1.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 38/63

—

za nična razglasi člena 1 in 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1429 z dne 26. avgusta 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana (1) (v nadaljevanju: izpodbijana uredba), in sicer v delu, ki zadeva tožečo stranko, in

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

S prvim tožbenim razlogom zatrjuje, da ima Splošno sodišče pristojnost presojati člena 1 in 2 izpodbijane uredbe ter njeno skladnost s temeljno uredbo pa tudi splošnimi načeli evropskega prava.

2.

Z drugim tožbenim razlogom zatrjuje kršitev člena 2(5) temeljne uredbe, in sicer ker naj bi Komisija neutemeljeno zavrnila upoštevanje metod, ki jih tožeča stranka običajno uporablja za razdelitev stroškov in ki so mednarodno sprejete računovodske prakse. Posledično je Komisija nepravilno zavrnila, da bi se od stroškov proizvodnje zadevnega proizvoda odšteli odpadki, s čimer se je umetno zvišala normalna vrednost ter tako kršil člen 2(3) temeljne uredbe.

3.

S tretjim tožbenim razlogom zatrjuje, da je Komisija kršila člen 2(1) temeljne uredbe, ker je pri določitvi normalne vrednosti neutemeljeno zavrnila prodaje zadevnega proizvoda, do katerih je prišlo v okviru normalnih trgovskih operacij z neodvisno nacionalno stranko. Komisija ni zadostno obrazložila razlogov za tako zavrnitev. Poleg tega tudi ob predpostavki, da je bil razlog za njeno zavrnitev zgolj dejstvo, da je pri teh prodajah šlo za izvoz po prodaji (brez vedenja tožeče stranke), je Komisija uporabila nezakonito merilo. Upoštevati bi morala namen tožeče stranke glede končne namembnosti teh prodaj v trenutku, ko so bile realizirane. Komisija je torej kršila člen 2(2) temeljne uredbe, s tem ko je domače prodaje zavrnila zgolj zato, ker jih je po prodaji izvozila neodvisna stranka.