This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62018TN0201
Case T-201/18: Action brought on 23 March 2018 — Diusa Rendering and Assograssi v Commission
Zadeva T-201/18: Tožba, vložena 23. marca 2018 – Diusa Rendering in Assograssi/Komisija
Zadeva T-201/18: Tožba, vložena 23. marca 2018 – Diusa Rendering in Assograssi/Komisija
UL C 166, 14.5.2018, p. 44–45
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
14.5.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 166/44 |
Tožba, vložena 23. marca 2018 – Diusa Rendering in Assograssi/Komisija
(Zadeva T-201/18)
(2018/C 166/56)
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Tožeči stranki: Diusa Rendering Srl (Piacenza, Italija), Assograssi – Associazione Nazionale Produttori Grassi e Proteine Animali (Buccinasco, Italija) (zastopnik: M. Moretto, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
— |
ugotovi, da Evropska komisija ni izpolnila obveznosti na podlagi Uredbe št. 1069/2009, Uredbe št. 178/2001 in Uredbe št. 999/2001 ter splošnih načel prepovedi diskriminacije in sorazmernosti, ker regulativnemu odboru – v skladu s postopkom iz člena 5a Sklepa 1999/648/ES – ni posredovala v glasovanje osnutka ukrepov, katerega namen je bil ponovno preučiti prepoved izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz snovi iz kategorije 2, ki je še vedno določena v členu 43(3) Uredbe št. 1069/2009; |
— |
toženi stranki naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki trdita, da čeprav je bil do leta 2011 izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz stranskih proizvodov živalskega izvora iz kategorije 2 (in/ali 3), dovoljen, razen izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine (PŽB) prežvekovalcev, po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL 2009, L 300, str. 1), in ker Komisija ni sprejela potrebnih izvedbenih določb, je izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz snovi iz kategorije 2, v tretje države danes prepovedan. Ta prepoved naj bi še naprej veljala, čeprav so skoraj vse države članice zdaj že pridobile status držav z zanemarljivim tveganjem BSE in čeprav mednarodni standard, ki ga je določil mednarodni urad za kužne bolezni (OIE), ne vsebuje podobne prepovedi za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki izvirajo iz držav s tem statusom.
Tožeči stranki še menita, da Unija prepoveduje izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz snovi iz kategorije 2, tudi če izvirajo iz držav članic z zanemarljivim tveganjem, dovoljuje pa prodajo in uporabo teh izdelkov na njenem ozemlju; s tem naj bi Unija priznavala, da organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, pridobljena iz snovi iz kategorije 2, v skladu z določbami Uredbe št. 1069/2009 in Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (Besedilo velja za EGP) (UL 2011, L 54, str. 1), v resnici ne pomenijo tveganja za zdravje ljudi ali živali.
Po mnenju tožečih strank Unija po eni strani določa absolutno prepoved izvoza zadevnih organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, po drugi pa dovoljuje uvoz iz tretjih držav, vključno z državami z nadzorovanim ali nejasnim tveganjem, in sicer ne le živil in krme, ki bi lahko bili pridobljeni z uporabo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki izvirajo iz tretjih držav in katerih varnost ni nujno na isti ravni kot tista, ki je zagotovljena z organskimi gnojili in sredstvi za izboljšanje tal, proizvedenimi v Uniji, temveč tudi živih živali in svežega mesa (prašiči in perutnina), ki so lahko bili krmljeni z moko, pridobljeno tudi iz snovi prežvekovalcev.
Škoda, ki gospodarskim subjektom Unije nastane zaradi prepovedi izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz stranskih proizvodov iz kategorije 2, naj bi bila ogromna.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki so navedeni v zadevi T-189/18, Lipitalia 2000 e Assograssi/Komisija.
Tožeči stranki se sklicujeta zlasti na kršitev členov 43(3) in 52(4) Uredbe št. 1069/2009.