1.

Ali je treba člen 3(g) Direktive 2008/48/ES (1) razlagati tako, da so nadomestila za dodatne storitve, dogovorjene k pogodbi o potrošniškem kreditu, kakršna so nadomestila za možnost odloga ali zmanjšanja obrokov, del efektivne obrestne mere kredita?

2.

Ali je treba člen 10(2)(g) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da je napačno navedbo efektivne obrestne mere v kreditni pogodbi, sklenjeni med ponudnikom in potrošnikom kreditojemalcem, treba šteti za nenavedbo efektivne obrestne mere v kreditni pogodbi in da mora nacionalno sodišče uporabiti pravne posledice, ki so v nacionalnem pravu določene za nenavedbo efektivne obrestne mere v potrošniški kreditni pogodbi?

3.

Ali je treba člen [23] Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da je kazen, ki je določena v nacionalnem pravu v obliki ničnosti potrošniške kreditne pogodbe, v skladu s katero je treba vrniti zgolj odobreni znesek kredita, sorazmerna, če efektivna obrestna mera v potrošniški kreditni pogodbi ni natančno navedena?

4.

Ali je treba člen 4(1) in (2) Direktive 93/13/EGS (2) razlagati tako, da je stroške za paket dodatnih storitev, ki so določeni v ločenem dodatnem sporazumu k potrošniški kreditni pogodbi kot glavni pogodbi, treba šteti za del glavnega predmeta pogodbe in zato ne morejo biti predmet presoje nepoštenosti?

5.

Ali je treba člen 3(1) Direktive 93/13/EGS v povezavi s točko 1(o) Priloge k Direktivi razlagati tako, da je pogoj v pogodbi o dodatnih storitvah potrošniškega kredita nepošten, če potrošniku daje abstraktno možnost odloga ali prestrukturiranja obrokov, za kar mora plačevati nadomestila tudi, če te možnosti ne izkoristi?

6.

Ali je treba člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 in načelo učinkovitosti razlagati tako, da nasprotujeta ureditvi, ki omogoča, da se del stroškov postopka naloži potrošniku v naslednjih primerih: (1) če se predlogu za ugotovitev, da zneski niso dolgovani zaradi ugotovljene nepoštenosti pogoja, delno ugodi […]; (2) če potrošnik praktično ne more uveljavljati pravice pri opredelitvi zneska terjatve oziroma mu je to pretirano oteženo in (3) vedno, kadar gre za nepošten pogoj, vključno s primeri, ko obstoj nepoštenega pogoja ne vpliva neposredno niti v celoti niti delno na višino kreditodajalčeve terjatve ali ko pogoj ni neposredno povezan s predmetom postopka?