This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2004/228/64
Case C-312/04: Action brought on 23 July 2004 by the Commission of the European Communities against the Kingdom of the Netherlands.
Zadeva C-312/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 23. julija 2004
Zadeva C-312/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 23. julija 2004
UL C 228, 11.9.2004, p. 31–31
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
11.9.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 228/31 |
Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 23. julija 2004
(Zadeva C-312/04)
(2004/C 228/64)
Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Günter Wilms in Alexander Weimar, zastopnika, je dne 23. julija 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Nizozemski.
Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:
1) |
ugotovi, da Kraljevina Nizozemska s tem, da v obdobju do in vključno s 1. januarjem 1992, v številnih primerih domnevnih nepravilnosti glede prevozov, ki se vpisujejo v TIR karnete, ni izpolnila svojih obveznosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 (1) z dne 29. maja 1989 o izvajanju Sklepa 88/376/EGS, Euratom o sistemu lastnih sredstev Skupnosti,
|
2) |
Kraljevini Nizozemski naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene navedbe
Komisija je po inšpekciji na Nizozemskem leta 1997 ugotovila zamudo pri določitvi virov lastnih sredstev iz carin. Ta zamuda je bila povezana z neažuriranjem TIR karnetov registriranih v obdobju od leta 1991 do 1993, glede katerih so nizozemski organi prepozno poslali zahteve za plačilo.
Ne glede na dejstvo, da pred letom 1992 ni bilo posebnih določb o roku v katerem mora urad odhoda ukrepati po običajni izvedbi transakcije, ni mogoče zaključiti, da države članice niso zavezane k ravnanju pred ugotovitvijo kršitve in, v ustreznem primeru, pred ugotovitvijo kraja, kjer se je zgodila kršitev. Nizozemski organi niso ravnali s skrbnostjo potrebno za varovanje finančnih interesov Skupnosti. V obravnavanih primerih so bile zahteve za plačilo izdane v obdobju med dvema letoma in štirimi in pol meseci ter dvema letoma in desetimi meseci po registraciji karnetov. Po oceni Komisije tako dolga časovna obdobja ni moč šteti za skladna s ciljno odzivnostjo.
Od januarja 1992 so relevantne določbe Skupnosti v zadevi skupaj s členom 11 Konvencije TIR, določale roke v katerih so morale države članice sprejeti potrebne ukrepe. Komisija se ne strinja z navedbami nizozemskih organov, da so navedeni roki določeni le v upravnih določbah in ne v zakonskih predpisih in da ni pravno dopustno začeti s pobiranjem preden ni dokončan postopek za naknadno odmero carin.
Kot je pokazala inšpekcija Komisije, je Nizozemska začela s pobiranjem v povprečju eno leto po preteku dokončnega roka 15 mesecev s čimer je dala Komisiji prepozno na razpolago vire lastnih sredstev; iz tega razloga Nizozemska dolguje zamudne obresti.
(1) UL L 155, 7.6.1989, str. 1.