Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document L:2014:038:FULL

Uradni list Evropske unije, L 038, 7. februar 2014


Display all documents published in this Official Journal
 

ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2014.038.slv

Uradni list

Evropske unije

L 38

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
7. februar 2014


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2014/60/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 28. januarja 2014 o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani

1

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

2

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 111/2014 z dne 4. februarja 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

16

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 112/2014 z dne 4. februarja 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

18

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 113/2014 z dne 4. februarja 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

20

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 114/2014 z dne 4. februarja 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

22

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 115/2014 z dne 4. februarja 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

24

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 116/2014 z dne 6. februarja 2014 o zavrnitvi registracije aktivne snovi kalijev jodid v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ( 1 )

26

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 117/2014 z dne 6. februarja 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

28

 

 

DIREKTIVE

 

*

Izvedbena direktiva Komisije 2014/19/EU z dne 6. februarja 2014 o spremembi Priloge I k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

30

 

*

Izvedbena direktiva Komisije 2014/20/EU z dne 6. februarja 2014 o določitvi stopenj Unije za osnovni in certificirani semenski krompir ter pogojev in oznak, ki se uporabljajo za te stopnje ( 1 )

32

 

*

Izvedbena direktiva Komisije 2014/21/EU z dne 6. februarja 2014 o določitvi minimalnih pogojev in stopenj Unije za predosnovni semenski krompir ( 1 )

39

 

 

SKLEPI

 

 

2014/61/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 5. februarja 2014 o podaljšanju veljavnosti Odločbe 2006/502/ES o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 493)  ( 1 )

43

 

 

2014/62/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 6. februarja 2014 o razveljavitvi Odločbe 2003/766/ES o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 467)

45

 

 

PRIPOROČILA

 

 

2014/63/EU

 

*

Priporočilo Komisije z dne 6. februarja 2014 glede ukrepov za obvladovanje koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte na območjih Unije, kjer je njegova navzočnost potrjena

46

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/1


SKLEP SVETA

z dne 28. januarja 2014

o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani

(2014/60/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 23. julija 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 893/2007o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Protokol, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, določene v Sporazumu, je prenehal veljati 15. septembra 2012.

(2)

Unija se je z Republiko Kiribati pogajala o novem protokolu, ki plovilom EU dodeljuje ribolovne možnosti v vodah, v katerih Republika Gvineja Bissau izvaja svojo suverenost oziroma jurisdikcijo (v nadaljenjm besedilu: Protokol).

(3)

Protokol je bil podpisan v skladu s Sklepom Sveta 2012/669/EU (2) in se začasno uporablja od 16. septembra 2012 dalje.

(4)

Protokol bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol o določitvi ribolovnih možnostih in finančnega prispevka, določenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Protokol) se odobri v imenu Unije (3).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 16 Protokola (4).

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 28. januarja 2014

Za Svet

Predsednik

G. STOURNARAS


(1)  UL L 205, 7.8.2007, str. 1.

(2)  Sklep Sveta 2012/669/EU z dne 9. oktobra 2012 o podpisu Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani, v imenu Evropske unije ter o začasni uporabi Protokola (UL L 300, 30.10.2012, str. 2.)

(3)  Protokol je bil objavljen v UL L 300, 30.10.2012, str. 3, skupaj s sklepom o podpisu.

(4)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Protokola.


UREDBE

7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/2


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 110/2014

z dne 30. septembra 2013

o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1) ter zlasti člena 209 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 so bile na podlagi izkušenj z javno-zasebnimi partnerstvi, ki so v členu 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (2) institucionalizirana kot organi Unije, uvedene dodatne kategorije javno-zasebnih partnerstev, da bi se povečala izbira instrumentov in vključili organi, katerih pravila so za zasebne partnerje prožnejša in dostopnejša od pravil, ki se uporabljajo za institucije Unije. Med temi dodatnimi kategorijami so subjekti iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnega partnerstva (v nadaljnjem besedilu: subjekti JZP).

(2)

Treba bi bilo sprejeti vzorčno finančno uredbo, da bi se zagotovilo dobro finančno poslovodenje sredstev Unije in bi subjekti JZP lahko sprejeli svoja finančna pravila.

(3)

Subjekti JZP bi morali svoj proračun oblikovati in izvrševati v skladu s proračunskimi načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti.

(4)

Da bi subjekt JZP lahko celovito izvajal svoje naloge in dejavnosti, bi moral imeti možnost, da neporabljene odobritve za dano leto vključi v načrt prihodkov in odhodkov za največ tri naslednja proračunska leta.

(5)

Ker se sredstva Unije, ki se dajo na razpolago subjektu JZP, izvršujejo v okviru posrednega upravljanja iz člena 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, bi morale biti določbe o finančnem načrtovanju in poročanju skladne z navedenim načinom izvrševanja proračuna. Razrešnica za izvrševanje proračuna v zvezi s prispevkom Unije za subjekte JZP mora biti del razrešnice, ki jo Evropski parlament podeli Komisiji v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije. Zato bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 zagotoviti ustrezno letno poročanje, vključno s predložitvijo izjav o upravljanju, da bi lahko Komisija ustrezno prevzela svojo odgovornost v okviru razrešnice.

(6)

Opredeliti je treba pooblastila in odgovornosti računovodje in odredbodajalcev ter pri tem upoštevati javno-zasebno naravo subjektov JZP. Odredbodajalci bi morali biti v celoti odgovorni za vse prihodke in odhodke, ki se izvršujejo pod njihovim nadzorom, ter bi morali odgovarjati za svoje ukrepe, po potrebi tudi v okviru disciplinskih postopkov.

(7)

Razjasniti je treba funkciji notranje revizije in notranje kontrole ter poenotiti zahteve glede poročanja. Notranjerevizijsko funkcijo znotraj subjektov JZP bi moral opravljati notranji revizor Komisije, ki bi izvajal revizije, kadar bi bilo to potrebno zaradi opredeljenih tveganj. Uvesti bi bilo treba določbe o vzpostavitvi in delovanju služb za notranjo revizijo.

(8)

Za zagotovitev, da je vsak subjekt odgovoren za izvrševanje svojega proračuna in izpolnjuje cilje, za namen katerih je bil ustanovljen, bi morali subjekti JZP imeti možnost, da za opravljanje nalog, ki so jim poverjene, najamejo zunanje zasebne organe samo, kadar je to potrebno, in ne za naloge, ki vključujejo opravljanje javne službe ali uporabo pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

(9)

Določiti bi bilo treba načela za izvrševanje prihodkov in odhodkov subjekta JZP.

(10)

Glede na javno-zasebno naravo subjektov JZP in zlasti glede na prispevek zasebnega sektorja v proračun subjektov JZP bi bilo treba omogočiti prožne postopke za oddajo javnih naročil. Taki postopki bi morali spoštovati načelo preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije ter deloma odstopati od zadevnih določb iz delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (3). Z okrepljenim sodelovanjem med člani subjektov JZP je treba zagotoviti boljšo in cenejšo dobavo blaga in storitev ter se izogniti čezmernim stroškom vodenja postopkov za oddajo javnih naročil. Subjekti JZP bi zato morali imeti možnost, da tudi brez postopka za oddajo javnega naročila sklepajo pogodbe za javna naročila z drugimi svojimi člani razen Unije za dobavo proizvodov, zagotavljanje storitev ali izvedbo del, ki jih ti člani zagotavljajo neposredno, tj. brez vključitve tretjih oseb.

(11)

Za večjo stroškovno učinkovitost bi bilo treba določiti možnost skupne uporabe storitev ali prenosa teh storitev na drug subjekt ali na Komisijo, zlasti z določitvijo, da se računovodji Komisije lahko poverijo vse ali del nalog računovodje subjekta JZP.

(12)

Subjekti JZP bi morali imeti možnost, da za ocenjevanje vlog za nepovratna sredstva, projektov in ponudb ter za pripravo mnenj in svetovanje v posameznih zadevah uporabijo zunanje strokovnjake. Ti strokovnjaki bi morali biti izbrani v skladu z načeli nediskriminacije, enakega obravnavanja in odsotnosti navzkrižja interesov.

(13)

Da se zagotovi skladno izvajanje z ukrepi, ki jih neposredno upravlja Komisija, bi se morale pri dodelitvi nepovratnih sredstev in podelitvi nagrad uporabljati zadevne določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, s pridržkom morebitnih posebnih določb ustanovnega akta subjekta JZP ali temeljnega akta programa, katerega izvajanje je poverjeno subjektu JZP.

(14)

Če morajo biti zaključni računi subjektov JZP konsolidirani v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, bi morala računovodska pravila, ki jih uporabljajo subjekti JZP, omogočati takšno konsolidacijo.

(15)

Ta uredba bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se subjektom JZP omogoči pravočasno sprejetje revidiranih finančnih predpisov s 1. januarjem 2014, s čimer se bodo zagotovila skladna pravila za naslednji večletni finančni okvir –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa osnovna načela, na podlagi katerih subjekt javno-zasebnega partnerstva (v nadaljnjem besedilu: subjekt JZP) sprejme svoja finančna pravila. Finančna pravila subjekta JZP ne odstopajo od te uredbe, razen če tako ne zahtevajo posebne potrebe in je Komisija dala predhodno soglasje v skladu s četrtim odstavkom člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Vsak subjekt JZP v svojih finančnih pravilih sprejme podrobne določbe za izvajanje teh načel.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„upravni odbor“ pomeni glavno notranje telo subjekta JZP, ki je odgovorno za sprejemanje odločitev o finančnih in proračunskih zadevah, ne glede na naziv, ki ga ima po ustanovnem aktu subjekta JZP,

„direktor“ pomeni osebo, ki je odgovorna za izvajanje odločitev upravnega odbora in kot odredbodajalec za izvrševanje proračuna subjekta JZP, ne glede na naziv, ki ga ima po ustanovnem aktu subjekta JZP,

„član“ pomeni člana subjekta JZP v skladu z ustanovnim aktom subjekta JZP,

„ustanovni akt“ pomeni pravni akt Unije, ki ureja glavne vidike ustanovitve in delovanja subjekta JZP,

„proračun subjekta JZP“ pomeni instrument, s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo prihodki in odhodki subjekta JZP, ki se štejejo za potrebne.

Člen 3

Obseg proračuna

Proračun subjekta JZP sestavljajo:

(a)

prihodki subjekta JZP, ki zajemajo:

(i)

finančni prispevek njegovih članov za upravne stroške;

(ii)

finančni prispevek njegovih članov za operativne stroške;

(iii)

namenske prejemke za financiranje posebnih postavk odhodkov;

(iv)

vse prihodke, ki jih ustvari subjekt JZP;

(b)

odhodki subjekta JZP, vključno z upravnimi odhodki.

POGLAVJE 2

PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 4

Upoštevanje proračunskih načel

Proračun subjekta JZP se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.

Člen 5

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

1.   Noben prihodek se ne pobere in noben odhodek izvrši, če ni evidentiran v vrstici v proračunu subjekta JZP.

2.   Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira sredstev, odobrenih v proračunu subjekta JZP.

3.   Odobritev se lahko vključi v proračun subjekta JZP le, če je namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

4.   Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna subjekta JZP, se ne izplačajo subjektu JZP.

Člen 6

Načelo enoletnosti

1.   Odobritve, vnesene v proračun subjekta JZP, se odobrijo za proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v proračunskem letu.

3.   Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, prevzetih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih.

4.   Pri odobritvah za upravo odhodki ne presegajo pričakovanih prihodkov za zadevno leto, kakor so navedeni v členu 3(a)(i).

5.   Glede na potrebe subjekta JZP se neporabljene odobritve lahko vključijo v načrt prihodkov in odhodkov za največ tri naslednja proračunska leta. Te odobritve je treba porabiti najprej.

6.   Odstavki 1 do 5 ne preprečujejo možnosti, da se proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, razporedijo na več let v letne obroke, če tako določa ustanovni akt ali če se nanašajo na upravne odhodke.

Člen 7

Načelo ravnotežja

1.   Prihodki in odobritve plačil so uravnoteženi.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti ne presegajo zadevnega letnega prispevka Unije, kakor je določen v sporazumu, sklenjenem s Komisijo o letnem prenosu sredstev, h kateremu se prištejejo prispevki drugih članov razen Unije, vsi drugi prihodki iz člena 3 in znesek neporabljenih odobritev iz člena 6(5).

3.   Subjekt JZP ne sme najemati posojil v okviru proračuna subjekta JZP.

4.   Če je proračunski rezultat pozitiven, se vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek.

Če je proračunski rezultat negativen, se vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot odobritev plačil.

Člen 8

Načelo obračunske enote

Proračun subjekta JZP se pripravi in izvršuje v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi. Vendar lahko računovodja za namene denarnega toka izvaja posle v drugih valutah, kakor je določeno v finančnih pravilih subjekta JZP.

Člen 9

Načelo univerzalnosti

1.   Brez poseganja v odstavek 2 skupni prihodki pokrivajo skupne odobritve plačil. Vsi prihodki in odhodki se izkazujejo v celoti brez neto izravnave, s pridržkom morebitnih posebnih določb v finančnih pravilih subjekta JZP, v skladu s katerimi se lahko nekateri odbitki odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska.

2.   Prihodki, predvideni za določen namen, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila, se uporabljajo za financiranje posebnih postavk odhodkov.

3.   Direktor lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist subjekta JZP, kot so ustanove, subvencije, darila in volila.

Donacije, ki lahko pomenijo tudi precejšnjo finančno obremenitev, se lahko sprejmejo s predhodno odobritvijo upravnega odbora, ki sprejme odločitev v dveh mesecih od datuma, ko mu je bila zahteva predložena. Če upravni odbor v tem roku ne sprejme odločitve, se donacija šteje za sprejeto.

Znesek, nad katerim velja, da je finančna obremenitev precejšnja, se določi s sklepom upravnega odbora.

Člen 10

Načelo specifikacije

1.   Odobritve se določijo za posebne namene vsaj po naslovih in poglavjih.

2.   Direktor lahko prerazporedi odobritve iz enega poglavja v drugega neomejeno, z enega naslova na drugega pa do največ 10 % odobritev za leto za vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo.

Direktor lahko predlaga upravnemu odboru prerazporeditve odobritev z enega naslova na drugega nad mejo iz prvega pododstavka. Upravni odbor ima na voljo tri tedne, da takšnim prerazporeditvam nasprotuje. Po tem roku se šteje, da so prerazporeditve sprejete.

Direktor takoj, ko je mogoče, obvesti upravni odbor o vseh prerazporeditvah, izvedenih na podlagi prvega pododstavka.

Člen 11

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

1.   Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, namreč v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2.   Načelo gospodarnosti zahteva, da morajo biti sredstva, ki jih subjekt JZP uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, na voljo pravočasno, v primerni količini in primerne kakovosti ter po najugodnejši ceni.

Načelo učinkovitosti se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje zadanih specifičnih ciljev in želenih rezultatov.

3.   Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun subjekta JZP, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Za vsako dejavnost se doseganje teh ciljev spremlja s kazalniki uspešnosti, direktor pa upravnemu odboru zagotovi informacije vsako leto in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predlogu proračuna subjekta JZP.

4.   Če v ustanovnem aktu subjekta JZP ni določeno, da ocene izvaja Komisija, subjekt JZP, da bi se lahko bolje odločal, izvaja ocene, vključno z naknadnimi ocenami, za vse programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, rezultate ocen pa pošlje upravnemu odboru.

Člen 12

Notranja kontrola izvrševanja proračuna

1.   Proračun subjekta JZP se izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo.

2.   Za namene izvrševanja proračuna subjekta JZP je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in katerega namen je razumno zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:

(a)

uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti delovanja;

(b)

zanesljivosti poročanja;

(c)

varovanja sredstev in informacij;

(d)

preprečevanja, odkrivanja, odprave ter spremljanja goljufij in nepravilnosti;

(e)

ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

3.   Uspešna in učinkovita notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah ter vključuje zlasti elemente iz člena 32(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, pri čemer upošteva strukturo in velikost subjekta JZP, naravo nalog, za katere je pooblaščen, in zadevne zneske ter finančna in operativna tveganja.

Člen 13

Načelo preglednosti

1.   Proračun subjekta JZP se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2.   Proračun subjekta JZP skupaj s kadrovskim načrtom in spremembami proračuna, kakor so bili sprejeti, vključno s prilagoditvami iz člena 15(1), v štirih tednih od njihovega sprejetja objavijo na internetni strani subjekta JZP ter se posredujejo Komisiji in Računskemu sodišču.

3.   Subjekt JZP na svoji internetni strani najpozneje do 30. junija naslednjega proračunskega leta objavi informacije v skladu z odstavki 2, 3 in 4 člena 21 delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 o prejemnikih sredstev iz njegovega proračuna, pri čemer uporabi standardno predlogo.

Objavljene informacije so lahko dostopne, pregledne in celostne. Dostop do teh podatkov se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

4.   Seznam strokovnjakov, s katerimi so bile sklenjene pogodbe na podlagi člena 34 te uredbe, se objavi na internetni strani Unije.

POGLAVJE 3

FINANČNO NAČRTOVANJE

Člen 14

Načrt prihodkov in odhodkov

1.   Subjekt JZP najpozneje do 31. januarja v letu, ki je pred letom izvrševanja njegovega proračuna, Komisiji in drugim članom pošlje načrt svojih prihodkov in odhodkov ter splošne smernice, ki so podlaga za načrt, skupaj z osnutkom programa dela iz člena 31(4).

2.   Načrt prihodkov in odhodkov subjekta JZP obsega:

(a)

predvideno število stalnih in začasnih delovnih mest po funkcionalnih skupinah in po razredih ter pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženih v ekvivalentu polne zaposlitve, v okviru odobrenih proračunskih sredstev;

(b)

pri spremembi števila zaposlenih izjavo, ki upravičuje zahtevo po novih delovnih mestih;

(c)

četrtletno oceno gotovinskih plačil in prejemkov;

(d)

informacije o izpolnjevanju vseh predhodno zastavljenih ciljev za različne dejavnosti;

(e)

cilje za proračunsko leto, na katerega se nanaša načrt, z navedbo morebitnih posebnih proračunskih potreb, namenjenih uresničevanju teh ciljev;

(f)

upravne stroške in izvrševanje proračuna za subjekt JZP v predhodnem proračunskem letu;

(g)

znesek finančnih prispevkov članov in vrednost prispevkov v naravi drugih članov razen Unije;

(h)

informacije o neporabljenih odobritvah, ki so vključene v načrt prihodkov in odhodkov za posamezno leto, v skladu s členom 6(5).

Člen 15

Določitev proračuna

1.   Proračun subjekta JZP in kadrovski načrt, vključno s številom stalnih in začasnih delovnih mest po funkcionalnih skupinah in po razredih ter pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženih v ekvivalentu polne zaposlitve, sprejme upravni odbor v skladu z ustanovnim aktom subjekta JZP. Podrobne določbe se lahko vključijo v finančna pravila subjekta JZP. Za vsako spremembo proračuna subjekta JZP, vključno s kadrovskim načrtom, je potrebna sprememba proračuna subjekta JZP, ki se sprejme po istem postopku kot prvotni proračun subjekta JZP. Proračun subjekta JZP in po potrebi spremembe proračuna subjekta JZP se prilagodijo, da se upošteva znesek prispevka Unije, kakor je določen v proračunu Unije.

2.   Proračun subjekta JZP sestavljata izkaz prihodkov in izkaz odhodkov.

3.   Proračun subjekta JZP prikazuje:

(a)

v izkazu prihodkov:

(i)

oceno prihodkov subjekta JZP za zadevno proračunsko leto (v nadaljnjem besedilu: leto n);

(ii)

oceno prihodkov za predhodno proračunsko leto in prihodkov za leto n–2;

(iii)

ustrezne pripombe k vsaki prihodkovni postavki;

(b)

v izkazu odhodkov:

(i)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za leto n;

(ii)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za predhodno proračunsko leto ter prevzete odhodke in plačane odhodke v letu n–2, slednji pa se izrazijo tudi kot odstotek proračuna subjekta JZP za leto n;

(iii)

zbirni pregled rokov plačil, zapadlih v naslednjih proračunskih letih, za poravnavo proračunskih obveznosti, vključenih v proračun v preteklih proračunskih letih;

(iv)

ustrezne pripombe k vsakemu pododdelku.

4.   Kadrovski načrt poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za zadevno proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za predhodno leto, in število dejansko zapolnjenih delovnih mest. Enake informacije so prikazane za pogodbene uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake.

POGLAVJE 4

FINANČNI UDELEŽENCI

Člen 16

Izvrševanje proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja

1.   Direktor opravlja naloge odredbodajalca. Izvršuje prihodke in odhodke proračuna subjekta JZP v skladu s finančnimi pravili subjekta JZP in načelom dobrega finančnega poslovodenja na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev. Direktor je odgovoren za zagotavljanje, da so izpolnjene zahteve po zakonitosti in pravilnosti.

Brez poseganja v odgovornosti odredbodajalca v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem goljufij in nepravilnosti subjekt JZP sodeluje v dejavnostih Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), namenjenih preprečevanju goljufij.

2.   Če za uslužbence subjekta JZP veljajo kadrovski predpisi, lahko direktor v skladu s pogoji, določenimi v finančnih pravilih subjekta JZP, prenese pooblastila za izvrševanje proračuna na uslužbence subjekta JZP, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi. Tako pooblaščeni uslužbenci lahko delujejo le v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

Člen 17

Pooblastila in dolžnosti odredbodajalca

1.   Proračun subjekta JZP izvršuje direktor v službah, ki so pod njegovim nadzorom.

2.   Kadar se to izkaže za nujno, se lahko tehnično strokovne naloge ter upravne, pripravljalne in pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za odločanje po prostem preudarku, s pogodbo prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe.

3.   Direktor v skladu z minimalnimi standardi, ki jih sprejme upravni odbor, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov vzpostavi organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so primerni za opravljanje nalog direktorja. Vzpostavitev take strukture in sistemov temelji na analizi tveganj, pri kateri se upošteva njihova stroškovna učinkovitost.

Direktor lahko v svojih službah vzpostavi strokovno in svetovalno funkcijo, ki mu pomaga obvladovati tveganja, povezana z njegovimi dejavnostmi.

4.   Odredbodajalec hrani dokazila o opravljenih dejavnostih pet let od datuma sklepa o razrešnici Komisiji v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije za zadevno leto. Osebni podatki iz dokazil se v primeru, da niso potrebni za kontrole ali revizijo, po možnosti izbrišejo. V vsakem primeru se glede hrambe podatkov o prometu uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 18

Predhodne kontrole

1.   Za vsako dejavnost se izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na pregledu dokumentacije in razpoložljivih rezultatih že opravljenih kontrol.

Predhodne kontrole obsegajo začetek in preverjanje dejavnosti.

Začetek in preverjanje dejavnosti sta ločeni funkciji.

2.   Začetek dejavnosti pomeni vse postopke za pripravo aktov o izvrševanju proračuna subjekta JZP, ki jih sprejme odgovorni odredbodajalec.

3.   Predhodno preverjanje dejavnosti pomeni vse predhodne preglede, ki jih uvede odgovorni odredbodajalec za preverjanje operativnih in finančnih vidikov dejavnosti.

4.   S predhodno kontrolo se preveri skladnost med zahtevano dokumentacijo in drugimi informacijami, ki so na voljo.

Odgovorni odredbodajalec določi obseg predhodnih kontrol z vidika pogostosti in temeljitosti, pri tem pa upošteva vprašanja, povezana s tveganji in stroškovno učinkovitostjo. V primeru dvomov odredbodajalec, odgovoren za potrditev zadevnega plačila, zahteva dodatne informacije ali opravi kontrolo na kraju samem, da v okviru predhodne kontrole dobi razumno zagotovilo.

Namen predhodnih kontrol je preveriti, da:

(a)

so odhodki pravilni in skladni z določbami, ki se uporabljajo;

(b)

se uporablja načelo dobrega finančnega poslovodenja iz člena 11.

Za namen kontrol lahko odgovorni odredbodajalec obravnava vrsto podobnih posameznih transakcij, ki se nanašajo na rutinske odhodke v zvezi s plačami, pokojninami, povračili stroškov službenih potovanj ter zdravstvenih stroškov, kot eno operacijo.

Člen 19

Naknadne kontrole

1.   Odgovorni odredbodajalec lahko vzpostavi naknadne kontrole za preverjanje dejavnosti, ki so že bile odobrene v okviru predhodnih kontrol. Takšne kontrole se lahko izvajajo na naključnih vzorcih glede na tveganje.

Naknadne kontrole se lahko izvedejo na podlagi dokumentacije in po potrebi na kraju samem.

2.   Naknadnih kontrol ne opravljajo zaposleni, ki so odgovorni za predhodne kontrole. Zaposleni, ki so odgovorni za naknadne kontrole, niso podrejeni zaposlenim, ki so odgovorni za predhodne kontrole.

Zaposleni, ki so odgovorni za kontrolo upravljanja finančnih operacij, so primerno strokovno usposobljeni.

Člen 20

Letna poročila

Odredbodajalec vsako leto poroča upravnemu odboru o izvajanju svojih nalog. V ta namen upravnemu odboru in Komisiji najpozneje do 15. februarja naslednjega proračunskega leta predloži:

(a)

poročilo o izvajanju letnega programa dela subjekta JZP, izvrševanju proračuna subjekta JZP in kadrovskih virih;

(b)

začasne zaključne račune subjekta JZP, vključno s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju iz člena 39;

(c)

izjavo o upravljanju, v kateri navede, če ni v pridržkih navedeno drugače, da ima razumno zagotovilo, da:

(i)

so informacije ustrezno prikazane, celovite in točne (predstavljajo resnično in pošteno sliko dejanskega stanja);

(ii)

so bili izdatki uporabljeni za predvideni namen;

(iii)

vzpostavljeni kontrolni sistemi zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij;

(d)

povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol, vključno z analizo narave in razsežnosti napak ter slabosti, ugotovljenih v sistemih, ter sprejetimi in načrtovanimi korektivnimi ukrepi.

Poročilo ustreza naravi zaupanih nalog in višini zadevnih zneskov ter navaja rezultate poslovanja glede na zastavljene cilje, tveganja v zvezi s tem poslovanjem, uporabo sredstev, ki so bila dana na voljo, ter učinkovitost in uspešnost sistemov notranje kontrole.

Direktor vsako leto najpozneje do 1. julija pošlje Komisiji dokumente iz točk c) in d) prvega odstavka ter oceno teh dokumentov s strani upravnega odbora, potrjeno letno poročilo o dejavnostih in končni zaključni račun, kakor ga je potrdil upravni odbor v skladu s členom 43(2). Komisija te dokumente pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 21

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Če zaposleni, ki sodeluje pri finančnem upravljanju in kontroli transakcij, meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega upravljanja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, o tem pisno obvesti direktorja, ki mu prav tako pisno odgovori. Če direktor ne ukrepa ali potrdi prvotno odločitev oziroma navodila, zaposleni pa oceni, da ta potrditev ni ustrezen odgovor na njegove pomisleke, o tem pisno obvesti zadevno komisijo iz člena 23(3). Komisija iz člena 23(3) o tem nemudoma obvesti upravni odbor.

2.   V primeru protipravnega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom subjekta JZP ali njegovim članom, zaposleni obvesti organe in telesa, imenovane na podlagi zakonodaje, ki se uporablja. Pogodbe z zunanjimi revizorji, ki opravljajo revizije finančnega poslovodenja subjekta JZP, določajo, da mora zunanji revizor odredbodajalca obvestiti o sumu protipravnega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom subjekta JZP ali njegovim članom.

Člen 22

Računovodja

1.   Upravni odbor imenuje računovodjo, ki je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen in za katerega veljajo kadrovski predpisi, če se ti uporabljajo za uslužbence subjekta JZP. Računovodja je v subjektu JZP odgovoren za:

(a)

pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prihodkov in izterjavo ugotovljenih terjatev;

(b)

vodenje poslovnih knjig ter pripravo in predstavitev računovodskih izkazov v skladu s poglavjem 8;

(c)

izvajanje računovodskih pravil in kontnega okvira v skladu s poglavjem 8;

(d)

določitev in potrjevanje računovodskih sistemov ter po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij; v zvezi s tem ima računovodja pooblastilo, da lahko kadar koli preveri skladnost z merili za potrjevanje;

(e)

vodenje zakladništva.

2.   Dva ali več subjektov JZP lahko za računovodjo imenuje isto osebo.

Subjekti JZP se lahko sporazumejo s Komisijo, da bo računovodja Komisije deloval tudi kot računovodja subjekta JZP.

Prav tako lahko računovodji Komisije zaupajo del nalog računovodje subjekta JZP, pri čemer upoštevajo razmerje med stroški in koristmi.

V primeru iz tega odstavka sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje navzkrižja interesov.

3.   Računovodja od odredbodajalca pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki dajejo resnično in pošteno sliko finančnega stanja subjekta JZP in izvrševanja proračuna. Odredbodajalec jamči za zanesljivost teh informacij.

4.   Preden direktor sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima razumno zagotovilo, da zaključni račun daje resnično in pošteno sliko finančnega stanja subjekta JZP.

Za namen prvega pododstavka računovodja preveri, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili iz člena 38 ter da so v njem upoštevani vsi prihodki in odhodki.

Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke ter natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

S pridržkom odstavka 5 je za upravljanje gotovine in gotovini podobnih sredstev pooblaščen le računovodja. Računovodja je odgovoren tudi za njihovo hrambo.

5.   Računovodja lahko, kadar je to nujno za opravljanje njegovih dolžnosti v skladu s finančnimi pravili subjekta JZP, nekatere naloge prenese na uslužbence, za katere veljajo kadrovski predpisi, če se ti uporabljajo za uslužbence subjekta JZP.

6.   Brez poseganja v možnost uvedbe disciplinskih ukrepov lahko računovodjo kadar koli začasno ali dokončno odstavi upravni odbor. Upravni odbor v takem primeru imenuje začasnega računovodjo.

Člen 23

Odgovornost finančnih udeležencev

1.   Členi 16 do 25 ne posegajo v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, in veljavnimi določbami glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.

2.   Vsak odredbodajalec in računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi. V primeru protipravnega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom subjekta JZP ali njegovim članom, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, zlasti uradu OLAF.

3.   Posebna komisija za finančne nepravilnosti, ki jo je ustanovila ali v kateri sodeluje Komisija v skladu s členom 73(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ima v zvezi subjektom JZP iste pristojnosti kakor v zvezi s službami Komisije, razen če se upravni odbor ne odloči za ustanovitev funkcionalno neodvisne komisije ali za sodelovanje v skupni komisiji, ki jo ustanovi več subjektov. Za zadeve, ki jih predložijo subjekti JZP, posebna komisija za finančne nepravilnosti, ki jo je ustanovila ali v kateri sodeluje Komisija, vključuje enega uslužbenca iz subjekta JZP.

Na podlagi mnenja komisije iz prvega pododstavka se direktor odloči, ali bo začel postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje odredbodajalcu poročilo s priporočili. Če mnenje zadeva direktorja, ga komisija pošlje upravnemu odboru in notranjemu revizorju Komisije. Direktor v svojem poročilu na podlagi člena 20 anonimno navede mnenja komisije in opiše ukrepe, sprejete na tej podlagi.

4.   Od vsakega uslužbenca se lahko zahteva, da v celoti ali delno povrne vso škodo, ki jo je utrpel subjekt JZP zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem nalog zadevnega uslužbenca. Ko so končane formalnosti, ki so za disciplinske zadeve določene v zakonodaji, ki se uporablja, organ za imenovanja sprejme obrazložen sklep.

Člen 24

Navzkrižje interesov

1.   Finančni udeleženci v smislu členov 16 do 25 in druge osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju in upravljanju proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, ter pri reviziji ali kontroli proračuna, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi subjekta JZP.

Kadar obstaja tovrstno tveganje, se zadevna oseba vzdrži takšnih dejanj in o zadevi obvesti direktorja, ki pisno potrdi, ali obstaja navzkrižje interesov. Zadevna oseba obvesti tudi svojega neposredno nadrejenega. Če je zadevna oseba sam direktor, mora zadevo predložiti upravnemu odboru.

Kadar navzkrižje interesov obstaja, zadevna oseba opusti vsa svoja dejanja v zadevi. Direktor ali, če je zadevna oseba direktor, upravni odbor sprejme potrebne nadaljnje ukrepe.

2.   Za namene odstavka 1, navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1, zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa s prejemnikom.

Člen 25

Ločitev nalog

Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.

POGLAVJE 5

NOTRANJA REVIZIJA

Člen 26

Imenovanje, pooblastila in naloge notranjega revizorja

1.   Subjekt JZP ima notranjerevizijsko funkcijo, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.

2.   Notranjerevizijsko funkcijo opravlja notranji revizor Komisije. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec niti računovodja.

3.   Notranji revizor z neodvisnimi mnenji o kakovosti upravljavskih in kontrolnih sistemov ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja svetuje subjektu JZP glede obvladovanja tveganj.

Notranji revizor je odgovoren zlasti za:

(a)

ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov za poslovodenje ter dela služb pri izvajanju programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

(b)

ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole in revizije, ki se uporabljajo za posamezno dejavnost izvrševanja proračuna.

4.   Notranji revizor opravlja te naloge v zvezi z vsemi dejavnostmi in službami subjekta JZP. Ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

5.   Notranji revizor se seznani s poročilom odredbodajalca na podlagi člena 20 in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

6.   Notranji revizor o svojih ugotovitvah in priporočilih poroča upravnemu odboru in direktorju.

Notranji revizor poroča tudi o:

najpomembnejših tveganjih in priporočilih, ki niso bila obravnavana,

občutnih zamudah pri izvajanju priporočil iz preteklih let.

Upravni odbor in direktor zagotovita redno spremljanje izvajanja revizijskih priporočil. Upravni odbor preuči informacije iz člena 20 in preveri, ali so bila priporočila v celoti in pravočasno izvedena.

7.   Subjekt JZP da kontaktne podatke notranjega revizorja na razpolago vsaki fizični ali pravni osebi, ki sodeluje pri dejavnostih v zvezi z odhodki, da lahko na zaupen način stopi v stik z notranjim revizorjem.

8.   Poročila in ugotovitve notranjega revizorja postanejo dostopni javnosti šele po tem, ko notranji revizor potrdi ukrepe, uvedene za njihovo izvajanje.

Člen 27

Neodvisnost notranjega revizorja

Neodvisnost notranjega revizorja, odgovornost notranjega revizorja za sprejete ukrepe pri opravljanju njegovih nalog in pravica notranjega revizorja do začetka postopka pred Sodiščem Evropske unije se določijo v skladu s členom 100 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 28

Ustanovitev službe za notranjo revizijo

1.   Upravni odbor lahko ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti in dodane vrednosti ustanovi službo za notranjo revizijo, ki opravlja naloge v skladu z zadevnimi mednarodnimi standardi.

Namen, pooblastila in odgovornost službe za notranjo revizijo se določijo v priročniku za notranjo revizijo in jih potrdi upravni odbor.

Vodja službe za notranjo revizijo pripravi letni revizijski načrt službe za notranjo revizijo, pri čemer med drugim upošteva direktorjevo oceno tveganj v subjektu JZP.

Pregleda in odobri ga upravni odbor.

Služba za notranjo revizijo o svojih ugotovitvah in priporočilih poroča upravnemu odboru in direktorju.

Če služba za notranjo revizijo posameznega subjekta JZP ni stroškovno učinkovita ali ne more izpolnjevati mednarodnih standardov, se lahko subjekt JZP odloči za skupno službo za notranjo revizijo z drugimi subjekti JZP, ki so dejavni na istem področju politike.

V takem primeru se upravni odbori zadevnih subjektov JZP dogovorijo o praktičnih načinih za izvajanje skupne službe za notranjo revizijo.

Notranji revizorji poskrbijo za učinkovito sodelovanje z izmenjavo informacij in revizijskih poročil ter po potrebi s pripravo skupnih ocen tveganj in izvedbo skupnih revizij.

2.   Upravni odbor in direktor zagotovita redno spremljanje izvajanja priporočil službe za notranjo revizijo.

POGLAVJE 6

POSTOPKI ZA IZVRŠEVANJE PRIHODKOV IN ODHODKOV

Člen 29

Izvrševanje prihodkov

1.   Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izterjavo nepravilno porabljenih zneskov. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljene upravičenosti ne izterjajo.

2.   Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

Če dejanska izterjava ne nastopi do roka plačila, določenega v opominu dolžniku, računovodja obvesti odgovornega odredbodajalca in nemudoma začne postopek za izvršitev izterjave z vsemi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, vključno s pobotom, če je to primerno, in če to ni mogoče, s prisilno izterjavo.

Kadar se namerava odgovorni odredbodajalec odpovedati ali delno odpovedati izterjavi ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o odpovedi se utemelji. V odločitvi o odpovedi izterjavi se navedejo ukrepi, ki so bili izvedeni za izterjavo terjatve, ter predpisi in dejstva, s katerimi je odpoved izterjavi utemeljena.

Računovodja vodi seznam dolgovanih zneskov, ki jih je treba izterjati. Upravičenosti subjekta JZP so na seznamu razvrščene po datumih izdaje nalogov za izterjavo. Računovodja navede tudi odločitve o odpovedi ali delni odpovedi izterjavi ugotovljenih terjatev. Seznam se priloži poročilu subjekta JZP o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju.

3.   Za vsak dolg, ki na datum zapadlosti, določen v opominu, ni poplačan, se zaračunajo obresti v skladu z delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012.

4.   Za upravičenosti subjekta JZP do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do subjekta JZP velja zastaralni rok pet let.

Člen 30

Prispevki članov

1.   Subjekt JZP svojim članom predloži zahteve za plačilo njihovega celotnega ali delnega zneska pod pogoji in v časovnih presledkih, ki so določeni v ustanovnem aktu ali o katerih so se sporazumeli.

2.   Obresti za sredstva, ki jih člani plačajo subjektu JZP v obliki prispevka, se knjižijo v dobro proračuna subjekta JZP.

Člen 31

Izvrševanje odhodkov

1.   Za izvrševanje odhodkov odredbodajalec prevzema proračunske in zakonske obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter sprejme predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.

2.   Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

Potrditev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec potrdi finančno operacijo.

Odobritev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so odobritve na voljo, da navodilo računovodji, da plača potrjeni odhodek.

3.   Za vsak ukrep, ki lahko povzroči odhodek v breme proračuna subjekta JZP, odgovorni odredbodajalec prevzame proračunsko obveznost, preden prevzame pravno obveznost do tretjih oseb.

4.   S sprejetjem letnega programa dela subjekta JZP upravni odbor potrdi vse odhodke iz poslovanja subjekta JZP za dejavnosti, ki jih ta zajema, če so merila v tem odstavku jasno opredeljena.

Letni program dela vsebuje podrobno opredeljene cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, in navedbo zneskov, dodeljenih za posamezni ukrep.

Vse bistvene spremembe letnega programa dela se sprejmejo po istem postopku kot prvotni program dela in v skladu z določbami ustanovnega akta.

Upravni odbor lahko prenese pooblastila za izvedbo nebistvenih sprememb programa dela na odredbodajalca subjekta JZP.

Člen 32

Roki

Plačilo odhodkov se mora izvršiti v rokih, določenih v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 in delegirani uredbi (EU) št. 1268/2012, ter v skladu s tema uredbama.

POGLAVJE 7

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA SUBJEKTA JZP

Člen 33

Javna naročila

1.   Za javna naročila se uporablja naslov V Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, s pridržkom odstavkov 3 do 6 tega člena.

2.   Subjekt JZP sodeluje pri centralni bazi podatkov o izključitvah, ki jo je vzpostavila in jo vodi Komisija v skladu s členom 108 splošne finančne uredbe.

3.   Za naročila v vrednosti med 60 000 EUR in mejnimi vrednostmi iz člena 118 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se lahko uporablja postopek iz delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 za naročila nizke vrednosti, ki ne presega 60 000 EUR.

4.   Subjekt JZP lahko na svojo zahtevo sodeluje kot naročnik pri oddaji naročil Komisije ali medinstitucionalnih naročil ter pri oddaji naročil drugih organov Unije ali subjektov JZP.

5.   Subjekt JZP lahko brez postopka za oddajo javnega naročila s Komisijo, medinstitucionalnimi uradi in Prevajalskim centrom za organe Evropske unije, ustanovljenim z Uredbo Sveta (ES) št. 2965/94 (5), ter drugimi subjekti JZP sklene pogodbo za oddajo naročila za dobavo blaga, opravljanje storitev ali izvedbo del, ki jih ti zagotavljajo.

Subjekt JZP lahko brez postopka za oddajo javnega naročila z drugimi svojimi člani razen Unije sklene pogodbo za oddajo naročila za dobavo blaga, opravljanje storitev ali izvedbo del, ki jih ti člani zagotavljajo neposredno, tj. brez vključitve tretjih oseb.

Blago, storitve ali dela, zagotovljeni na podlagi prvega in drugega pododstavka, ne štejejo za del prispevka članov v proračun subjekta JZP.

6.   Subjekt JZP lahko uporablja skupni postopek za oddajo javnih naročil z naročniki države članice gostiteljice za kritje svojih administrativnih potreb ali z naročniki držav članic, držav Evropskega združenja za prosto trgovino ali držav kandidatk za vstop v Unijo, ki so njegovi člani. V teh primerih se smiselno uporablja člen 133 delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

Subjekt JZP lahko uporablja skupni postopek za oddajo javnih naročil s svojimi zasebnimi člani ali z naročniki držav, ki sodelujejo v programih Unije in so njegovi člani. V teh primerih se smiselno uporablja prvi odstavek člena 133 delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

Člen 34

Strokovnjaki

Člen 287 delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se smiselno uporablja za izbiro strokovnjakov, s pridržkom morebitnega posebnega postopka v temeljnemu aktu programa, katerega izvajanje je poverjeno subjektu JZP. Taki strokovnjaki so plačani na podlagi fiksnega, vnaprej napovedanega zneska in se izberejo na podlagi njihove strokovne usposobljenosti.

Subjekt JZP lahko uporabi sezname, ki so jih pripravili Komisija ali drugi organi Unije ali subjekti JZP.

Subjekt JZP lahko v ustrezno utemeljenih primerih, če je to primerno, izbere katerega koli posameznika z ustreznim znanjem in veščinami, ki ni vključen na sezname.

Zunanji strokovnjaki se izberejo na podlagi veščin, izkušenj in znanja, potrebnih za opravljanje nalog, ki se jim poverijo, ter v skladu z načeli nediskriminacije, enakega obravnavanja in odsotnosti navzkrižja interesov.

Člen 35

Nepovratna sredstva

Za nepovratna sredstva se uporablja naslov VI Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, s pridržkom morebitnih posebnih določb ustanovnega akta.

Člen 36

Nagrade

1.   Za nagrade se uporablja naslov VII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, s pridržkom odstavka 2 tega člena.

2.   Natečaji za nagrade v vrednosti 1 000 000 EUR ali več na enoto se lahko objavijo samo, če so predvideni v osnutku programa dela iz člena 14(1).

Člen 37

Navedba pravnih sredstev

1.   Kadar so zaradi postopkovnega akta odredbodajalca okrnjene pravice vložnika ali ponudnika, upravičenca ali izvajalca, ta akt vsebuje navedbo razpoložljivih sredstev za varstvo v upravnih in/ali sodnih zadevah, s katerimi se lahko ta akt izpodbija.

2.   Navedena je zlasti vrsta pravnega sredstva, organ ali organi, pri katerih ga je mogoče vložiti, ter roki za vložitev.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata s pridržkom morebitnega posebnega postopka v temeljnemu aktu programa, katerega izvajanje je poverjeno subjektu JZP.

POGLAVJE 8

RAČUNOVODSTVO

Člen 38

Pravila za zaključni račun

Subjekt JZP vzpostavi računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije.

Računovodstvo subjekta JZP je skladno z računovodskimi načeli iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 39

Struktura zaključnega računa

Zaključni račun subjekta JZP vsebuje:

(a)

računovodske izkaze subjekta JZP;

(b)

poročila o izvrševanju proračuna subjekta JZP (poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju).

Subjekt JZP pripravi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za tekoče proračunsko leto. To poročilo navaja, tako v obliki absolutne vrednosti kot v obliki odstotkov, vsaj obseg izvrševanja odobritev in vsebuje povzetek o prerazporeditvi odobritev med različnimi proračunskimi postavkami.

Kadar mora biti zaključni račun subjekta JZP konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, subjekt JZP pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču do 31. marca naslednjega proračunskega leta.

Člen 40

Računovodska načela

Računovodski izkazi predstavljajo informacije, tudi informacije glede računovodske usmeritve, na način, ki zagotavlja, da so ustrezne, zanesljive, primerljive in razumljive. Pripravijo se v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, kakor so opisana v računovodskih pravilih iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ali mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor (IPSAS), ki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka.

Člen 41

Računovodski izkazi

1.   Računovodski izkazi se pripravijo v eurih in zajemajo:

(a)

bilanco stanja in izkaz finančnega uspeha, ki predstavljata vsa sredstva in obveznosti ter finančni položaj in poslovni izid na dan 31. decembra predhodnega leta; predstavljena sta v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ali IPSAS na podlagi nastanka poslovnega dogodka;

(b)

izkaz finančnega izida, ki prikazuje zneske, pobrane in plačane med letom, ter končno stanje denarja zakladnice;

(c)

izkaz sprememb čistih sredstev, ki prikazuje pregled gibanj rezerv med letom in končni izid.

2.   Pojasnila k računovodskim izkazom dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1, ter dajejo vse dodatne informacije, predpisane z mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti subjekta JZP.

Člen 42

Poročila o izvrševanju proračuna

Poročila o izvrševanju proračuna se pripravijo v eurih. Zajemajo:

(a)

poročila, ki združujejo vse proračunske operacije za zadevno leto glede prihodkov in odhodkov;

(b)

pojasnila, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije v poročilih.

Struktura predstavitve poročil o izvrševanju proračuna je enaka tisti, ki je uporabljena za sam proračun.

Člen 43

Začasni zaključni računi in potrditev končnega zaključnega računa

1.   Kadar mora biti zaključni račun subjekta JZP konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, računovodja subjekta JZP pošlje začasni zaključni račun Računskemu sodišču do 15. februarja naslednjega proračunskega leta.

V primeru iz prvega pododstavka računovodja subjekta JZP do 15. februarja naslednjega leta računovodji Komisije pošlje tudi sveženj poročil v standardizirani obliki, ki jo za konsolidacijo določi računovodja Komisije.

2.   Računovodja pripravi končni zaključni račun subjekta JZP. Direktor ga skupaj z mnenjem zunanjega revizorja iz člena 46 pošlje v potrditev upravnemu odboru do 15. marca.

Kadar mora biti zaključni račun subjekta JZP konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, računovodja pošlje končni zaključni račun skupaj z mnenjem zunanjega revizorja iz člena 46 ter potrditvijo upravnega odbora Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija naslednjega proračunskega leta. V takem primeru računovodja subjekta JZP računovodji Komisije do 1. julija pošlje tudi sveženj poročil v standardizirani obliki, ki jo za konsolidacijo določi računovodja Komisije.

Kadar mora biti zaključni račun subjekta JZP konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, računovodja subjekta JZP pošlje Računskemu sodišču in v vednost računovodji Komisije na isti dan, ko pošlje svoj končni zaključni račun, tudi spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami k temu končnemu zaključnemu računu.

Končnemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje, s katero slednji potrjuje, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu s tem poglavjem ter ustreznimi računovodskimi načeli, pravili in postopki.

Potrjeni končni zaključni račun subjekta JZP se objavi na internetni strani v enem mesecu od njegove potrditve.

Člen 44

Računovodski sistem

1.   Kadar mora biti zaključni račun subjekta JZP konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, računovodja Komisije v skladu s členom 152 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 sprejme usklajen kontni okvir, ki ga uporabi subjekt JZP.

2.   Računovodski sistem se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

3.   Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse dogodke in dejavnosti, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti subjekta JZP.

4.   Proračunsko računovodstvo zagotavlja natančen zapis izvrševanja proračuna subjekta JZP. Evidentira vse proračunske prihodke in odhodke.

Člen 45

Evidenca premoženja

Subjekt JZP vodi evidenco premoženja, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev, ki predstavljajo premoženje subjekta JZP ali Unije. Kadar mora biti zaključni račun subjekta JZP konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, subjekt JZP vodi navedeno evidenco premoženja v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije. Subjekt JZP preveri, da vknjižbe v evidenci premoženja ustrezajo dejanskemu stanju.

POGLAVJE 9

ZUNANJA REVIZIJA IN BOJ PROTI GOLJUFIJAM

Člen 46

Zunanja revizija

Subjekt JZP je predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi neodvisen revizijski organ. Mnenje zunanjega revizorja ugotavlja, ali računovodski izkazi prikazujejo verodostojno in pošteno sliko, ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno in ali so z izkazi povezane transakcije zakonite in pravilne. Mnenje tudi navede, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavi o upravljanju iz člena 20. Mnenje se predloži upravnemu odboru. Komisiji se predloži skupaj s končnim zaključnim računom subjekta JZP najpozneje do 15. marca.

Člen 47

Pregled računovodskih evidenc, ki ga opravi Računsko sodišče

1.   Če ni drugače določeno v ustanovnem aktu subjekta JZP, Računsko sodišče pregleda računovodske evidence subjekta JZP v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Računsko sodišče lahko pri pregledu upošteva revizijsko delo, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor iz člena 46 te uredbe, ter ukrepe, sprejete na podlagi ugotovitev tega revizorja.

2.   Pregled, ki ga opravi Računsko sodišče, urejajo členi 158 do 163 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 48

Pregledi na kraju samem, ki jih izvajajo Komisija, Računsko sodišče in OLAF

1.   Brez poseganja v člen 47(1) subjekt JZP osebju Komisije in drugim osebam, ki jih je pooblastila Komisija, ter Računskemu sodišču omogoči dostop, potreben za opravljanje revizije, do objektov in prostorov ter do vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki.

2.   Urad OLAF lahko na podlagi določb in postopkov iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 (6) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (7) opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi nepovratnimi sredstvi ali javnim naročilom, ki ga financira subjekt JZP, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

3.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 naročila, sporazumi in sklepi subjekta JZP vsebujejo določbe o izrecnem pooblastilu Evropskega računskega sodišča in urada OLAF za izvedbo takih revizij in preiskav v skladu z njunima pristojnostma.

POGLAVJE 10

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 49

Zahteve za informacije

Komisija in drugi člani subjekta JZP razen Unije lahko od subjekta JZP zahtevajo vse potrebne informacije ali pojasnila v zvezi s proračunskimi zadevami, ki spadajo v njihovo pristojnost.

Člen 50

Sprejetje finančnih pravil subjekta JZP

Vsak subjekt iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 sprejme nova finančna pravila, ki začnejo veljati 1. januarja 2014 oziroma v devetih mesecih od dneva, ko se subjekt JZP uvrsti v področje uporabe člena 209 navedene uredbe.

Člen 51

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. septembra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(4)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (UL L 314, 7.12.1994, str. 1).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/16


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 111/2014

z dne 4. februarja 2014

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 iste razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. februarja 2014

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Naprava, ki združuje barvni monitor z zaslonom s tekočimi kristali (LCD) in površino, občutljivo na dotik (tako imenovani monitor z zaslonom na dotik), z diagonalo zaslona približno 38 cm (15 palcev) in:

izvorno ločljivostjo 1 024 × 768 slikovnih pik,

podprtimi ločljivostmi 640 × 350, 720 × 400, 640 × 480, 800 × 600 in 1 024 × 768 slikovnih pik,

razmerjem prikaza 4:3,

velikostjo slikovnih pik 0,297 mm,

svetlostjo 250 cd/m2,

vodoravnim zornim kotom 120° in navpičnim zornim kotom 100°,

odzivnim časom 17 ms,

kontrastnim razmerjem 400:1,

gumbi za vklop/izklop in upravljanje.

Opremljen je z naslednjimi vmesniki:

D-sub,

USB in RS-232 za povezovanje površine, občutljive na dotik, z napravo za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP).

Ima stojalo z mehanizmom, ki omogoča nagibanje in vrtenje, ter nesijočo površino.

Monitor je namenjen uporabi npr. pri terminalih na prodajnih mestih in informacijskih točkah za potrošnike. Z uporabo površine, občutljive na dotik, lahko uporabniki v te terminale vnašajo podatke. Monitor omogoča prikazovanje signalov naprav za avtomatsko obdelavo podatkov.

8528 51 00

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 3 k oddelku XVI ter besedilo oznak KN 8528 in 8528 51 00.

Naprava je kombiniran stroj, ki opravlja funkcijo koordinatne vhodne enote x, y s tarifno številko 8471 in monitorja s tarifno številko 8528. Poleg prikaza informacij uporabnikom omogoča vnos podatkov. Glede na zasnovo, koncept in objektivne značilnosti naprave, in sicer zmožnost monitorja, da deluje neodvisno od vhodne naprave, je funkcija prikazovanja glavna funkcija naprave v smislu opombe 3 k oddelku XVI. Zaradi objektivnih značilnosti, kot so razmerje prikaza, velikost slikovnih pik, primernost za dolgotrajno gledanje od blizu, svetlost, vmesniki, ki se običajno uporabljajo v sistemih za avtomatsko obdelavo podatkov, mehanizem, ki omogoča nagibanje in vrtenje, in nesijoča površina, se šteje, da je monitor namenjen samo ali zlasti uporabi v sistemu za avtomatsko obdelavo podatkov pod tarifno številko 8471.

Napravo je zato treba uvrstiti pod oznako KN 8528 51 00 kot druge monitorje, namenjene samo ali zlasti uporabi v sistemu za avtomatsko obdelavo podatkov pod tarifno številko 8471.


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/18


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 112/2014

z dne 4. februarja 2014

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 zaradi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 iste razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. februarja 2014

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Barvni monitor z zaslonom iz tekočih kristalov (LCD) z diagonalo zaslona približno 75 cm (30 palcev) z merami približno 71 × 45 × 11 cm:

z izvorno ločljivostjo 1 280 × 768 slikovnih pik,

s podprtimi ločljivostmi: 640 × 480, 800 × 600, 1 024 × 768 in 1 280 × 768 slikovnih pik,

s podprtimi televizijskimi standardi: NTSC, PAL in SECAM,

s podprtimi video načini: 480i, 480p, 576i, 576p, 720p in 1 080i,

z razmerjem prikaza 15:9,

z velikostjo slikovnih pik 0,5025 mm,

z odzivnim časom 25 ms,

s svetlostjo 450 cd/m2,

s svetlobnim kontrastom 350:1,

z vodoravnim in navpičnim vidnim kotom 170°,

s funkcijo slika v sliki (PIP),

z vgrajenim ojačevalnikom zvoka,

s stikali za vklop/izklop in upravljanje.

Opremljen je z naslednjimi vmesniki:

DVI-D,

D-sub mini,

BNC (analogni RGB),

kompozitnim RCA ali S-video,

komponentnim BNC,

dvema sklopoma za RCA stereo in enim za mini stereo,

vtiči za zunanji zvočnik,

vhodnim priključkom RS-232.

Ima fiksno stojalo brez mehanizma za nastavljanje nagiba in vrtenje. Priložen mu je daljinski upravljalnik.

Monitor nima vgrajenega video tunerja ali druge elektronike za obdelavo televizijskega signala.

Monitor je namenjen za prikaz informacij, na primer na točkah za dostop do informacij javnega značaja, v prodajalnah, borzah, letališčih in sejmiščih. Za opravljanje te funkcije lahko prikazuje signale iz strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) in drugih virov slike.

8528 59 31

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8528, 8528 59 in 8528 59 31.

Zaradi svojih objektivnih značilnosti, kot so velikost zaslona, podprti televizijski standardi in video načini, velikost slikovne pike, ki ni primerna za daljše gledanje od blizu, visoka svetlost slike, priloženi daljinski upravljalnik, avdio vezja s funkcijo ojačevanja zvoka, funkcija slika v sliki (PIP) ter fiksno stojalo brez mehanizma za nastavljanje nagiba in vrtenje, se monitor ne šteje za izdelek, ki se izključno ali večinoma uporablja v sistemu za AOP iz tarifne številke 8471. Uvrstitev pod oznako KN 8528 51 00 zato ne pride v poštev.

Ker lahko monitor prikazuje signale iz stroja za AOP v kakovosti, ki zadošča za praktično uporabo s strojem za AOP, se šteje, da je zmožen prikazovanja signalov iz strojev za avtomatsko obdelavo podatkov s sprejemljivo ravnjo funkcionalnosti.

Zato je treba monitor uvrstiti pod oznako KN 8528 59 31 – ploščati ravni prikazovalniki, ki lahko na zaslonu prikažejo signale strojev za avtomatsko obdelavo podatkov s sprejemljivo ravnjo funkcionalnosti z zaslonom s tekočimi kristali (LCD).


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/20


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 113/2014

z dne 4. februarja 2014

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 iste razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. februarja 2014

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Aparat pravokotne oblike (t. i. visokohitrostna kamera), ki vsebuje leče in elektronske tokokroge, dimenzij približno 12 × 12 × 11 cm.

Vsebuje neobstojni notranji pomnilnik velikosti 2 GB, ki lahko začasno shrani slike v zaporedju s trajanjem največ 1,54 sekunde pri hitrosti 1 000 slik na sekundo (fps) in pri polni ločljivosti. Zajete slike se zbrišejo, ko se kamera izklopi.

Za uporabo kamere in snemanje slik na stroj za avtomatsko obdelavo podatkov je treba uporabiti ustrezen priključitveni kabel.

Opremljena je s senzorjem s kovinskooksidnim polprevodnikom (CMOS) in ima elektronsko avtomatsko globalno zaslonko, znano tudi kot „hitra bliskavica“ ali „stroboskopsko slikanje“.

Kamera je oblikovana tako, da zajame zaporedje slik s hitrostjo zaslonke od 60 do 1 000 fps pri polni ločljivosti 1 024 × 1 024 slikovnih pik ali 109 500 fps pri nižji ločljivosti 128 × 16 slikovnih pik. Zajete slike si je mogoče ogledovati vsako posebej ali pa jih zavrteti nazaj kot video, npr. v počasnem posnetku.

Slike se lahko analizirajo v laboratoriju ali podobnem okolju za študijske namene, npr. za pojave ultravisokih hitrosti, kot so preskusi trčenja vozil.

8525 80 19

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8525, 8525 80 in 8525 80 19.

Začasno shranjevanje v neobstojni polnilnik se ne šteje za snemanje s kamero, saj se ob izklopu kamere slike zbrišejo. Zato je uvrstitev kot digitalni fotoaparati pod tarifno podštevilko 8525 80 30 ali kot video snemalne kamere, primerne za snemanje zvoka in slike, posnete samo s televizijsko kamero, pod tarifno podštevilko 8525 80 91 izključena (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 8525, prvi in peti odstavek skupine (B)).

Napravo je zato treba uvrstiti pod oznako KN 8525 80 19 kot druge televizijske kamere (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 8525, četrti odstavek skupine B).


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/22


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 114/2014

z dne 4. februarja 2014

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 iste razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. februarja 2014

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Barvni monitor z zaslonom s tekočimi kristali (LCD), z diagonalo zaslona približno 54 cm (21 palcev), z merami (brez stojala) približno 37 × 47 × 7 cm in:

ločljivostjo 1 200 × 1 600 slikovnih pik,

razmerjem prikaza 3:4,

velikostjo slikovnih pik 0,270 mm,

frekvenco vodoravnega skeniranja od 31 do 76 kHz,

frekvenco navpičnega skeniranja od 49 do 61 Hz,

največjo svetlostjo 250 cd/m2, ki se lahko kalibrira,

skupnim vodoravnim in navpičnim zornim kotom 170°,

kontrastnim razmerjem 550:1,

odzivnim časom 30 ms,

gumbi za vklop/izklop in upravljanje, vključno z izbiro načina kalibracije.

Opremljen je z naslednjimi vmesniki:

DVI-I,

mini D-sub,

1 združilnikom USB in 2 razdružilnikoma USB.

Ima funkcijo vrtenja za 90°.

Ima stojalo z mehanizmom, ki omogoča nagibanje in vrtenje, ter nesijočo površino. Lahko se tudi pritrdi na steno.

Izdelek ustreza standardom za digitalno tehnologijo preslikovanja in sporazumevanja (Digital Imaging and Communications in Medicine – DICOM), vključno z njihovim delom 14. Uporabnik lahko nastavi izjemno natančne vrednosti gama, svetlosti in barvne temperature, monitor pa omogoča prikazovanje stopnjevanja barv in sivin z natančnostjo, ki je potrebna za medicinsko diagnostiko.

Monitor je namenjen uporabi v medicinskih sistemih za prikazovanje radiografskih posnetkov pri klinični diagnostiki.

8528 59 31

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8528, 8528 59 in 8528 59 31.

Zaradi objektivnih značilnosti, kot so skladnost s standardi DICOM, zaradi katere lahko uporabnik nastavi izjemno natančne vrednosti gama, svetlosti in barvne temperature, monitor pa prikazuje stopnjevanje barv in sivin z natančnostjo, ki je potrebna za medicinsko diagnostiko, je monitor namenjen uporabi kot medicinski zaslon, ki se uporablja v medicinskih sistemih za prikazovanje radiografskih posnetkov pri klinični diagnostiki. Monitor se ne šteje za monitor, namenjen samo ali zlasti uporabi v sistemu za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) pod tarifno številko 8471. Uvrstitev pod tarifno podštevilko 8528 51 00 je zato izključena.

Ker monitor omogoča prikazovanje signalov strojev za avtomatsko obdelavo podatkov na ravni, ki zadošča za praktično uporabo s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov, se šteje, da omogoča prikazovanje signalov strojev za avtomatsko obdelavo podatkov s sprejemljivo ravnijo funkcionalnosti.

Monitor je zato treba uvrstiti pod oznako KN 8528 59 31 kot ploščati ravni prikazovalnik, ki lahko na zaslonu prikaže signale strojev za avtomatsko obdelavo podatkov s sprejemljivo ravnjo funkcionalnosti, z zaslonom s tekočimi kristali (LCD).


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/24


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 115/2014

z dne 4. februarja 2014

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Odbor za carinski zakonik ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 iste razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. februarja 2014

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Aparat za električno krmiljenje za napetost do vključno 1 000 V z zaslonom na dotik s tekočimi kristali (LCD). Diagonala zaslona je 30,5 cm (12 palcev), njegova ločljivost pa 800 × 600 slikovnih pik. Zaslon je v ohišju z merami približno 30 × 23 × 6 cm.

Aparat ima vgrajeno napravo za avtomatsko obdelavo podatkov, ki vključuje operacijski sistem.

Aparat je opremljen z naslednjimi vmesniki:

režo za kompaktni bliskovni pomnilnik,

dvema USB-priključkoma,

dvema priključkoma RJ-45,

priključkom RS-232,

priključkom RS-485,

režo za razširitev pomnilnika,

razširitvenim vodilom za razširitvene kartice za nadzor, na primer, osnovnih vhodno-izhodnih enot.

Opremljen je tudi z več vgrajenimi gonilniki za povezovanje z različnimi vrstami avtomatizacijskih naprav ter lahko izvaja in prikazuje običajne računalniške programe, kot sta urejevalnik besedil in aplikacije za preglednice.

Aparat je namenjen električnemu krmiljenju strojev v industrijskih procesih pri aplikacijah, ki uporabljajo programirljive avtomatizacijske krmilnike ali programirljive logične krmilnike.

8537 10 10

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8537, 8537 10 in 8537 10 10.

Glede na svoje objektivne značilnosti, in sicer vgrajene gonilnike za različne vrste avtomatizacijskih naprav ter razširitveno vodilo za nadzorovanje vhodno-izhodnih enot, je aparat namenjen električnemu krmiljenju strojev v industrijskih procesih. Uvrstitev pod tarifno številko 8471 kot stroj za avtomatsko obdelavo podatkov je zato izključena.

Ker ima aparat vgrajeno napravo za avtomatsko obdelavo podatkov, ga je treba uvrstiti pod oznako KN 8537 10 10 kot numerično upravljalno ploščo z vgrajeno napravo za avtomatsko obdelavo podatkov za napetost do vključno 1 000 V.


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/26


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 116/2014

z dne 6. februarja 2014

o zavrnitvi registracije aktivne snovi kalijev jodid v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 13(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za registracijo je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. Z Odločbo Komisije 2005/751/ES (3) je bilo potrjeno, da kalijev jodid izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Nizozemska 6. septembra 2004 prejela zahtevek podjetja Koppert Beheer B.V. za vključitev aktivne snovi kalijev jodid v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo 2005/751/ES je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov so bili v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje pri vrstah uporabe, ki jih je predlagal vložnik. Država članica poročevalka je 27. julija 2007 predložila osnutek poročila o oceni. V skladu s členom 11(6) Uredbe Komisije (EU) št. 188/2011 (4) so se od vložnika zahtevale dodatne informacije. Vložnik je 30. maja 2011 sporočil, da dodatni podatki niso bili na voljo.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je 22. oktobra 2012 Komisiji predložila sklep o oceni tveganja pesticidov z aktivno snovjo kalijev jodid (5). Agencija je ugotovila, da primanjkuje več podatkov ter je od vložnika zahtevala, da predloži dodatne informacije. Podjetje Koppert B.V. je z dopisom z dne 27. septembra 2013 umaknilo svoj zahtevek za registracijo kalijevega jodida.

(5)

V skladu s členom 8(1)(b) Direktive 91/414/EGS so lahko države članice izdale začasne registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo kalijev jodid, za začetno obdobje treh let. S Sklepom Komisije 2010/457/EU (6) je bilo državam članicam dovoljeno, da podaljšajo začasne registracije kalijevega jodida do najpozneje 31. avgusta 2012. Z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/363/EU (7) je bilo državam članicam dovoljeno, da podaljšajo začasne registracije kalijevega jodida do najpozneje 31. julija 2014.

(6)

Ker je vložnik umaknil zahtevek, kalijev jodid ne bi smel biti registriran na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(7)

Zato bi bilo treba preklicati veljavne začasne registracije, novih pa se ne bi smelo izdati.

(8)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti čas za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo kalijev jodid.

(9)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo kalijev jodid in pri katerih države članice odobrijo prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi to obdobje moralo trajati največ osemnajst mesecev po začetku uporabe te uredbe.

(10)

Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za kalijev jodid v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zavrnitev registracije aktivne snovi

Aktivna snov kalijev jodid se ne registrira.

Člen 2

Prehodni ukrepi

Države članice prekličejo veljavne registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo kalijev jodid kot aktivno snov, najpozneje do 27. avgusta 2014.

Člen 3

Prehodno obdobje

Morebitno prehodno obdobje, ki ga države članice odobrijo v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, je čim krajše, izteče pa se najpozneje 27. avgusta 2015.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. februarja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(3)  Odločba Komisije 2005/751/ES z dne 21. oktobra 2005 o načelnem priznavanju popolnosti dokumentacije, predložene v podroben pregled zaradi možne vključitve askorbinske kisline, kalijevega jodida in kalijevega tiocianata v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (UL L 282, 26.10.2005, str. 18).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 188/2011 z dne 25. februarja 2011 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede postopka za oceno aktivnih snovi, ki niso bile v prometu dve leti po dnevu notifikacije navedene direktive (UL L 53, 26.2.2011, str. 51).

(5)  EFSA Journal 2013; 11(6):2923. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu

(6)  Sklep Komisije 2010/457/EU z dne 17. avgusta 2010. o dovoljenju državam članicam za podaljšanje začasnih registracij, odobrenih za nove aktivne snovi Candida oleophila, sev O, kalijev jodid in kalijev tiocianat (UL L 218, 19.8.2010, str. 24).

(7)  Izvedbeni sklep Komisije 2012/363/EU z dne 4. julija 2012. o dovoljenju državam članicam za podaljšanje začasnih registracij, odobrenih za nove aktivne snovi biksafen, Candida oleophila, sev O, fluopiram, halosulfuron, kalijev jodid, kalijev tiocianat in spirotetramat (UL L 176, 6.7.2012, str. 70).


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/28


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 117/2014

z dne 6. februarja 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. februarja 2014

Za Komisijo V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

85,7

MA

48,7

TN

89,6

TR

85,7

ZZ

77,4

0707 00 05

TR

151,0

ZZ

151,0

0709 91 00

EG

91,5

ZZ

91,5

0709 93 10

MA

48,3

TR

101,7

ZZ

75,0

0805 10 20

EG

47,6

MA

54,9

TN

65,7

TR

71,6

ZZ

60,0

0805 20 10

IL

123,4

MA

73,9

ZZ

98,7

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

60,3

EG

21,7

IL

134,7

JM

113,2

KR

144,2

MA

146,4

PK

55,3

TR

98,6

ZZ

96,8

0805 50 10

TR

66,6

ZZ

66,6

0808 10 80

CN

127,8

MK

35,4

US

161,6

ZZ

108,3

0808 30 90

CL

123,5

CN

46,0

TR

131,9

US

135,9

ZA

93,1

ZZ

106,1


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


DIREKTIVE

7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/30


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE 2014/19/EU

z dne 6. februarja 2014

o spremembi Priloge I k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1), in zlasti točke (d) drugega odstavka člena 14 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Iz informacij, ki so jih predložile države članice, je razvidno, da se je koruzni hrošč Diabrotica virgifera virgifera Le Conte že razširil in naselil na večjem delu ozemlja Unije. Na podlagi ocene učinka, ki jo je izvedla Evropska komisija, je bilo ugotovljeno, da za njegovo izkoreninjenje ali učinkovito preprečevanje njegovega širjenja niso izvedljivi nobeni ukrepi.

(2)

Poleg tega so že vzpostavljeni učinkoviti in trajnostni nadzorni ukrepi, da se čim bolj zmanjša vpliv navedenega škodljivega organizma na pridelek koruze, zlasti uvedba sheme kolobarjenja.

(3)

Zato v zvezi s koruznim hroščem Diabrotica virgifera virgifera Le Conte ne bi smeli biti v skladu z Direktivo 2000/29/ES določeni nobeni drugi varstveni ukrepi. Zato navedeni organizem ne bi smel več biti naveden kot škodljiv organizem v skladu z navedeno direktivo.

(4)

Prilogo I k Direktivi 2000/29/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2000/29/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Države članice najpozneje do 31. maja 2014 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od 1. junija 2014.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 6. februarja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.


PRILOGA

Priloga I k Direktivi 2000/29/ES se spremeni:

V razdelku (a) oddelka II dela A se črta točka 0.1.


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/32


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE 2014/20/EU

z dne 6. februarja 2014

o določitvi stopenj Unije za osnovni in certificirani semenski krompir ter pogojev in oznak, ki se uporabljajo za te stopnje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (1) in zlasti prvega pododstavka člena 3(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Direktivo Komisije 93/17/EGS (2) so bila uvedena pravila glede stopenj Unije za osnovni semenski krompir.

(2)

Zaradi hitrega tehničnega in znanstvenega razvoja na področju sistemov proizvodnje semenskega krompirja ter povečane trgovine s semenskim krompirjem na notranjem trgu je zaželeno, da se navedena pravila prilagodijo. Glede na razvoj tega sektorja bi se morala taka pravila uporabljati tudi za certificirani semenski krompir.

(3)

Navedena pravila bi morala zajemati določitev enotnih imen stopenj Unije. Vključevati bi morala tudi pogoje za dajanje na trg semenskega krompirja in partij semenskega krompirja za vse zadevne stopnje Unije. Navedeni pogoji bi morali po potrebi zajemati pogoje glede prisotnosti škodljivih organizmov, krompirja drugih sort in krompirja s poškodbami, uvelosti ter prisotnosti zemlje in tujih primesi.

(4)

Zahteva, da rastlina raste na zemljišču, na katerem vsaj tri leta ni bil gojen krompir, in da je najmanj dvakrat uradno pregledana, ni več potrebna glede na strožje zahteve za stopnje Unije, določene v tej direktivi.

(5)

Od sprejetja Direktive 2002/56/ES se je poglobilo znanstveno razumevanje povezave med številom generacij in stopnjo prisotnosti škodljivih organizmov na semenskem krompirju. Za zmanjšanje fitosanitarnega tveganja, ki ga pomenijo škodljivi organizmi v latentni obliki, je treba omejiti število generacij. Navedena omejitev je potrebna za zmanjšanje navedenega tveganja, na voljo pa ni drugih, manj strogih ukrepov, ki bi jo nadomestili. Izkušnje kažejo, da bi bilo treba za stopnje Unije S, SE in E dovoliti največje število generacij za vsako od teh stopenj Unije. Da se zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami, bi moralo veljati, da so navedene zahteve izpolnjene šele na podlagi uradnega pregleda.

(6)

Direktivo 93/17/EGS bi bilo zato treba razveljaviti.

(7)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Stopnje Unije za osnovni semenski krompir

1.   Države članice zagotovijo, da se osnovni semenski krompir lahko trži kot „EU-stopnja S“, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da krompir izpolnjuje pogoje iz točke (1)(a) Priloge I; ter

(b)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da njegove partije izpolnjujejo pogoje iz točke (1)(b) navedene priloge.

2.   Države članice zagotovijo, da se osnovni semenski krompir lahko trži kot „EU-stopnja SE“, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da krompir izpolnjuje pogoje iz točke (2)(a) Priloge I; ter

(b)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da njegove partije izpolnjujejo pogoje iz točke (2)(b) navedene priloge.

3.   Države članice zagotovijo, da se osnovni semenski krompir lahko trži kot „EU-stopnja E“, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da krompir izpolnjuje pogoje iz točke (3)(a) Priloge I; ter

(b)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da njegove partije izpolnjujejo pogoje iz točke (3)(b) navedene priloge.

Člen 2

Stopnje Unije za certificirani semenski krompir

1.   Države članice zagotovijo, da se certificirani semenski krompir lahko trži kot „EU-stopnja A“, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da krompir izpolnjuje pogoje iz točke (1)(a) Priloge II; ter

(b)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da njegove partije izpolnjujejo pogoje iz točke (1)(b) navedene priloge.

2.   Države članice zagotovijo, da se certificirani semenski krompir lahko trži kot „EU-stopnja B“, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da krompir izpolnjuje pogoje iz točke (2)(a) Priloge II; ter

(b)

pri uradnem pregledu je bilo ugotovljeno, da njegove partije izpolnjujejo pogoje iz točke (2)(b) navedene priloge.

Člen 3

Obveščanje Komisije

Države članice obvestijo Komisijo o obsegu, v katerem uporabljajo navedene stopnje Unije pri potrjevanju svoje lastne proizvodnje.

Člen 4

Prenos

1.   Države članice najpozneje 31. decembra 2015 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od 1. januarja 2016.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Razveljavitev

Direktiva 93/17/EGS se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2016.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 6. februarja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 193, 20.7.2002, str. 60.

(2)  Direktiva Komisije 93/17/EGS z dne 30. marca 1993 o določitvi stopenj Skupnosti za osnovni semenski krompir, skupaj s pogoji in označbami, ki se uporabljajo za te stopnje (UL L 106, 30.4.1993, str. 7.)


PRILOGA I

Pogoji za osnovni semenski krompir

1.

Pogoji za osnovni semenski krompir „EU-stopnja S“ so:

(a)

pogoji za semenski krompir:

(i)

število rastlin, ki niso sortno pristne, in število rastlin druge sorte skupaj ne sme presegati 0,1 %;

(ii)

število rastlin, ki jih je prizadela okužba s črno nogo, ne sme presegati 0,1 %;

(iii)

v neposrednem potomstvu število rastlin, ki kažejo simptome virusne okužbe, ne sme presegati 1,0 %;

(iv)

število rastlin s simptomi mozaika in število rastlin s simptomi, ki jih povzroča virus zvijanja krompirjevih listov, skupaj ne sme presegati 0,2 %;

(v)

število generacij, vključno s predosnovnimi na polju in osnovnimi generacijami, je omejeno na pet;

(vi)

če generacija ni navedena na uradni nalepki, se šteje, da zadevni krompir pripada peti generaciji.

(b)

odstopanja, ki veljajo za partije glede naslednjih nečistoč, poškodb in bolezni:

(i)

semenski krompir, ki ga je prizadela gniloba, razen obročkaste gnilobe ali rjave gnilobe, ne sme presegati 0,5 mas. %, od česar semenski krompir, ki ga je prizadela mokra gniloba, ne sme presegati 0,2 mas. %;

(ii)

semenski krompir s črno gnilobo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iii)

semenski krompir z navadno krastavostjo, ki prizadene več kot tretjino njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iv)

semenski krompir s prašnato krastavostjo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(v)

gomolji, uveli zaradi pretirane izsušitve ali izsušitve, ki jo povzroča srebrna gniloba, ne smejo presegati 1,0 mas. %;

(vi)

semenski krompir z zunanjimi poškodbami, vključno z izmaličenimi ali poškodovani gomolji, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(vii)

prisotnost zemlje in tujih primesi ne sme presegati 1,0 mas. %;

(viii)

skupni odstotek semenskega krompirja, za katerega veljajo odstopanja iz točk (i) do (vi), ne sme presegati 6,0 mas. %.

2.

Pogoji za osnovni semenski krompir „EU-stopnja SE“ so:

(a)

pogoji za semenski krompir:

(i)

število rastlin, ki niso sortno pristne, in število rastlin druge sorte skupaj ne sme presegati 0,1 %;

(ii)

število rastlin, ki jih je prizadela okužba s črno nogo, ne sme presegati 0,5 %;

(iii)

v neposrednem potomstvu število rastlin, ki kažejo simptome virusne okužbe, ne sme presegati 2,0 %;

(iv)

število rastlin s simptomi mozaika ali simptomi, ki jih povzroča virus zvijanja krompirjevih listov, ne sme presegati 0,5 %;

(v)

število generacij, vključno s predosnovnimi na polju in osnovnimi generacijami, je omejeno na šest;

(vi)

če generacija ni navedena na uradni nalepki, se šteje, da zadevni krompir pripada šesti generaciji.

(b)

odstopanja, ki veljajo za partije glede naslednjih nečistoč, poškodb in bolezni:

(i)

semenski krompir, ki ga je prizadela gniloba, razen obročkaste gnilobe ali rjave gnilobe, ne sme presegati 0,5 mas. %, od česar semenski krompir, ki ga je prizadela mokra gniloba, ne sme presegati 0,2 mas. %;

(ii)

semenski krompir s črno gnilobo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iii)

semenski krompir z navadno krastavostjo, ki prizadene več kot tretjino njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iv)

semenski krompir s prašnato krastavostjo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(v)

gomolji, uveli zaradi pretirane izsušitve ali izsušitve, ki jo povzroča srebrna gniloba, ne smejo presegati 1,0 mas. %;

(vi)

semenski krompir z zunanjimi poškodbami, vključno z izmaličenimi ali poškodovani gomolji, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(vii)

prisotnost zemlje in tujih primesi ne sme presegati 1,0 mas. %;

(viii)

skupni odstotek semenskega krompirja, za katerega veljajo odstopanja iz točk (i) do (vi), ne sme presegati 6,0 mas. %.

3.

Pogoji za osnovni semenski krompir „EU-stopnja E“ so:

(a)

pogoji za semenski krompir:

(i)

število rastlin, ki niso sortno pristne, in število rastlin druge sorte skupaj ne sme presegati 0,1 %;

(ii)

število rastlin, ki jih je prizadela okužba s črno nogo, ne sme presegati 1,0 %;

(iii)

v neposrednem potomstvu število rastlin, ki kažejo simptome virusne okužbe, ne sme presegati 4,0 %;

(iv)

število rastlin s simptomi mozaika ali simptomi, ki jih povzroča virus zvijanja krompirjevih listov, ne sme presegati 0,8 %;

(v)

število generacij, vključno s predosnovnimi na polju in osnovnimi generacijami, je omejeno na sedem;

(vi)

če generacija ni navedena na uradni nalepki, se šteje, da zadevni krompir pripada sedmi generaciji.

(b)

odstopanja, ki veljajo za partije glede naslednjih nečistoč, poškodb in bolezni:

(i)

semenski krompir, ki ga je prizadela gniloba, razen obročkaste gnilobe ali rjave gnilobe, ne sme presegati 0,5 mas. %, od česar semenski krompir, ki ga je prizadela mokra gniloba, ne sme presegati 0,2 mas. %;

(ii)

semenski krompir s črno gnilobo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iii)

semenski krompir z navadno krastavostjo, ki prizadene več kot tretjino njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iv)

semenski krompir s prašnato krastavostjo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(v)

gomolji, uveli zaradi pretirane izsušitve ali izsušitve, ki jo povzroča srebrna gniloba, ne smejo presegati 1,0 mas. %;

(vi)

semenski krompir z zunanjimi poškodbami, vključno z izmaličenimi ali poškodovani gomolji, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(vii)

prisotnost zemlje in tujih primesi ne sme presegati 1,0 mas. %;

(viii)

skupni odstotek semenskega krompirja, za katerega veljajo odstopanja iz točk (i) do (vi), ne sme presegati 6,0 mas. %.


PRILOGA II

Minimalni pogoji za certificirani semenski krompir

1.

Pogoji za certificirani semenski krompir „EU-stopnja A“ so:

(a)

pogoji za semenski krompir:

(i)

število rastlin, ki niso sortno pristne, in število rastlin druge sorte skupaj ne sme presegati 0,2 %;

(ii)

število rastlin, ki jih je prizadela okužba s črno nogo, ne sme presegati 2,0 %;

(iii)

v neposrednem potomstvu število rastlin, ki kažejo simptome virusne okužbe, ne sme presegati 8,0 %;

(iv)

število rastlin s simptomi mozaika ali simptomi, ki jih povzroča virus zvijanja krompirjevih listov, ne sme presegati 2,0 %.

(b)

odstopanja, ki veljajo za partije glede naslednjih nečistoč, poškodb in bolezni:

(i)

semenski krompir, ki ga je prizadela gniloba, razen obročkaste gnilobe ali rjave gnilobe, ne sme presegati 0,5 mas. %, od česar semenski krompir, ki ga je prizadela mokra gniloba, ne sme presegati 0,2 mas. %;

(ii)

semenski krompir s črno gnilobo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iii)

semenski krompir z navadno krastavostjo, ki prizadene več kot tretjino njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iv)

semenski krompir s prašnato krastavostjo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(v)

gomolji, uveli zaradi pretirane izsušitve ali izsušitve, ki jo povzroča srebrna gniloba, ne smejo presegati 1,0 mas. %;

(vi)

semenski krompir z zunanjimi poškodbami, vključno z izmaličenimi ali poškodovani gomolji, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(vii)

prisotnost zemlje in tujih primesi ne sme presegati 2,0 mas.%;

(viii)

skupni odstotek semenskega krompirja, za katerega veljajo odstopanja iz točk (i) do (vi), ne sme presegati 8,0 mas. %.

2.

Pogoji za osnovni semenski krompir „EU-stopnja B“ so:

(a)

pogoji za semenski krompir:

(i)

število rastlin, ki niso sortno pristne, in število rastlin druge sorte skupaj ne sme presegati 0,5 %;

(ii)

število rastlin, ki jih je prizadela okužba s črno nogo, ne sme presegati 4,0 %;

(iii)

v neposrednem potomstvu število rastlin, ki kažejo simptome virusne okužbe, ne sme presegati 10,0 %;

(iv)

število rastlin s simptomi mozaika ali simptomi, ki jih povzroča virus zvijanja krompirjevih listov, ne sme presegati 6,0 %.

(b)

odstopanja, ki veljajo za partije glede naslednjih nečistoč, poškodb in bolezni:

(i)

semenski krompir, ki ga je prizadela gniloba, razen obročkaste gnilobe ali rjave gnilobe, ne sme presegati 0,5 mas. %, od česar semenski krompir, ki ga je prizadela mokra gniloba, ne sme presegati 0,2 mas. %;

(ii)

semenski krompir s črno gnilobo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iii)

semenski krompir z navadno krastavostjo, ki prizadene več kot tretjino njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iv)

semenski krompir s prašnato krastavostjo, ki prizadene več kot 10 % njegove površine, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(v)

gomolji, uveli zaradi pretirane izsušitve ali izsušitve, ki jo povzroča srebrna gniloba, ne smejo presegati 1,0 mas. %;

(vi)

semenski krompir z zunanjimi poškodbami, vključno z izmaličenimi ali poškodovani gomolji, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(vii)

prisotnost zemlje in tujih primesi ne sme presegati 2,0 mas.%;

(viii)

skupni odstotek semenskega krompirja, za katerega veljajo odstopanja iz točk (i) do (vi), ne sme presegati 8,0 mas. %.


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/39


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE 2014/21/EU

z dne 6. februarja 2014

o določitvi minimalnih pogojev in stopenj Unije za predosnovni semenski krompir

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (1) in zlasti člena 18(c) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pri semenskem krompirju se z vsakim obdobjem razmnoževanja postopoma kopičijo bolezni. Pravilno delujoči sistemi za proizvodnjo semenskega krompirja tako zahtevajo zdrav začetni material, ki se razmnožuje z najmanjšo stopnjo degeneracije.

(2)

Različni nacionalni standardi za proizvodnjo predosnovnega semenskega krompirja ovirajo trženje navedenega krompirja po vsej Uniji in delovanje notranjega trga. Zato je primerno določiti minimalne pogoje, pod katerimi se predosnovni semenski krompir lahko trži po vsej Uniji. Navedeni pogoji bi morali zajemati bolezni, simptome, napake in proizvodne zahteve za predosnovni semenski krompir ter partije navedenega krompirja, da se zagotovi proizvodnja in trženje zdravega in visokokakovostnega predosnovnega semenskega krompirja.

(3)

Zaradi tehničnega in znanstvenega razvoja bi morali navedeni pogoji upoštevati standard Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o trženju in nadzoru tržne kakovosti semenskega krompirja ter ustrezne standarde Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC) in Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO). Cilj navedenih standardov je pomagati pospeševati mednarodno trgovino, spodbujati visokokakovostno proizvodnjo, izboljšati donosnost in varovati interese potrošnikov.

(4)

Ob upoštevanju proizvodne prakse dobaviteljev in povpraševanja uporabnikov predosnovnega semenskega krompirja je primerno, da minimalni pogoji za predosnovni semenski krompir vključujejo tudi možnost za njegovo trženje v okviru stopenj Unije. Za predosnovni semenski krompir bi se morali v skladu z obstoječimi proizvodnimi praksami za predosnovni semenski krompir stopnje PBTC in predosnovni semenski krompir stopnje PB uporabljati dve stopnji Unije („EU-stopnja PBTC“ in „EU-stopnja PB“). Zato bi bilo treba sprejeti različne pogoje za posamezne stopnje, ki se nanašajo na bolezni, simptome, napake, proizvodne zahteve in generacije za navedene stopnje.

(5)

Da bi bila učinkovita, bi morala navedena pravila prav tako vsebovati določbe o uradnem preskušanju in uradnih poljskih pregledih.

(6)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Opredelitve

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„matična rastlina“ pomeni določeno rastlino, iz katere se jemlje material za razmnoževanje;

2.

„mikrorazmnoževanje“ pomeni prakso hitrega razmnoževanja rastlinskega materiala za proizvodnjo velikega števila rastlin z in vitro kultiviranjem diferenciranih vegetativnih brstov ali rastnih vršičkov, vzetih iz rastline.

Člen 2

Minimalni pogoji za predosnovni semenski krompir

1.   Države članice zagotovijo, da predosnovni semenski krompir izpolnjuje naslednje minimalne pogoje:

(a)

izhaja iz matičnih rastlin, ki so proste naslednjih škodljivih organizmov: Pectobacterium spp., Dickeya spp., virusa zvijanja krompirjevih listov, krompirjevega virusa A, krompirjevega virusa M, krompirjevega virusa S, krompirjevega virusa X in krompirjevega virusa Y;

(b)

ne kažejo simptomov okužbe s črno nogo;

(c)

število rastlin, ki niso sortno pristne, in število rastlin druge sorte skupaj ne sme presegati 0,01 %;

(d)

v neposrednem potomstvu število rastlin, ki kažejo simptome virusne okužbe, ne sme presegati 0,5 %;

(e)

število rastlin s simptomi mozaika ali simptomi, ki jih povzroča virus zvijanja krompirjevih listov, skupaj ne sme presegati 0,1 %;

(f)

število generacij na polju je omejeno na štiri.

2.   Države članice zagotovijo, da se predosnovni semenski krompir lahko trži kot „EU-stopnja PBTC“ in „EU-stopnja PB“ v skladu s pogoji iz Priloge.

3.   Skladnost z zahtevami iz odstavka 1(b), (c) in (e) se ugotavlja z uradnimi poljskimi pregledi. V primeru dvoma se navedeni pregledi dopolnijo z uradnimi preskusi na listih.

Kadar se uporabljajo metode mikrorazmnoževanja, se skladnost s točko 1(a) ugotavlja z uradnim preskušanjem matične rastline ali njenim preskušanjem pod uradnim nadzorom.

Kadar se uporabljajo metode klonske selekcije, se skladnost s točko 1(a) ugotavlja z uradnim preskušanjem kloniranih zalog ali preskušanjem pod uradnim nadzorom.

Člen 3

Minimalni pogoji za partije predosnovnega semenskega krompirja

Države članice zagotovijo, da partije predosnovnega semenskega krompirja izpolnjujejo naslednje minimalne pogoje:

(a)

prisotnost zemlje in tujih primesi ne sme presegati 1,0 mas. %;

(b)

število krompirjev, ki jih je prizadela gniloba, razen obročkaste gnilobe ali rjave gnilobe, količinsko ne sme presegati 0,2 mas. %;

(c)

število krompirjev z zunanjimi poškodbami, vključno z izmaličenimi ali poškodovanimi gomolji, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(d)

število krompirjev z navadno krastavostjo, ki prizadene več kot tretjino njihove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(e)

število krompirjev s črno gnilobo, ki prizadene več kot 10,0 % njihove površine, ne sme presegati 1,0 mas. %;

(f)

število krompirjev s prašnato krastavostjo, ki prizadene več kot 10,0 % njihove površine, ne sme presegati 1,0 mas. %;

(g)

število gomoljev, uvelih zaradi pretirane izsušitve ali izsušitve, ki jo povzroča srebrna gniloba, ne sme presegati 0,5 mas. %;

(h)

skupno število krompirja, kakor je navedeno v točkah od (b) do (g), ne sme presegati 6,0 mas. %.

Člen 4

Prenos

1.   Države članice najpozneje do 31. decembra 2015 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od 1. januarja 2016.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 6. februarja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 193, 20.7.2002, str. 60.


PRILOGA

Pogoji za dajanje na trg predosnovnega semenskega krompirja stopenj Unije PBTC in PB

1.

Pogoji za predosnovni semenski krompir „EU-stopnja PBTC“ so:

(a)

pogoji za semenski krompir:

(i)

kmetijske rastline ne smejo vključevati rastlin, ki niso sortno pristne, in rastlin druge sorte;

(ii)

kmetijske rastline ne smejo vključevati rastlin, ki jih je prizadela okužba s črno nogo;

(iii)

kmetijske rastline v neposrednem potomstvu ne smejo vključevati rastlin z virusno okužbo;

(iv)

kmetijske rastline ne smejo vključevati rastlin s simptomi mozaika ali simptomi, ki jih povzroča virus zvijanja krompirjevih listov;

(v)

rastline, vključno z gomolji, so proizvedene z mikrorazmnoževanjem;

(vi)

rastline, vključno z gomolji, so proizvedene v zaščitenih prostorih in v rastnem substratu, v katerem ni škodljivih organizmov;

(vii)

gomolji se razmnožujejo samo do prve generacije.

(b)

partije ne smejo vsebovati semenskega krompirja, ki sodi v katero koli od naslednjih točk:

(i)

ga je napadla gniloba;

(ii)

ga je napadla črna gniloba;

(iii)

ga je napadla navadna krastavost;

(iv)

ga je napadla prašnata krastavost;

(v)

je zelo uvel zaradi izsušitve;

(vi)

ima zunanje poškodbe, vključno z izmaličenimi ali poškodovani gomolji.

2.

Pogoji za predosnovni semenski krompir „EU-stopnja PB“ so:

(a)

pogoji za semenski krompir:

(i)

število rastlin, ki niso sortno pristne, in število rastlin druge sorte skupaj ne sme presegati 0,01 %;

(ii)

rastline ne smejo kazati simptomov okužbe s črno nogo;

(iii)

število rastlin s simptomi mozaika ali simptomi, ki jih povzroča virus zvijanja krompirjevih listov, skupaj ne sme presegati 0,1 %;

(iv)

v neposrednem potomstvu število rastlin, ki kažejo simptome katerega koli virusa, ne sme presegati 0,5 %.

(b)

odstopanja, ki veljajo za partije glede naslednjih nečistoč, poškodb in bolezni:

(i)

semenski krompir, ki ga je prizadela gniloba, razen obročkaste gnilobe ali rjave gnilobe, ne sme presegati 0,2 mas. %;

(ii)

semenski krompir s črno gnilobo, ki prizadene več kot 10,0 % njegove površine, ne sme presegati 1,0 mas. %;

(iii)

semenski krompir z navadno krastavostjo, ki prizadene več kot tretjino njegove površine, ne sme presegati 5,0 mas. %;

(iv)

semenski krompir s prašnato krastavostjo, ki prizadene več kot 10,0 % njegove površine, ne sme presegati 1,0 mas. %;

(v)

gomolji, uveli zaradi pretirane izsušitve ali izsušitve, ki jo povzroča srebrna gniloba, ne smejo presegati 0,5 mas. %;

(vi)

semenski krompir z zunanjimi poškodbami, vključno z izmaličenimi ali poškodovani gomolji, ne sme presegati 3,0 mas. %;

(vii)

prisotnost zemlje in tujih primesi ne sme presegati 1,0 mas. %;

(viii)

skupni odstotek semenskega krompirja, za katerega veljajo odstopanja iz točk (i) do (vi), ne sme presegati 6,0 mas. %.


SKLEPI

7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/43


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 5. februarja 2014

o podaljšanju veljavnosti Odločbe 2006/502/ES o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 493)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/61/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (1) in zlasti člena 13 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2006/502/ES (2) zahteva, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg.

(2)

Odločba 2006/502/ES je bila sprejeta v skladu z določbami člena 13 Direktive 2001/95/ES, ki omejuje veljavnost Odločbe na največ eno leto, a dopušča njeno podaljšanje za dodatna obdobja, od katerih nobeno ne sme biti daljše od enega leta.

(3)

Veljavnost Odločbe 2006/502/ES se je podaljševala za enoletna obdobja, in sicer prvič z Odločbo Komisije 2007/231/ES (3) do 11. maja 2008, drugič z Odločbo Komisije 2008/322/ES (4) do 11. maja 2009, tretjič z Odločbo Komisije 2009/298/ES (5) do 11. maja 2010, četrtič s Sklepom Komisije 2010/157/EU (6) do 11. maja 2011, petič s Sklepom Komisije 2011/176/EU (7) do 11. maja 2012, šestič z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/53/EU (8) do 11. maja 2013 in sedmič z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/113/EU (9) do 11. maja 2014.

(4)

Na trg se še vedno dajejo vžigalniki, ki niso varni za otroke. Njihovo prisotnost naj bi dodatno zmanjšale okrepljene dejavnosti nadzora trga, od ciljnega vzorčenja do učinkovitih omejevalnih ukrepov.

(5)

Ker ni drugih zadovoljivih ukrepov v zvezi z varnostjo vžigalnikov za otroke, je treba veljavnost Odločbe 2006/502/ES podaljšati za nadaljnjih 12 mesecev.

(6)

Odločbo 2006/502/ES bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 2001/95/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 6 Odločbe 2006/502/ES se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Ta odločba se uporablja do 11. maja 2015.“

Člen 2

Države članice najpozneje do 11. maja 2014 sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s tem sklepom, in jih objavijo. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 5. februarja 2014

Za Komisijo

Neven MIMICA

Član Komisije


(1)  UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(2)  UL L 198, 20.7.2006, str. 41.

(3)  UL L 99, 14.4.2007, str. 16.

(4)  UL L 109, 19.4.2008, str. 40.

(5)  UL L 81, 27.3.2009, str. 23.

(6)  UL L 67, 17.3.2010, str. 9.

(7)  UL L 76, 22.3.2011, str. 99.

(8)  UL L 27, 31.1.2012, str. 24.

(9)  UL L 61, 5.3.2013, str. 11.


7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/45


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 6. februarja 2014

o razveljavitvi Odločbe 2003/766/ES o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 467)

(2014/62/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti četrtega stavka člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Odločbo Komisije 2003/766/ES (2) se ni preprečilo širjenje koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte, kot je razvidno iz letnih sistematičnih raziskav, ki so jih države članice izvedle v skladu z navedeno odločbo. Navedene sistematične raziskave kažejo tudi, da je koruzni hrošč Diabrotica virgifera virgifera Le Conte zdaj naseljen na večjem delu ozemlja Unije. Poleg tega ni mogoče zaustaviti njegovega nadaljnjega širjenja, vzpostavljeni pa so učinkoviti in trajnostni nadzorni ukrepi, da se čim bolj zmanjša vpliv navedenega škodljivega organizma na pridelek koruze, zlasti uvedba sheme kolobarjenja.

(2)

Odločbo 2003/766/ES bi bilo zato treba razveljaviti.

(3)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba 2003/766/ES se razveljavi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 6. februarja 2014

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(2)  Odločba Komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti (UL L 275, 25.10.2003, str. 49).


PRIPOROČILA

7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/46


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 6. februarja 2014

glede ukrepov za obvladovanje koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte na območjih Unije, kjer je njegova navzočnost potrjena

(2014/63/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Koruzni hrošč Diabrotica virgifera virgifera Le Conte (v nadaljnjem besedilu: koruzni hrošč) ni avtohton škodljivi organizem na koruzi. Razširil in naselil se je na več kot polovici površin za pridelovanje koruze v Uniji.

(2)

Ukrepi za preprečevanje širjenja koruznega hrošča v Uniji, ki so se izvajali v skladu z Odločbo Komisije 2003/766/ES (1), se niso izkazali za uspešne. Poleg tega na podlagi ocene učinka, ki jo je opravila Komisija, ni mogoče si niti prizadevati za njegovo izkoreninjenje z območja Unije niti preprečevati njegovo širjenje na območja, ki trenutno niso napadena z navedenim škodljivim organizmom. Zato se je Komisija odločila preklicati priznanje koruznega hrošča kot reguliranega karantenskega škodljivega organizma s sprejetjem Izvedbene direktive 2014/19/EU (2), s katero se koruzni hrošč črta iz Priloge I k Direktivi Sveta 2000/29/ES (3), in Izvedenega sklepa 2014/62/EU (4), ki razveljavlja Odločbo 2003/766/ES.

(3)

Na podlagi Odločbe 2003/766/ES je bilo kolobarjenje obvezno samo za izkoreninjenje izoliranih izbruhov koruznega hrošča. Kljub temu so znanstvene študije pokazale, da je kolobarjenje najučinkovitejša tehnika tudi za upočasnitev širjenja koruznega hrošča in zmanjšanje njegovega učinka. Poleg tega, da je učinkovita metoda za nadzor koruznega hrošča, ima tudi več drugih prednosti z okoljskega vidika. Te vključujejo izboljšanje ali ohranjanje rodovitnosti tal in strukture ter prekinitev ciklov škodljivcev in plevela, kar lahko vpliva na to, da kmetje zmanjšajo uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Tako pozitivno vpliva tudi na kakovost vode in zraka ter na biotsko raznovrstnost. Vendar je iz drugih študij, opravljenih s tem škodljivim organizmom, postalo jasno, da se lahko zaradi njegovega nadaljnjega širjenja poveča uporaba insekticidov, saj je v nekaterih primerih težko najti ekonomsko ugodno alternativo koruzi v kolobarju.

(4)

Zato bi morale države članice načrtovati učinkovito in trajnostno obvladovanje koruznega hrošča, tudi po preklicu njegovega priznanja kot reguliranega karantenskega škodljivega organizma. Člen 14 Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa, da morajo države članice uvesti ustrezne spodbude, s katerimi poklicne uporabnike spodbudijo k prostovoljnemu izvajanju smernic integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne kmetijske rastline ali sektorje, ki naj bi jih pripravili javni organi ali organizacije, ki zastopajo določene poklicne uporabnike. V skladu s splošnimi načeli integriranega varstva rastlin ima preprečevanje pojava škodljivega organizma ključno vlogo pri zmanjšanju potrebe po uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Poleg tega bi morale trajnostne biološke, fizikalne in druge nekemične metode imeti prednost pred kemičnimi metodami, če zagotavljajo ustrezno obvladovanje škodljivega organizma.

(5)

V skladu s temi splošnimi načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi bi bilo treba kolobarjenje, ustrezno spremljanje populacij koruznega hrošča in druge ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov, kot so higienski ukrepi, npr. čiščenje kmetijskih strojev, vključiti v smernice za posamezne kmetijske rastline ali sektorje.

(6)

Poleg tega bi bilo treba za to, da bi uporabniki bolj upoštevali člen 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6), v skladu s katerim se lahko insekticidi uporabljajo za obvladovanje koruznega hrošča, smernice integriranega varstva rastlin pred koruznim hroščem za posamezne kmetijske rastline ali sektorje uskladiti s pravili o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kot je določeno v navedeni določbi.

(7)

Poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev bi morali imeti na voljo informacije in opremo za spremljanje koruznega hrošča ter dostop do svetovalnih storitev glede integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, vključno s posebnimi metodami za preprečevanje širjenja in obvladovanje koruznega hrošča. Rezultati spremljanja bi morali kmetom pomagati pri odločitvi, ali in kdaj naj uporabijo fitofarmacevtska sredstva. Pomembno je, da so za posamezne regije določne zanesljive in znanstveno utemeljene mejne vrednosti za populacije koruznega hrošča, saj so ključnega pomena pri odločanju.

(8)

Države članice, ki v skladu s členom 5 Direktive 2009/128/ES zagotovijo, da imajo vsi poklicni uporabniki dostop do usposabljanja o posameznih področjih, bi morale v svoje programe usposabljanja vključiti določbe tega priporočila.

(9)

Raziskave in tehnološki razvoj na področju opreme za trajnostno obvladovanje koruznega hrošča bi bilo treba spodbujati, da se zagotovijo stroškovno bolj učinkoviti in okoljsko bolj trajnostni ukrepi proti temu škodljivemu organizmu –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.

Države članice naj upoštevajo splošna načela o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi iz Priloge III k Direktivi 2009/128/ES za obvladovanje koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte (v nadaljnjem besedilu: koruzni hrošč) na območjih Unije, kjer je njegova navzočnost potrjena. V tem priporočilu „obvladovanje“ pomeni zatiranje populacijske gostote škodljivega organizma na raven, ki ne povzroča znatne gospodarske izgube, da se zagotovi gospodarsko trajnostna proizvodnja koruze.

2.

Države članice naj zagotovijo, da so smernice integriranega varstva rastlin pred koruznim hroščem za posamezne kmetijske rastline ali sektorje, ki jih za pridelovalce koruze in poklicne uporabnike fitofarmacevtskih sredstev pripravijo javni organi ali organizacije, ki zastopajo določene poklicne uporabnike, v skladu s pravili o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kot so določena v členu 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

3.

Trajnostne biološke, fizikalne in druge nekemične metode naj imajo prednost pred kemičnimi metodami, če zagotavljajo ustrezno obvladovanje škodljivega organizma. Zato lahko poklicni uporabniki pri obvladovanju koruznega hrošča uporabijo naslednje ukrepe:

(a)

kolobarjenje;

(b)

uporaba bioloških sredstev;

(c)

prilagoditev obdobja sajenja koruze, s čimer se preprečiti, da kalivost sovpada z obdobjem valjenja larv;

(d)

čiščenje kmetijskih strojev in odstranjevanje samoraslih rastlin koruze ter drugi higienski ukrepi.

Kolobarjenje naj ima prednost zaradi visoke učinkovitosti pri obvladovanju koruznega hrošča in njegovih okoljskih in dolgoročnih kmetijskih koristi.

4.

Poleg vseh ukrepov iz točke 3 naj se spremlja navzočnost koruznega hrošča, da se opredelijo potreba in ustrezni trenutek za varstvene ukrepe. Države članice naj zagotovijo, da se učinkovito spremljanje populacije koruznega hrošča izvaja z ustreznimi metodami in opremo. Znanstveno utemeljene mejne vrednosti koruznega hrošča v populaciji naj se določijo na regionalni ravni, saj so ključnega pomena pri odločanju o uporabi kakršnih koli ukrepov obvladovanja.

5.

Države članice naj v skladu s členom 14(2) Direktive 2009/128/ES zagotovijo, da imajo poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev na voljo informacije in opremo za spremljanje koruznega hrošča.

6.

Države članice naj zagotovijo, da je v storitve svetovanja o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, kot so določene v členu 14(2) Direktive 2009/128/ES, vključeno tudi posebno svetovanje vsem poklicnim uporabnikom fitofarmacevtskih sredstev o obvladovanju koruznega hrošča. Države članice naj uvedejo tudi ustrezne spodbude, s katerimi poklicne uporabnike spodbudijo k izvajanju smernic za posamezne kmetijske rastline ali sektorje iz točke 2.

7.

Države članice naj zagotovijo, da imajo vsi poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev dostop do usposabljanja v zvezi s trajnostnim obvladovanjem koruznega hrošča. Določbe iz tega priporočila naj se vključijo v usposabljanje, ki ga države članice zagotavljajo v skladu s členom 5 Direktive 2009/128/ES.

8.

Države članice naj spodbujajo raziskave in tehnološki razvoj na področju opreme za trajnostno obvladovanje koruznega hrošča.

V Bruslju, 6. februarja 2014

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  Odločba Komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti (UL L 275, 25.10.2003, str. 49).

(2)  Izvedbena direktiva Komisije 2014/19/EU z dne 6. februarja 2014 o spremembi Priloge I k Direktive Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti. Glej stran 30 tega Uradnega lista.

(3)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/62/EU z dne 6. februarja 2014 o razveljavitvi Odločbe 2003/766/ES o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti. Glej stran 45 tega Uradnega lista.

(5)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(6)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).


Top
  翻译: