1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/1

(1)

Direktiva Sveta 83/417/EGS (3) določa približevanje zakonov držav članic v zvezi z nekaterimi beljakovinami v mleku (kazeini in kazeinati), namenjenimi prehrani ljudi. Od začetka veljavnosti navedene direktive je prišlo do več sprememb, ki jih je treba upoštevati, zlasti razvoj celovitega pravnega okvira na področju živilskega prava in sprejetje mednarodnega standarda za izdelke z užitnimi kazeini s strani Komisije Codex Alimentarius (v nadaljnjem besedilu: standard Codex za izdelke z užitnimi kazeini).

(2)

Z Direktivo 83/417/EGS so na Komisijo prenesena pooblastila za izvajanje nekaterih določb iz navedene direktive. Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je navedena pooblastila treba uskladiti s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(3)

Zaradi jasnosti bi bilo zato treba Direktivo 83/417/EGS razveljaviti in nadomestiti z novo direktivo.

(4)

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4) zajema splošna, horizontalna in enotna pravila Unije o sprejemanju nujnih ukrepov za hrano in krmo. Povezane določbe Direktive 83/417/EGS zato niso več potrebne.

(5)

Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) zajema splošna, horizontalna in enotna pravila Unije o metodah vzorčenja in analizi živil. Povezane določbe Direktive 83/417/EGS zato niso več potrebne.

(6)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je treba v odnosih med podjetji zagotoviti zadostne informacije, da bi imel končni potrošnik dejansko na voljo točne informacije o živilih. Izdelki, ki jih zajema ta direktiva, so namenjeni prodaji med podjetji za pripravo živil, zato je posebna pravila, ki so že vključena v Direktivo 83/417/EGS, primerno ohraniti in prilagoditi sedanjemu pravnemu okviru in jih poenostaviti. Ta posebna pravila bi morala določati, da se informacije o izdelkih, ki jih zajema ta direktiva, zagotovijo v okviru odnosov med podjetji, da se po eni strani nosilcem živilske dejavnosti dajo na razpolago informacije, ki jih potrebujejo za označevanje končnih izdelkov, na primer v primeru alergenov, in da se po drugi strani prepreči, da bi se ti izdelki zamenjali s podobnimi izdelki, ki niso namenjeni ali niso primerni za prehrano ljudi.

(7)

Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa opredelitev aditivov za živila in pomožnih tehnoloških sredstev, ki so v Direktivi 83/417/EGS navedena kot tehnološki pripomočki. Zato bi bilo treba v tej direktivi namesto izraza „tehnološki pripomočki“ uporabiti izraza „aditivi za živila“ in „pomožna tehnološka sredstva“. Uporaba takšnega izrazoslovja bi bila prav tako v skladu s standardom Codex za izdelke z užitnimi kazeini.

(8)

Druge izraze in sklicevanja, ki se uporabljajo v prilogah k Direktivi 83/417/EGS, bi bilo treba prilagoditi, da se upoštevajo izrazi in sklicevanja, ki se uporabljajo v Uredbi (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter v Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(9)

Priloga I k Direktivi 83/417/EGS določa največjo vsebnost vlage za užitne kazeine pri 10 % in največjo vsebnost mlečne maščobe za užitni kisli kazein pri 2,25 %. Ob upoštevanju, da so v standardu Codex za izdelke z užitnimi kazeini navedeni parametri določeni pri 12 % oziroma 2 %, bi bilo treba ustrezne parametre določiti v skladu z navedenim standardom, da se prepreči izkrivljanje trgovine.

(10)

Za čimprejšnjo prilagoditev ali posodobitev tehničnih elementov iz prilog k tej direktivi, da se upošteva razvoj ustreznih mednarodnih standardov ali tehnični napredek, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s standardi, ki se uporabljajo za užitne kazeine in užitne kazeinate iz prilog I in II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(11)

Ker ciljev te direktive, in sicer da se s približevanjem zakonodaje držav članic olajša prosti pretok kazeinov in kazeinatov, namenjenih prehrani ljudi, obenem pa se zagotovi visoka raven varovanja zdravja in se veljavni predpisi uskladijo s splošno zakonodajo Unije o živilih in mednarodnimi standardi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

„užitni kisli kazein“ pomeni mlečni izdelek, pridobljen z ločevanjem, pranjem in sušenjem kislega koagulata posnetega mleka in/ali drugih izdelkov, pridobljenih iz mleka;

(b)

„užitni siriščni kazein“ pomeni mlečni izdelek, pridobljen z ločevanjem, pranjem in sušenjem koagulata posnetega mleka in/ali drugih izdelkov, pridobljenih iz mleka; koagulat se pridobiva z reakcijo sirila ali drugih encimov za koagulacijo;

(c)

„užitni kazeinat“ pomeni mlečni izdelek, pridobljen z delovanjem užitnega kazeina ali skutnega koagulata užitnega kazeina s sredstvi za nevtralizacijo, čemur sledi sušenje.

(a)

mlečni izdelki, opredeljeni v členu 2, tržijo pod imeni iz navedenega člena, samo če so skladni s pravili iz te direktive in standardi iz prilog I in II, ter

(b)

kazeini in kazeinati, ki niso skladni s standardi iz točk (b) in (c) oddelka I Priloge I, točk (b) in (c) oddelka II Priloge I ali točk (b) in (c) Priloge II, ne uporabljajo za pripravo živil ter so, kadar se zakonito tržijo za druge namene, poimenovani in označeni tako, da ne zavajajo kupca glede njihove narave, kakovosti ali namena uporabe.

(a)

ime mlečnega izdelka, kot je določeno v točkah (a), (b) in (c) člena 2, v primeru užitnih kazeinatov z oznako kationa ali kationov, kot je navedeno v točki (d) Priloge II;

(b)

v primeru izdelkov, ki se tržijo kot mešanice:

(c)

neto količina izdelkov, izražena v kilogramih ali gramih;

(d)

ime ali poslovno ime in naslov nosilca živilske dejavnosti, pod imenom ali poslovnim imenom katerega se izdelek trži ali, če navedeni nosilec živilske dejavnosti nima sedeža v Uniji, uvoznika na trg Unije;

(e)

v primeru izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, ime države porekla;

(f)

identifikacija serije izdelkov ali datum izdelave.

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/10

(1)

Svet je 23. marca 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu.

(2)

Splošno sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 18. septembra 2015 v zadevi T-121/13 razglasilo za nično odločitev Sveta, da Oil Industry Pension Fund Investment Company (OPIC) uvrsti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge IX k Uredbi (ES) št. 267/2012.

(3)

OPIC bi bilo treba na podlagi nove obrazložitve znova uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(4)

Uredbo (EU) št. 267/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/13

(1)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) je bil uradno obveščen o razredih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), za katere imajo določene centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) dovoljenje za kliring. ESMA je za vsakega od navedenih razredov ocenila merila, ki so bistvena, da lahko zanje velja obveznost kliringa, vključno z ravnjo standardizacije, velikostjo in likvidnostjo ter razpoložljivostjo informacij o oblikovanju cen. Določila je razrede obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: obrestni izvedeni finančni instrumenti OTC), za katere bi morala veljati obveznost kliringa v skladu s postopkom iz Uredbe (EU) št. 648/2012, pri čemer je bil najpomembnejši cilj zmanjšanje sistemskega tveganja.

(2)

Pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC lahko imajo stalen osnovni znesek, spremenljiv osnovni znesek ali pogojni osnovni znesek. Pogodbe s stalnim osnovnim zneskom imajo osnovni znesek, ki se med trajanjem pogodbe ne spreminja. Pogodbe s spremenljivim osnovnim zneskom imajo osnovni znesek, ki se med trajanjem pogodbe spreminja na predvidljiv način. Pogodbe s pogojnim osnovnim zneskom imajo osnovni znesek, ki se med trajanjem pogodbe spreminja na nepredvidljiv način. Pogojni osnovni zneski povečujejo kompleksnost pri oblikovanju cen in upravljanju tveganj, povezano s pogodbami o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC in s tem s sposobnostjo CNS, da za njih opravljajo kliring. Ta lastnost bi se morala upoštevati pri opredelitvi razredov obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere bi morala veljati obveznost kliringa.

(3)

Pri določanju, za katere razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC bi morala veljati obveznost kliringa, bi bilo treba upoštevati posebno naravo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se sklenejo z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice. V tem pogledu razredi obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa v skladu s to uredbo, ne bi smeli zajemati pogodb, sklenjenih z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, če izpolnjujejo določene pogoje.

(4)

Različne nasprotne stranke potrebujejo različna obdobja za vzpostavitev potrebnih ureditev za kliring obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa. Da bi se zagotovilo nadzorovano in pravočasno izvajanje navedene obveznosti, bi morale biti nasprotne stranke razvrščene v tri kategorije, v katerih za dovolj podobne nasprotne stranke obveznost kliringa začne veljati na isti datum.

(5)

Prva kategorija bi morala vključevati tako finančne kot nefinančne nasprotne stranke, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe klirinški člani vsaj ene od ustreznih CNS ter vsaj za enega od razredov obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa, saj imajo navedene nasprotne stranke že izkušnje s prostovoljnim kliringom in že vzpostavljene povezave s takimi CNS za kliring vsaj enega od navedenih razredov. Nefinančne stranke, ki so klirinški člani, bi prav tako morale biti vključene v prvo kategorijo, saj so njihove izkušnje in priprave na centralni kliring primerljive s tistimi, ki jih imajo finančne stranke, vključene v to kategorijo.

(6)

Drugo in tretjo kategorijo bi morale sestavljati finančne nasprotne stranke, ki niso vključene v prvo kategorijo, razvrščene po skupinah glede na njihovo raven pravne in operativne zmogljivosti v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Intenzivnost poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC bi se morala uporabljati kot podlaga za razločevanje med ravnmi pravne in operativne zmogljivosti finančnih nasprotnih strank in zato bi bilo treba določiti kvantitativni prag za ločevanje med drugo in tretjo kategorijo na podlagi skupnega povprečnega osnovnega zneska izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne izvaja centralni kliring, ob koncu meseca. Navedeni prag bi bilo treba določiti na ustrezni ravni, da bi se ločilo manjše udeležence na trgu, hkrati pa še vedno zajelo pomembne ravni tveganj v okviru druge kategorije. Poleg tega bi moral biti prag usklajen s pragom, dogovorjenim na mednarodni ravni, v zvezi z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente, za katere se ne izvaja centralni kliring, da bi se izboljšalo zbliževanje predpisov in omejili stroški zagotavljanja skladnosti s predpisi. Tako kot v navedenih mednarodnih standardih, bi bilo treba, medtem ko se prag uporablja na splošno na ravni skupine zaradi potencialnih skupnih tveganj znotraj skupine, za investicijske sklade prag uporabljati ločeno za posamezne sklade, saj na obveznosti sklada običajno ne vplivajo obveznosti drugih skladov ali njihovega upravljavca naložb. Zato bi bilo treba prag uporabljati ločeno za posamezne sklade, vendar samo, če v primeru insolventnosti ali stečaja sklada vsak posamezen sklad predstavlja povsem ločeno skupino sredstev, za katera se vzpostavi ločena obračunska enota, ki niso zavarovana, zajamčena ali podprta s strani drugega investicijskega sklada ali samega upravljavca naložb.

(7)

Nekateri alternativni investicijski skladi (v nadaljnjem besedilu: AIS) niso zajeti v opredelitvi finančnih nasprotnih strank iz Uredbe (EU) št. 648/2012, čeprav delujejo z ravnjo operativne zmogljivosti, kar zadeva pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki je podobna ravni AIS, ki so zajeti v navedeni opredelitvi. Zato bi morali biti AIS, razvrščeni kot nefinančne nasprotne stranke, vključeni v iste kategorije nasprotnih strank kot AIS, razvrščeni kot finančne nasprotne stranke.

(8)

Četrta kategorija bi morala vključevati nefinančne nasprotne stranke, ki niso vključene v druge kategorije, ker imajo manj izkušenj in operativne zmogljivosti, kar zadeva izvedene finančne instrumente OTC in centralni kliring, kot druge kategorije nasprotnih strank.

(9)

Pri datumu, na katerega začne veljati obveznost kliringa za nasprotne stranke v prvi kategoriji, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da morda nimajo potrebnih obstoječih povezav s CNS za vse razrede, za katere velja obveznost kliringa. Poleg tega nasprotne stranke v tej kategoriji predstavljajo točko dostopa za kliring za nasprotne stranke, ki niso klirinški člani, saj se pričakuje, da se bo zaradi začetka veljavnosti obveznosti kliringa obseg kliringa za stranke in kliringa za posredne stranke močno povečal. In končno, ta prva kategorija nasprotnih strank predstavlja pomemben delež obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere se je že opravil kliring, obseg transakcij, za katere se bo moral opraviti kliring, pa se bo pomembno povečal po datumu, na katerega bo začela veljati obveznost kliringa iz te uredbe. Zato je potreben razumen časovni okvir za nasprotne stranke v prvi kategoriji, da se bodo lahko pripravile na kliring dodatnih razredov in da bodo lahko obvladale povečanje obsega kliringa za stranke in posredne stranke ter se prilagodile na vedno večje obsege transakcij, za katere bo treba opraviti kliring, in sicer bi moral navedeni časovni okvir znašati šest mesecev.

(10)

Pri datumu, na katerega začne obveznost kliringa veljati za nasprotne stranke v drugi in tretji kategoriji, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da jih bo večina pridobila dostop do CNS s tem, ko bodo postale stranka ali posredna stranka klirinškega člana. Ta proces lahko traja od 12 do 18 mesecev, odvisno od pravne in operativne zmogljivosti nasprotnih strank in njihove pripravljenosti v zvezi z vzpostavitvijo ureditev s klirinškimi člani, ki so potrebne za kliring pogodb.

(11)

Pri datumu, na katerega začne obveznost kliringa veljati za nasprotne stranke iz četrte kategorije, bi bilo treba upoštevati njihovo pravno in operativno zmogljivost ter dejstvo, da imajo manj izkušenj z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in centralnim kliringom kot druge kategorije nasprotnih strank.

(12)

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotno stranko v tretji državi in drugo nasprotno stranko v Uniji, ki pripadata isti skupini in sta v celoti vključeni v iste konsolidirane podatke, zanju pa se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj, bi bilo treba zagotoviti odloženi datum začetka uporabe obveznosti kliringa. Odložitev začetka uporabe bi morala zagotoviti, da za navedene pogodbe ne velja obveznost kliringa za omejeno obdobje med odsotnostjo izvedbenih aktov v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, ki zajemajo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi in v zvezi z jurisdikcijo nasprotne stranke, ki se ne nahaja v Uniji. Pristojni organi bi morali biti sposobni preveriti vnaprej, da nasprotni stranki, ki sklepata navedene pogodbe, spadata v isto skupino in izpolnjujeta druge pogoje glede transakcij znotraj skupine v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

(13)

Za razliko od izvedenih finančnih instrumentov OTC, pri katerih so nasprotne stranke nefinančne nasprotne stranke, Uredba (EU) št. 648/2012 zahteva, da se v primeru nasprotnih strank pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so finančne nasprotne stranke, obveznost kliringa uporablja za pogodbe, sklenjene po uradnem obvestilu ESMA, ki sledi izdaji dovoljenja CNS za opravljanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, vendar pred datumom, na katerega začne veljati obveznost kliringa, če preostala zapadlost takih pogodb na datum, na katerega začne veljati obveznost, to opravičuje. Uporaba obveznosti kliringa za navedene pogodbe bi morala biti skladna s ciljem zagotavljanja enotne in dosledne uporabe Uredbe (EU) št. 648/2012. Usmerjena bi morala biti v zagotavljanje finančne stabilnosti in zmanjševanje sistemskega tveganja, pa tudi enakih konkurenčnih pogojev za udeležence na trgu, kadar se za razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC razglasi, da zanj velja obveznost kliringa. Minimalno preostalo zapadlost bi bilo zato treba določiti na ravni, ki zagotavlja dosego navedenih ciljev.

(14)

Preden začnejo veljati regulativni tehnični standardi, sprejeti v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, nasprotne stranke ne morejo predvideti, ali bo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo, veljala obveznost kliringa na datum, ko začne navedena obveznost veljati. Ta negotovost pomembno vpliva na zmožnost udeležencev na trgu, da natančno določijo ceno pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo, saj za pogodbe, za katere se izvaja centralni kliring, veljajo drugačni predpisi glede zavarovanja s premoženjem, kot za pogodbe, za katere se ne izvaja centralni kliring. Zahteva, da se opravlja retrospektivni kliring za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred začetkom veljavnosti te uredbe, ne glede na njihovo preostalo zapadlost na datum, na katerega začne veljati obveznost kliringa, bi lahko omejila zmožnost nasprotnih strank, da se ustrezno zavarujejo pred tržnimi tveganji, in vplivala na delovanje trga in finančno stabilnost ali jim preprečila izvajanje običajnih aktivnosti z varovanjem pred navedenimi tveganji na druge ustrezne načine.

(15)

Poleg tega za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene po začetku veljavnosti te uredbe in pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, ne bi smela veljati obveznost kliringa, dokler nasprotne stranke v navedenih pogodbah ne bodo sposobne določiti kategorije, v katero spadajo, ter ali zanje velja obveznost kliringa pri določeni pogodbi, vključno s transakcijami znotraj skupine, in preden lahko vzpostavijo potrebne ureditve za sklenitev navedenih pogodb ob upoštevanju obveznosti kliringa. Zato je zaradi ohranitve pravilnega delovanja in stabilnosti trga ter enakih konkurenčnih pogojev med nasprotnimi strankami ustrezno upoštevati, da za navedene pogodbe ne bi smela veljati obveznost kliringa ne glede na njihovo preostalo zapadlost.

(16)

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene po uradnem obvestilu ESMA, ki sledi izdaji dovoljenja CNS za opravljanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, vendar pred datumom, na katerega začne veljati obveznost kliringa, ne bi smela veljati obveznost kliringa, kadar te pogodbe niso zelo pomembne za sistemsko tveganje ali kadar bi zahteva po obveznosti kliringa zanje kako drugače ovirala enotno in dosledno uporabo Uredbe (EU) št. 648/2012. Kreditno tveganje nasprotne stranke, povezano s pogodbami o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC z daljšimi zapadlostmi, ostane na trgu dlje časa kot kreditno tveganje obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kratkimi preostalimi zapadlostmi. Naložitev obveznosti kliringa za pogodbe s kratkimi preostalimi zapadlostmi bi predstavljala breme za nasprotne stranke, ki ne bi bilo sorazmerno s stopnjo tveganja, ki naj bi se s tem zmanjšalo. Poleg tega obrestni izvedeni finančni instrumenti OTC s kratkimi preostalimi zapadlostmi predstavljajo samo majhen del celotnega trga in s tem razmeroma majhen delež skupnega sistemskega tveganja, povezanega s tem trgom. Minimalne preostale zapadlosti bi morale zato biti določene na ravni, ki zagotavlja, da obveznost kliringa ne velja za pogodbe s preostalo zapadlostjo samo nekaj mesecev.

(17)

Nasprotne stranke v tretji kategoriji nosijo razmeroma majhen delež skupnega sistemskega tveganja in imajo manjšo pravno in operativno zmogljivost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC kot nasprotne stranke v prvi in drugi kategoriji. Bistveni elementi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vključno z oblikovanjem cen obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa in ki se sklenejo, preden začne navedena obveznost veljati, se bodo morali razmeroma hitro prilagoditi, da se bo lahko vključil kliring, ki bo opravljen šele nekaj mesecev po sklenitvi pogodbe. Ta postopek retrospektivnega kliringa (forward-clearing) vključuje pomembne prilagoditve modela za oblikovanje cen in spremembe dokumentacije navedenih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Nasprotne stranke v tretji kategoriji imajo zelo omejeno zmožnost za vključitev retrospektivnega kliringa v svoje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Zato bi zahteva, da navedene nasprotne stranke opravljajo kliring za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, omejila njihovo zmožnost zadostnega varovanja pred tveganji ter vplivala na delovanje in stabilnost trga ali jim preprečila izvajanje običajnih dejavnosti, če se ne bodo sposobne še naprej varovati pred tveganji. Zato obveznost kliringa ne bi smela veljati za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih nasprotne stranke v tretji kategoriji sklenejo pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa.

(18)

Poleg tega se lahko pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki pripadajo isti skupini, izvzamejo iz kliringa, če so izpolnjeni določeni pogoji, da bi se preprečilo omejevanje učinkovitosti postopkov za upravljanje tveganj znotraj skupin in s tem ogrozilo doseganje poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato obveznost kliringa ne bi smela veljati za transakcije znotraj skupine, ki izpolnjujejo določene pogoje in ki so sklenjene pred datumom, ko zanje začne veljati obveznost kliringa.

(19)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(20)

Komisija je v skladu s postopkom iz petega in šestega pododstavka člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) obvestila ESMA, da namerava sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih je predlagala ESMA, z nekaterimi spremembami. ESMA je sprejela uradno mnenje v zvezi z navedenimi spremembami, ki ga je predložila Komisiji.

(21)

Poleg tega je ESMA izvedla odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi, zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ter se posvetovala z Evropskim odborom za sistemska tveganja –

(a)

uporabljajo se samo za varovanje pred neusklajenostjo obrestnih mer ali valutnih tečajev kritnega premoženja glede na krito obveznico;

(b)

registrirane ali evidentirane so v kritnem premoženju krite obveznice v skladu z nacionalno zakonodajo o kritih obveznicah;

(c)

v primeru reševanja ali insolventnosti izdajatelja kritih obveznic ali sklada kritnega premoženja se ne prekinejo;

(d)

nasprotna stranka v izvedenem finančnem instrumentu OTC, sklenjenem z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, je uvrščena vsaj enakovredno z imetniki kritih obveznic, razen če je nasprotna stranka v izvedenem finančnem instrumentu OTC, sklenjenem z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, stranka, ki je v zaostanku z izpolnjevanjem finančnih obveznosti, ali prizadeta stranka ali se odpove enakovredni uvrstitvi;

(e)

krita obveznica izpolnjuje zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in zanjo velja regulativna zahteva glede zavarovanja s premoženjem v višini vsaj 102 %.

(a)

prva kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe klirinški člani v smislu člena 2(14) Uredbe (EU) št. 648/2012 za vsaj enega od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC iz Priloge k tej uredbi vsaj ene od CNS z dovoljenjem ali priznanih pred navedenim datumom za opravljanje kliringa za vsaj enega od navedenih razredov;

(b)

druga kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo kategorijo in ki spadajo v skupino, pri kateri znaša skupna povprečna vrednost ob koncu meseca za neporavnani bruto osnovni znesek izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne izvaja centralni kliring za mesec januar, februar in marec 2016, več kot 8 milijard EUR in ki so kar koli od naslednjega:

(c)

tretja kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo ali drugo kategorijo in ki so kar koli od naslednjega:

(d)

četrta kategorija, v kateri so nefinančne nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo, drugo ali tretjo kategorijo.

(a)

21. junija 2016 za nasprotne stranke iz prve kategorije;

(b)

21. decembra 2016 za nasprotne stranke iz druge kategorije;

(c)

21. junija 2017 za nasprotne stranke iz tretje kategorije;

(d)

21. decembra 2018 za nasprotne stranke iz četrte kategorije.

(a)

21. decembra 2018, če se ni sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo; ali

(b)

na poznejšega od naslednjih datumov, če se je sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo:

(a)

nasprotna stranka s sedežem v tretji državi je finančna nasprotna stranka ali nefinančna nasprotna stranka;

(b)

nasprotna stranka s sedežem v Uniji je:

(c)

obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)

za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj;

(e)

nasprotna stranka s sedežem v Uniji je svoj pristojni organ pisno obvestila, da so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b), (c) in (d), pristojni organ pa je v 30 koledarskih dneh po prejemu obvestila potrdil, da so navedeni pogoji izpolnjeni.

(a)

50 let za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 21. februarjem 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 1 ali tabeli 2 iz Priloge;

(b)

3 leta za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 21. februarjem 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 3 ali tabeli 4 iz Priloge;

(c)

6 mesecev za pogodbe, sklenjene ali prenovljene po 21. februarju 2016, ki spadajo v razrede v tabelah 1 do 4 iz Priloge.

(a)

50 let za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 21. majem 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 1 ali tabeli 2 iz Priloge;

(b)

3 leta za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 21. majem 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 3 ali tabeli 4 iz Priloge;

(c)

6 mesecev za pogodbe, sklenjene ali prenovljene po 21. maju 2016, ki spadajo v razrede v tabelah 1 do 4 iz Priloge.

(a)

50 let za pogodbe, ki spadajo v razrede v tabeli 1 ali tabeli 2 iz Priloge;

(b)

3 leta za pogodbe, ki spadajo v razrede v tabeli 3 ali tabeli 4 iz Priloge.

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/22

(1)

Člen 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1238/95 (2) določa, da predsednik Urada Skupnosti za rastlinske sorte (v nadaljnjem besedilu: urad) lahko dovoli alternativne oblike plačila pristojbin in dodatnih plačil, vključno z izročitvijo ali nakazilom certificiranih čekov. Vendar velja, da je zahteva po cerificiranih čekih kot plačilnem sredstvu za imetnike preveč obremenjujoča. Poleg tega je treba zagotoviti plačila prek elektronskih sredstev.

(2)

Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 1238/95 zahteva, da oseba, ki izvaja plačilo pristojbin in dodatnih plačil, navede svoje ime in namen plačila. Ob upoštevanju dejstva, da na urad lahko prispe plačilo, za katerega morda ni mogoče ugotoviti identitete osebe, ki izvaja plačilo, in ji ga povrniti, bi bilo primerno, da urad ta denar zadrži kot druge prihodke.

(3)

Člen 7 Uredbe (ES) št. 1238/95 določa predpise v zvezi z višino prijavne pristojbine, ki se plačuje uradu za obdelavo prijav za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti. Da bi zagotovili uspešno, učinkovito in hitro obdelavo prijav, je pomembno spodbujati vlaganje prijav elektronsko prek spletnega obrazca. Zato bi bilo primerno zmanjšati pristojbino za obdelavo prijave, če je prijava vložena in predložena elektronsko.

(4)

Besedilo člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1238/95 glede določitve in zadolžitev poduradov in nacionalnih ustanov je treba uskladiti z osnovno uredbo.

(5)

Člen 7(7) Uredbe (ES) št. 1238/95 ureja povračilo prijavnih pristojbin za prijave, ki po členu 50 osnovne uredbe niso veljavne. Na podlagi izkušenj, ki jih je urad pridobil glede stroškov, povezanih z obdelavo prijav za podelitev žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, ki niso veljavne, je primerno zmanjšati znesek prijavne pristojbine, ki ga urad zadrži.

(6)

Člen 8 Uredbe (ES) št. 1238/95 se nanaša na pristojbine za preskušanje sorte. V primeru poročila o rezultatih preskušanja, ki ga je zadolženi urad za preskušanje opravil že pred datumom prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti iz člena 8(5), je primerno točno navesti, da pristojbino določi predsednik urada po posvetovanju z upravnim svetom urada.

(7)

Člen 12(1)(c) Uredbe (ES) št. 1238/95 določa, da predsednik urada določi pristojbine v skladu z uradnim listom urada. Periodična publikacija uradnega lista urada se objavlja le v elektronski različici in ne več v tisku ter odraža vsebino zbirk podatkov urada. Za takšno objavo publikacije niso potrebna nobena posebna sredstva, zato bi bilo treba posebno pristojbino odpraviti.

(8)

Člen 13 Uredbe (ES) št. 1238/95 se nanaša na dodatna plačila. Izkušnje so pokazale, da je dodatno delo urada iz člena 13(1) in (2)(b) glede poimenovanja sort zaradi njihove začetne neskladnosti z določenimi zahtevami ali glede sprememb v primeru predhodnih nasprotnih pravic tretje osebe, običajno in zanj niso potrebna višja sredstva. Zato dodatna plačila za to dodatno delo niso utemeljena.

(9)

Člen 13(2)(a) določa, da urad lahko zahteva dodatno plačilo letne pristojbine, če imetnik ni plačal letne pristojbine. V takšnih primerih urad lahko sproži postopek za preklic varstva. Izkušnje so pokazale, da urad ne zahteva dodatnega plačila zaradi neplačila letne pristojbine, zato je treba to določbo črtati.

(10)

Uredba Komisije (ES) št. 874/2009 (3) ni prevzela členov 93(3) in 94 Uredbe Komisije (ES) št. 1239/95 (4). Zato bi bilo treba črtati odstavka (3) in (4) člena 14 Uredbe (ES) št. 1238/95, ki se nanašata na navedene določbe.

(11)

Uredbo (ES) št. 1238/95 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Primerno bi bilo, da se zaradi uskladitve z začetkom novega proračunskega leta za proračun urada predlagane spremembe uporabljajo od 1. januarja 2016.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za varstvo žlahtniteljskih pravic, ki ga zagotavlja Skupnost –

(a)

V členu 3 se odstavek 2 spremeni:

(b)

V členu 5 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Če po poizvedbi pri zadevni banki ni mogoče potrditi identitete osebe, ki je izvedla plačilo, in zneska ni mogoče povrniti določeni osebi, se znesek šteje kot drug prihodek v rokih, ki so opredeljeni v internih finančnih določbah urada iz člena 112 osnovne uredbe in jih sprejme upravni svet urada.“.

(c)

Člen 7 se spremeni:

(d)

V členu 8(5) se doda naslednji stavek:

„Znesek te pristojbine določi predsednik urada po posvetovanju z upravnim svetom in se objavi v uradnem listu urada.“.

(e)

V členu 12(1) se črta točka (c).

(f)

Člen 13 se črta.

(g)

V členu 14 se črtata odstavka 3 in 4.

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/25

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/27

—

ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013,

—

ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013 z odgovori skupnega podjetja (1),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05306/2015 – C8-0049/2015),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 (3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013 kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ARTEMIS),

—

ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), zlasti člena 209,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi „Skupnega podjetja ARTEMIS“ za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih (6),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL (7), zlasti člena 1(2) in člena 12,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (8),

—

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9),

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0283/2015),

1.

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ESCEL glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013;

2.

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/29

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013,

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0283/2015),

A.

ker je bilo Skupno podjetje ARTEMIS (v nadaljevanju: skupno podjetje) decembra 2007 ustanovljeno za obdobje 10 let z namenom opredeliti in izvesti raziskovalni program za razvoj ključnih tehnologij za vgrajene računalniške sisteme na različnih področjih uporabe, da bi izboljšali evropsko konkurenčnost in vzdržnost ter omogočili oblikovanje novih trgov in družbenih aplikacij,

B.

ker je začelo skupno podjetje samostojno delovati oktobra 2009,

C.

ker bi morali finančni prispevki držav članic ARTEMIS, skupaj znašati 1,8-krat toliko kot finančni prispevek Unije, prispevki v naravi organizacij za raziskave in razvoj, ki sodelujejo v projektih, pa bi morali biti v obdobju delovanja skupnega podjetja enaki ali večji kot prispevki javnih organov,

D.

ker sta bili skupno podjetje in Skupno podjetje ENIAC združeni v skupno tehnološko pobudo Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (STP ECSEL), ki je začela delovati junija 2014 in se bo izvajala deset let,

1.

spominja, da po mnenju Računskega sodišča letni računovodski izkazi skupnega podjetja za leto 2013 v vseh pomembnih vidikih ustrezno prikazujejo njegovo finančno stanje na dan 31. decembra 2013 ter rezultate njegovega poslovanja in denarne tokove za leto, ki se je takrat končalo, v skladu z določbami njegovih finančnih pravil;

2.

je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da so bile vzpostavljene praktične ureditve za naknadne revizije v zvezi z upravnimi sporazumi, podpisanimi z nacionalnimi organi financiranja; ugotavlja, da je med praktičnimi ureditvami tudi uvedba posebnega obrazca za poročanje, ki se mu doda ocena nacionalnih sistemov za zagotavljanje kakovosti, ki jo pripravi skupno podjetje, Računsko sodišče pa izvaja obiske nacionalnih organov financiranja;

3.

spominja, da mora skupno podjetje v skladu s strategijo naknadnih revizij, ki jo je sprejelo, vsaj enkrat letno preveriti, ali informacije, ki so jih posredovali nacionalni organi financiranja, dajejo zadostno zagotovilo o pravilnosti in zakonitosti izvršenih transakcij;

4.

je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da 23 nacionalnih organov financiranja, ki so predložili informacije o svojih revizijskih strategijah, predstavlja 95 % vseh dodeljenih subvencij; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče informacije, ki jih je podalo skupno podjetje, dopolni z dodatnimi informacijami, ki jih pridobi neposredno od nacionalnih organov financiranja, in na tej osnovi pripravi mnenje o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z izkazi;

5.

je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da napreduje pri izvajanju akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče opredelilo v svojem mnenju s pridržkom; ugotavlja, da so bila zagotovila, ki so bila na voljo v nacionalnih sistemih, pozitivno ocenjena za države, ki predstavljajo 54 % vseh subvencij, pri čemer so ocene za dodatne države v napredni fazi izvrševanja, kar bo povečalo obseg ocene subvencij na 84 %; poziva skupno podjetje, naj nadaljuje oceno, da bi doseglo 100-odstotno pokritost vseh subvencij;

6.

ugotavlja, da je bila organizirana delavnica o zagotovilih, kjer so se zbrali predstavniki Računskega sodišča, Komisije in službe Komisije za notranjo revizijo, kot tudi predstavniki nacionalnih organov financiranja, ki delujejo v skupnem podjetju; ugotavlja, da so bile na tej delavnici poudarjene zahteve iz evropskih programov ter omogočena izmenjava informacij in primerov najboljše prakse nacionalnih organov financiranja;

7.

ugotavlja, da je skupno podjetje razvilo novo metodologijo za ocenjevanje stopnje preostale napake, ki je podobna tisti, ki jo uporabljajo službe Komisije, pristojne za skupno upravljanje financiranja; ugotavlja, da je prva ocena stopnje preostale napake, ki je temeljila na 157 revidiranih transakcijah, znašala 0,73 %, pred kratkim posodobljena ocena, ki je temeljila na 331 transakcijah, pa je pokazala 0,66-odstotno stopnjo napake, ki je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti;

8.

spominja, da je stopnja uporabe odobritev plačil po spremembi proračuna ob koncu leta znašala 69 %; je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da je zamuda nacionalnih organov financiranja pri izdaji potrdil o plačilih eden glavnih razlogov za nizko stopnjo uporabe, saj se plačila izvršijo nemudoma po prejetju nacionalnih potrdil; poleg tega ugotavlja, da počasnejše izvrševanje plačil ni vplivalo na tehnično izvrševanje projektov;

9.

na podlagi navedb skupnega podjetja ugotavlja, da so bili prispevki, za katere so države članice sprejele obveznosti, na ravni 1,8-krat toliko kot obveznosti Unije; ugotavlja, da je bilo treba pri dodelitvi nepovratnih sredstev obveznosti držav članic spustiti pod zgornjo mejo 1,8, da bi se upoštevale omejitve v skladu s pravili o državni pomoči; je seznanjen, da so tako prilagojeni prispevki Unije skupnemu podjetju znašali 181 454 844 EUR, prispevki držav članic pa 341 842 261 EUR, kar pomeni stopnjo 1,88;

10.

ugotavlja, da bo Komisija izvedla vrednotenje, s katerim bo ocenila dejavnosti ARTEMIS vse od datuma ustanovitve skupne tehnološke pobude za elektronske komponente in sisteme za evropski vodilni položaj (ECSEL), kot določa Uredba Sveta (ES) št. 74/2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja ARTEMIS, in ga bo upoštevala pri razrešnici za proračunsko leto 2014;

11.

je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da je v skladu z zahtevami iz člena 6(2) uredbe o njegovi ustanovitvi oddelek za notranjo revizijo, ustanovljen v okviru Skupnega podjetja ENIAC, zaradi združitve obeh skupnih podjetij postal oddelek za notranjo revizijo skupnega podjetja;

12.

je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da je odobren načrt, ki ga je pripravilo za primer, če bi prišlo do nesreče in bi bilo treba njegovo skupno infrastrukturo IT ponovno zagnati;

13.

ugotavlja, da zaradi združitve s Skupnim podjetjem ENIAC celovita politika za preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov Skupnega podjetja ENIAC velja tudi za skupno podjetje; ugotavlja tudi, da so postopki za obvladovanje primerov nasprotja interesov in postopki mehanizma v primeru kršitev pravil del sprejete politike;

14.

na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da so bili življenjepisi in izjave o interesih izvršnega direktorja in upravljavcev v skladu z zahtevami iz kadrovskih predpisov in izvedbenimi pravili zbrani in objavljeni na spletišču skupnega podjetja; ugotavlja, da je bila vzpostavljena celovita podatkovna zbirka, ki vsebuje vse opredeljene informacije glede nasprotja interesov in sprejetih ukrepov in ki se redno posodablja;

15.

spominja, da sklep o sedmem okvirnem programu (1) vzpostavlja sistem spremljanja in poročanja, ki zajema varstvo, razširjanje in prenos rezultatov raziskav; je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da 211,5 publikacij in 16,6 patentov za vsakih 10 000 000 EUR subvencij Unije kaže na veliko produktivnost raziskovalnih rezultatov podjetja ter da podjetje upošteva vse zahteve, ki so jih do sedaj izrazili koordinatorji sedmega okvirnega programa.

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/32

—

ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ARTEMIS) za proračunsko leto 2013,

—

ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013 z odgovori skupnega podjetja (1),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05306/2015 – C8-0049/2015),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 (3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013 kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ARTEMIS),

—

ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), zlasti člena 209,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi „Skupnega podjetja ARTEMIS“ za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih (6),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL (7), zlasti člena 1(2) in člena 12,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (8),

—

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9),

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0283/2015),

1.

odobri zaključni račun Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ARTEMIS), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/34

—

ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013,

—

ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013 z odgovori inštituta (1),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 (3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013, kot tudi odgovorov direktorja Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo,

—

ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), zlasti člena 208,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (6), zlasti člena 21,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (7),

—

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8), zlasti člena 108,

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0282/2015),

1.

podeli razrešnico direktorju Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo glede izvrševanja proračuna inštituta za proračunsko leto 2013;

2.

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/36

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013,

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0282/2015),

1.

opozarja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu o letnih računovodskih izkazih Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: inštitut) za proračunsko leto 2013 že drugo leto zapored ugotovilo, da ni nobenega razumnega zagotovila o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z nepovratnimi sredstvi; ugotavlja, da je bila po mnenju Računskega sodišča kakovost potrdil nezanesljiva, saj so jih izdala neodvisna revizorska podjetja, ki so jih najeli upravičenci do nepovratnih sredstev, in zajemajo približno 87 % odhodkov za nepovratna sredstva; poleg tega opozarja, da je inštitut, da bi odpravil pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo revizijskih potrdil, izboljšal navodila revizorjem, ki izdajajo potrdila, ter junija 2013 posredoval posodobljena navodila skupnostim znanja in inovacij, ki so prejemnice nepovratnih sredstev inštituta;

2.

je seznanjen s trditvijo inštituta, da se je zaradi boljših navodil izboljšala kakovost revizijskih potrdil, prejetih v zvezi s transakcijami nepovratnih sredstev iz leta 2013, za katera so bila končna plačila opravljena v letu 2014;

3.

priznava, da inštitut od sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2014 uporablja isto metodologijo za potrdila kot vsi drugi programi v okvirnem programu Obzorje 2020; ugotavlja, da je uporaba natančnejše in skladnejše metodologije certificiranja še povečala zagotovila, pridobljena v okviru predhodnih preverjanj;

4.

opozarja, da je inštitut uvedel dodatna naknadna preverjanja za transakcije nepovratnih sredstev kot dodatno raven zagotovila o zakonitosti in pravilnosti transakcij nepovratnih sredstev; priznava, da je inštitut izvedel revizije „na kraju samem“, ki zajemajo približno 40 % nepovratnih sredstev, izplačanih na podlagi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2013; ugotavlja, da so te revizije privedle do izterjave v višini 263 239 EUR od skupnega revidiranega zneska v višini 29 163 272 EUR; priznava, da je ugotovljena stopnja napake v revidiranem vzorcu 0,90 %, stopnja preostale napake pa 0,69 %, ki je pod pragom pomembnosti 2 %; ugotavlja, da Računsko sodišče v svojih predhodnih opažanjih za proračunsko leto 2014 ni podalo pripomb ali ugotovitev, ki bi zadevale predhodno ali naknadno preverjanje;

5.

je seznanjen s trditvami inštituta, da je leta 2013, po tem ko je Računsko sodišče odkrilo napake, izboljšal svoje postopke za oddajo javnih naročil in sprejel proaktiven pristop; zlasti ugotavlja, da je inštitut razveljavil okvirni pogodbi, sklenjeni leta 2010 in 2012, pri katerih je bilo ugotovljeno, da je bila uporaba postopka s pogajanji nepravilna; poleg tega ugotavlja, da je inštitut opravil revizijo svojih notranjih postopkov, tokov in predlog, da bi jih popolnoma uskladili z ustreznimi pravili o javnih naročilih, s posebnim poudarkom na premišljenem načrtovanju in oceni potreb; ugotavlja, da je inštitut leta 2015 zaposlil dodatnega uradnika za javna naročila in izvedel vrsto usposabljanj za oddajo naročil za svoje osebje;

6.

priznava, da je po posvetovalni nalogi, ki jo je opravila skupina za notranjo revizijo inštituta, inštitut izvedel naslednje ukrepe:

7.

je seznanjen s trditvijo inštituta, da pri javnih naročilih za leto 2014 ni bilo odkritih napak; ugotavlja tudi, da je stopnja preostalih napak pri odhodkih za nepovratna sredstva 0,69 %, skupna stopnja napake za upravne odhodke in odhodke iz poslovanja pa znaša okoli 0,5 % skupnih plačil, opravljenih v letu 2014; za potrditev teh ugotovitev pričakuje poročilo Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih inštituta za proračunsko leto 2014;

8.

ugotavlja, da je inštitut pridobil revizijska potrdila o stroških dopolnilnih dejavnosti skupnosti znanja in inovacij, nastalih v obdobju 2010–2014; ugotavlja, da je inštitut opravil pregled portfelja dopolnilnih dejavnosti skupnosti znanja in inovacij, da se zagotovi, da se sprejmejo samo dejavnosti, za katere obstaja jasna zveza z dejavnostmi skupnosti znanja in inovacij z dodano vrednostjo, ki jih financira inštitut;

9.

priznava, da finančna sredstva, ki jih je inštitut zagotovil za skupnosti znanja in inovacij v obdobju 2010–2014, niso presegla 25 % zgornje meje, določene v okvirnih sporazumih o partnerstvu med skupnostmi znanja in inovacij ter inštitutom;

10.

ugotavlja, da je inštitut izboljšal načrtovanje in spremljanje postopkov v zvezi z izvrševanjem proračuna; ugotavlja, da ti postopki zdaj vključujejo natančnejšo oceno vseh predlaganih dejavnosti s proračunskim vplivom, ki presega 50 000 EUR, ter uvedbo dodatnih dokumentov načrtovanja, ki zagotavljajo, da so potrebe po človeških in finančnih virih dobro opredeljene in na voljo za izvajanje vseh načrtovanih dejavnosti; poleg tega ugotavlja, da je bila povezava med načrtovanimi dejavnostmi in dodeljevanjem virov okrepljena s povezavo med letnim delovnim programom in letnim proračunom;

11.

ugotavlja, da je inštitut skupaj s skupnostmi znanja in inovacij znatno izboljšal absorpcijsko zmogljivost skupnosti znanja in inovacij prve faze v obdobju 2010–2014 s povprečno letno rastjo absorbiranih nepovratnih sredstev inštituta v višini 85 %; ugotavlja tudi, da je upravni odbor inštituta izbral in imenoval dve partnerstvi za skupnosti znanja in inovacij druge faze, kar bo še povečalo sposobnost črpanja iz leta 2015 in stopnjo izvrševanja proračuna inštituta;

12.

opozarja, da je stopnja izvrševanja proračuna za naslov I (odhodki za osebje) pretežno povezana s številnimi kadrovskimi menjavami in neizvedenim sprejetjem predpisov o prilagoditvi plač; je seznanjen, da je analiza razgovorov o izstopu kadrov kot glavne razloge za visoko stopnjo menjave osebja ugotovila pomanjkanje jasnih kariernih obetov, težko delovno okolje in neprivlačne plače, povezane s korekcijskim koeficientom za Madžarsko;

13.

je seznanjen z ukrepi, ki jih je sprejel inštitut, da bi ublažil pogosto menjavo zaposlenih; zlasti ugotavlja izboljšave pri upravljanju prostih delovnih mest, vzpostavljanju sistema ocenjevanja in razvrščanja, ki zagotavlja boljše karierne obete in krepi raven srednjega vodstva; pozdravlja, da se je delež menjave osebja zmanjšal z 20–25 % v obdobju 2012–2013 na 12 % v letu 2014; ugotavlja, da morajo biti štiri delovna mesta postopno zapolnjena v letu 2015;

14.

priznava, da je služba za notranjo revizijo Komisije junija 2014 objavila revizijsko poročilo o spremljanju v zvezi s statusom izvajanja akcijskega načrta, ki izhaja iz „Omejenega pregleda upravljanja nepovratnih sredstev – priprava letnih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev“; ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo zaključila dve od prvotnih šest priporočil in da se je status še enega priporočila spremenil iz „kritično“ v „zelo pomembno“;

15.

ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo decembra 2014 izvedla obisk za ugotavljanje dejstev v inštitutu, da bi pregledala doseženi napredek pri izvajanju odprtih priporočil; poleg tega priznava, da je po obisku služba za notranjo revizijo priznala dodatne izboljšave v postopku letnega dodeljevanja nepovratnih sredstev in da vsi podrobni ukrepi, predstavljeni tej službi med obiskom, ki so zaključeni, se izvajajo ali so načrtovani, ustrezno obravnavajo tveganja, poudarjena v omejeni reviziji te službe;

16.

ugotavlja, da je od 25 ukrepov iz akcijskega načrta 18 bilo izvedenih in da se preostalih sedem še izvaja; poleg tega ugotavlja, da je treba tri od navedenih sedmih ukrepov izvesti pred koncem leta 2015, po podpisu spremenjenega okvirnega sporazuma o partnerstvu med inštitutom in skupnostmi znanja in inovacij; je seznanjen s trditvijo inštituta, da izvajanje preostalih ukrepov napreduje po načrtih;

17.

ugotavlja, da je skupina za notranjo revizijo v letu 2014 izvedla sedem obveznosti na področju revizije in posvetovanja ter priznava ukrepe inštituta, sprejete na podlagi priporočil te skupine.

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/39

—

ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013,

—

ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013 z odgovori inštituta (1),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 (3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013, kot tudi odgovorov direktorja Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo,

—

ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), zlasti člena 208,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (6), zlasti člena 21,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (7),

—

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8), zlasti člena 108,

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0282/2015),

1.

odobri zaključni račun Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/41

—

ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013,

—

ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013 z odgovori skupnega podjetja (1),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05306/2015 – C8-0049/2015),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 (3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013, kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (prej Skupno podjetje ENIAC),

—

ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), zlasti člena 209,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC (6),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL (7), zlasti člena 1(2) in člena 12,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (8),

—

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9),

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0285/2015),

1.

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ESCEL glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013;

2.

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/43

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013,

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0285/2015),

A.

ker je bilo Skupno podjetje ENIAC (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje) ustanovljeno 20. decembra 2007 za obdobje desetih let z namenom opredeliti in izvesti raziskovalni program za razvoj ključnih kompetenc za nanoelektroniko na različnih področjih uporabe;

B.

ker je skupno podjetje julija 2010 postalo finančno neodvisno;

C.

ker so ustanovni člani skupnega podjetja Unija, ki jo zastopa Komisija, Belgija, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Švedska in Združeno kraljestvo ter Združenje za evropske dejavnosti na področju nanoelektronike (AENEAS);

D.

ker je najvišji prispevek Unije k skupnemu podjetju za obdobje desetih let 450 000 000 EUR, ki se izplača iz proračuna sedmega okvirnega programa za raziskave;

E.

ker naj bi prispevek združenja AENEAS znašal največ 30 000 000 EUR za stroške poslovanja skupnega podjetja, države članice pa morajo zagotoviti stvarne prispevke za stroške poslovanja in finančne prispevke v višini 1,8-kratnega finančnega prispevka Unije;

F.

ker sta bili skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS združeni zaradi ustanovitve skupne tehnološke pobude Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (STP ECSEL), ki je začela delovati junija 2014 in bo dejavna deset let;

1.

spominja, da po mnenju Računskega sodišča letni računovodski izkazi skupnega podjetja za leto 2013 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2013 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z določbami njegovih finančnih pravil in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

2.

spominja, da je Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z letnimi računovodskimi izkazi, saj skupno podjetje ni moglo oceniti, ali strategija naknadnih revizij, ki je pri revidiranju zahtevkov za povračilo stroškov za projekte zelo odvisna od nacionalnih organov financiranja, dovolj zanesljivo zagotavlja zakonitost in pravilnost povezanih transakcij;

3.

je seznanjen z informacijo skupnega podjetja, da bo Računsko sodišče ukrepalo, da bi pridobilo zadostno zagotovilo o revizijah, ki so jih izvedli nacionalni organi financiranja; priznava tudi, da STP ECSEL po združitvi skupnega podjetja in Skupnega podjetja ARTEMIS izvaja dodatne ocene nacionalnih sistemov za zagotavljanje kakovosti;

4.

ugotavlja, da je skupno podjetje vzpostavilo praktične ureditve za naknadne revizije glede upravnih sporazumov, podpisanih z nacionalnimi organi financiranja; ugotavlja, da praktične ureditve vključujejo vpeljavo posebnega obrazca za poročanje, ki je podkrepljen s presojo nacionalnih sistemov za zagotavljanje kakovosti, ki jo je izvedlo skupno podjetje, ter z obiski Računskega sodišča pri nacionalnih organih financiranja;

5.

ugotavlja, da je bila omejena revizija zahtevkov za povračilo stroškov, ki jo je izvedlo skupno podjetje leta 2012, eden od elementov, ki je okrepil zagotovila, kar je skupnemu podjetju omogočilo spremljanje tega, katere transakcije so bile predmet revizije pred vpeljavo posebnega obrazca za poročanje; ugotavlja, da je to vzorčenje pokazalo, da se je le majhno število prvih nacionalnih revizij začelo leta 2012 in je šele leta 2014 doseglo število, ki omogoča smiselno statistično presojo;

6.

na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da je 23 nacionalnih organov financiranja predložilo informacije o svojih revizijskih strategijah, kar predstavlja 95 % vseh dodeljenih subvencij; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče za dopolnitev informacij, ki jih je podalo skupno podjetje, pridobi dodatne informacije neposredno od nacionalnih organov financiranja, da bi izrazilo mnenje o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z izkazi;

7.

je seznanjen z informacijo skupnega podjetja, da je doseglo napredek pri izvajanju akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je opredelilo Računsko sodišče v svojem mnenju s pridržkom; ugotavlja, da so bila zagotovila, ki so bila na voljo v nacionalnih sistemih, pozitivno ocenjena za države, ki predstavljajo 54 % vseh subvencij, pri čemer so ocene za dodatne države v napredni fazi izvrševanja, kar bo povečalo obseg ocene subvencij na 84 %; poziva skupno podjetje, naj nadaljuje z oceno, da bi doseglo 100-odstotno pokritost vseh subvencij;

8.

ugotavlja, da je bila organizirana delavnica o zagotovilih, kjer so se zbrali predstavniki Računskega sodišča, Komisije in Službe Komisije za notranjo revizijo, kot tudi predstavniki nacionalnih organov financiranja, ki delujejo v skupnem podjetju; ugotavlja, da so bile na tej delavnici poudarjene zahteve iz evropskega programa ter omogočena izmenjava informacij in primerov najboljših praks nacionalnih organov financiranja;

9.

ugotavlja, da je skupno podjetje razvilo novo metodologijo za ocenjevanje stopnje preostale napake, ki je podobna tisti, ki jo uporabljajo službe Komisije, pristojne za skupno upravljanje financiranja; ugotavlja, da je prva ocena stopnje preostale napake, ki je temeljila na 157 revidiranih transakcijah, znašala 0,73 %, nedavno posodobljena ocena, ki je temeljila na 331 transakcijah, pa je pokazala 0,66-odstotno stopnjo napake, ki je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti;

10.

na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da so bili prispevki držav članic pod stopnjo 1,8-kratnika finančnega prispevka Unije, kot je določeno v statutu skupnega podjetja, da se spoštujejo omejitve, ki jih nalagajo pravila za državno pomoč; zlasti ugotavlja, da za industrijske udeležence pri velikih pilotnih projektih vsa javna sredstva ne smejo preseči 25 %, pri čemer statut skupnega podjetja zahteva dodelitev enake stopnje povračila za vsakega udeleženca;

11.

je seznanjen, da so bili nižji prispevki iz držav članic več kot izravnani s povečanimi prispevki iz zasebnega sektorja, ki je nosil 65 % vseh stroškov, in je bil tako dosežen zelo velik učinek vzvoda sredstev Unije;

12.

ugotavlja, da bo Komisija izvedla vrednotenje dejavnosti skupnega podjetja ENIAC vse do datuma ustanovitve skupne tehnološke pobude za elektronske komponente in sisteme za evropski vodilni položaj (ECSEL), kot določa Uredba Sveta (ES) št. 72/2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC, ki ga bo upoštevala v okviru razrešnice za proračunsko leto 2014;

13.

na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da so bili življenjepisi in izjave o interesih izvršnega direktorja in upravljavcev v skladu z zahtevami iz kadrovskih predpisov in izvedbenimi pravili zbrani in objavljeni na spletišču skupnega podjetja; ugotavlja, da je bila vzpostavljena celovita baza podatkov, ki vsebuje vse identificirane informacije glede nasprotij interesov in sprejetih ukrepov ter ki se redno posodablja;

14.

opozarja, da sklep o sedmem okvirnem programu (1) vzpostavlja sistem spremljanja in poročanja, ki zajema varstvo, razširjanje in prenos rezultatov raziskav; na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da 211,5 publikacij in 16,6 patentov za vsakih 10 000 000 EUR subvencij Unije kaže na veliko produktivnost raziskovalnih rezultatov podjetja ter da je slednje v skladu z vsemi zahtevami, ki so jih do sedaj izrazili koordinatorji sedmega okvirnega programa.

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/46

—

ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013,

—

ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013 z odgovori skupnega podjetja (1),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05306/2015 – C8-0049/2015),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 (3) o odložitvi sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013, kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (prej Skupno podjetje ENIAC),

—

ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), zlasti člena 209,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC (6),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL (7) ter zlasti člena 1(2) in člena 12,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (8),

—

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9),

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0285/2015),

1.

odobri zaključni račun Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/48

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013 (1),

—

ob upoštevanju konsolidiranega letnega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014) 510 – C8-0148/2014) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2013, skupaj z odgovori institucij (3),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 (5) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013 in ob upoštevanju priložene resolucije,

—

ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (7), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0269/2015),

1.

ne podeli razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2013;

2.

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/49

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek II – Evropski svet in Svet,

—

ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

—

ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0269/2015),

A.

ker bi morale vse institucije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana kot institucijam Unije;

B.

ker bi morala biti Evropski svet in Svet kot instituciji Unije demokratično odgovorna državljanom Unije, saj prejemata sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije;

C.

ker je Parlament edini neposredno izvoljeni organ med institucijami Unije in je odgovoren za podelitev razrešnice za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije;

1.

poudarja vlogo, ki jo Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) podeljuje Parlamentu glede podelitve razrešnice za izvrševanje proračuna;

2.

poudarja, da v skladu s členom 335 PDEU „[…] v zadevah, povezanih z delovanjem posameznih institucij, Unijo zastopa vsaka institucija na podlagi svoje upravne avtonomije“, kar pomeni, da so ob upoštevanju člena 55 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (finančna uredba) institucije vsaka posebej odgovorne za izvrševanje svojega proračuna;

3.

poudarja vlogo Parlamenta in drugih institucij v postopku razrešnice v skladu z določbami finančne uredbe, zlasti členov 164, 165 in 166;

4.

ugotavlja, da se v skladu s členom 94 Poslovnika „[d]oločbe, ki urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, […] smiselno uporabljajo tudi za […] postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet (glede njegovega delovanja kot izvršilnega organa) […]“;

5.

obžaluje, da Svet ni ponudil obrazložitve za čedalje večjo nezadostno porabo in prenos sredstev v svojem proračunu za leto 2013;

6.

opozarja Svet na zahtevo Parlamenta glede poročil o napredku nepremičninskih projektov in podrobne razčlenitve doslej nastalih stroškov;

7.

poziva Svet, naj pripravi izčrpno pisno pojasnilo in v njem navede celotni znesek proračunskih sredstev, porabljenih za nakup stavbe Residence Palace, proračunske postavke, iz katerih se je ta denar črpal, obroke, ki so bili že plačani, in obroke, ki jih bo treba še poravnati;

8.

ponovno poziva Svet, naj posreduje informacije o svojem procesu upravne posodobitve, zlasti o konkretnih izvedbenih ukrepih tega procesa in o predvidenih posledicah za proračun Sveta;

9.

obžaluje, da so se v dosedanjih postopkih podelitve razrešnice vedno znova pojavljale težave, ker Svet ni bil pripravljen sodelovati; poudarja, da je Parlament zavrnil podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunska leta 2009, 2010, 2011 in 2012 in razloge za to navedel v resolucijah z dne 10. maja 2011 (1), 25. oktobra 2011 (2), 10. maja 2012 (3), 23. oktobra 2012 (4), 17. aprila 2013 (5), 9. oktobra 2013 (6), 3. aprila 2014 (7) in 23. oktobra 2014 (8), podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunsko leto 2013 pa je odložil zaradi razlogov, ki jih je navedel v resoluciji z dne 29. aprila 2015 (9);

10.

vztraja, da je za izvajanje učinkovitega proračunskega nadzora potrebno sodelovanje med Parlamentom in Svetom, kot je navedel v resoluciji z dne 29. aprila 2015; potrjuje, da Parlament ne more sprejeti informirane odločitve o podelitvi razrešnice;

11.

opozarja Svet na stališče Komisije iz pisma z dne 23. januarja 2014, da so vse institucije v celoti del procesa nadaljnjih ukrepov, ki sledijo ugotovitvam Parlamenta v postopku podelitve razrešnice, in da bi morale vse institucije v medsebojnem sodelovanju zagotoviti nemoten potek postopka razrešnice;

12.

ugotavlja, da Komisija v istem pismu navaja, da ne bo nadzorovala izvrševanja proračunov drugih institucij in da bi odgovarjanje na vprašanja, naslovljena na drugo institucijo, posegalo v avtonomijo te institucije pri izvrševanju lastnega dela proračuna;

13.

obžaluje, da Svet še vedno ni odgovoril na vprašanja Parlamenta; opozarja na ugotovitve z delavnice Parlamenta o pravici Parlamenta do podelitve razrešnice Svetu, ki je potekala 27. septembra 2012, na kateri so se pravni in akademski strokovnjaki večinoma strinjali s pravico Parlamenta do obveščenosti; s tem v zvezi se sklicuje na tretji pododstavek člena 15(3) PDEU, ki določa, da vsaka institucija, organ, urad ali agencija zagotovi preglednost svojih postopkov;

14.

vztraja, da je treba odhodke Sveta pregledovati na enak način kot odhodke drugih institucij in da so bili temeljni elementi takšnega pregledovanja določeni v resolucijah o podelitvi razrešnice iz preteklih let;

15.

opozarja na pristojnost Parlamenta za podelitev razrešnice na podlagi členov 316, 317 in 319 PDEU, ki je v skladu s sedanjo razlago in prakso, in sicer da razrešnico podeli za vsak proračunski naslov posebej, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost davkoplačevalcem Unije;

16.

meni, da dejstvo, da Svet zahtevanih dokumentov ni posredoval Parlamentu, spodkopava zlasti pravico državljanov Unije do obveščenosti in preglednosti ter postaja razlog za skrb, saj priča o določenem demokratičnem primanjkljaju v institucijah Unije;

17.

meni, da je treba preučiti različne možnosti za posodobitev pravil o podelitvi razrešnice, ki so določena v PDEU;

18.

meni, da bi bilo zadovoljivo sodelovanje med Parlamentom, Evropskim svetom in Svetom, ki bo rezultat odprtega in formalnega dialoga, pozitivno znamenje za državljane Unije.

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/51

(1)

Varnostni svet ZN je 7. avgusta 2015 soglasno sprejel Resolucijo (RVSZN) 2235 (2015), v kateri obsoja uporabo strupenih snovi, kot je klor, za kemično orožje v Sirski arabski republiki ter se odločno zavzema za to, da je treba ugotoviti, kdo je odgovoren za takšna dejanja. Varnostni svet ZN je v ta namen ustanovil Skupni preiskovalni mehanizem (Joint Investigative Mechanism, JIM), in sicer za obdobje enega leta z možnostjo naknadnega podaljšanja, če bi bilo potrebno, da bi lahko v največjem možnem obsegu ugotovili, kateri posamezniki, subjekti, skupine ali vlade so bili storilci, organizatorji, sponzorji ali drugače vpleteni v uporabo kemikalij, vključno s klorom ali drugimi strupenimi snovmi, kot orožja v Sirski arabski republiki, kjer misija za ugotavljanje dejstev Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) ugotovi ali je ugotovila, da so bile v določenem incidentu v Sirski arabski republiki uporabljene ali verjetno uporabljene kemikalije, vključno s klorom ali drugimi strupenimi snovmi, kot orožje.

(2)

Varnostni svet ZN je 10. septembra 2015 odobril priporočila, tudi elemente mandata Skupnega preiskovalnega mehanizma OPCW v okviru ZN, ustanovljenega z RVSZN 2235 (2015), ki jih je generalni sekretar ZN predložil s pismoma predsedniku Varnostnega sveta ZN 27. avgusta 2015 in 9. septembra 2015.

(3)

V Strategiji EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija) je poudarjeno, da imata Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: CWC) in OPCW ključno vlogo pri ustvarjanju sveta brez kemičnega orožja.

(4)

Unija dejavno izvaja Strategijo in uveljavlja ukrepe iz poglavja III Strategije, zlasti s sproščanjem finančnih sredstev, namenjenih podpori za posebne projekte, ki jih izvajajo večstranske institucije, kot je OPCW. V skladu s tem je Svet 9. decembra 2013 sprejel Sklep 2013/726/SZVP (1) o podpori dejavnostim OPCW, ki se izvajajo v okviru RVSZN 2118 (2013) in sklepa Izvršnega sveta OPCW z dne 27. septembra 2013 o uničenju sirskega kemičnega orožja ter naknadno sprejetih in povezanih resolucij in sklepov. Svet je nato 17. februarja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/259 (2) o podpori dejavnostim OPCW v okviru izvajanja Strategije.

(5)

Generalni direktor OPCW je 23. septembra 2015 naslovil pismo na visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), v katerem je zaprosil za finančni prispevek Unije v skrbniški sklad za misije OPCW v Sirski arabski republiki, tudi za dejavnosti, povezane z misijo za ugotavljanje dejstev OPCW v podporo Skupnemu preiskovalnemu mehanizmu pri preučevanju obtožb glede uporabe kemikalij, vključno s klorom ali drugimi strupenimi snovmi, kot orožja.

(6)

Vodja Skupnega preiskovalnega mehanizma OPCW v okviru ZN je 24. septembra 2015 naslovil pismo na visokega predstavnika, v katerem je zaprosil za finančno podporo za Skupni preiskovalni mehanizem prek skrbniškega sklada.

(7)

Od pristopa Sirske arabske republike h konvenciji CWC z učinkom od 14. oktobra 2013 je OPCW odgovoren, da preverja, ali Sirska arabska republika spoštuje določbe konvencije CWC in izpolnjuje pogoje zadevnih sklepov Izvršnega sveta OPCW, ter Varnostnemu svetu ZN po potrebi poroča o nespoštovanju RVSZN 2118 (2013), in sicer po usklajevanjih z generalnim sekretarjem.

(8)

Za tehnično izvajanje tega sklepa bi morala biti odgovorna OPCW in Urad ZN za razoroževanje (UNODA) kot urad za izvajanje skrbniškega sklada Skupnega preiskovalnega mehanizma. Projekti, ki jih podpira Unija, se lahko financirajo le s prostovoljnimi prispevki v skrbniški sklad OPCW oziroma Skupnega preiskovalnega mehanizma. Takšni prispevki, ki jih zagotovi Unija, bodo bistveno pomagali OPCW in Skupnemu preiskovalnemu mehanizmu pri izvajanju njunih nalog, navedenih v RVSZN 2235 (2015).

(9)

Za nadzor nad pravilnim izvajanjem finančnega prispevka Unije bi morala biti odgovorna Komisija –

(a)

posebne misije OPCW v Sirski arabski republiki, vključno z dejavnostmi, povezanimi z misijo za ugotavljanje dejstev OPCW v podporo Skupnemu preiskovalnemu mehanizmu pri preučevanju obtožb glede uporabe kemikalij, vključno s klorom ali drugimi strupenimi snovmi, kot orožja;

(b)

Skupni preiskovalni mehanizem OPCW v okviru ZN, vključno z njegovo ustanovitvijo in omogočitvijo, da začne v celoti delovati v skladu z RVSZN 2235 (2015).

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/58

(1)

Svet je 26. julija 2010 sprejel Sklep 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu.

(2)

Splošno sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 18. septembra 2015 v zadevi T-121/13 razglasilo za nično odločitev Sveta, da Oil Industry Pension Fund Investment Company (OPIC) uvrsti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP.

(3)

OPIC bi bilo treba na podlagi nove obrazložitve znova uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(4)

Sklep 2010/413/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/60

(1)

Direktiva Sveta 91/496/EGS določa načela za veterinarske preglede živali, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav. Določa ukrepe, ki jih lahko sprejme Komisija, če se na ozemlju tretje države pojavi ali se nanj razširi bolezen, ki lahko pomeni resno tveganje za zdravje živali ali javno zdravje.

(2)

Direktiva 97/78/ES določa načela za veterinarske preglede proizvodov, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav. Določa ukrepe, ki jih lahko sprejme Komisija, če se na ozemlju tretje države pojavi ali se nanj razširi bolezen, ki lahko pomeni resno tveganje za zdravje živali ali javno zdravje.

(3)

Slinavka in parkljevka je ena od najbolj nalezljivih bolezni goveda, ovc, koz in prašičev. Virus, ki povzroča bolezen, se lahko zelo hitro širi, zlasti prek proizvodov, pridobljenih od okuženih živali, in kontaminiranih predmetov v stiku z živalmi, v katerih bivajo živali, vključno s prevoznimi sredstvi, kot so vozila za prevoz živine. Virus je lahko v kontaminiranem okolju zunaj živali gostiteljice prisoten tudi več tednov, odvisno od temperature.

(4)

Po izbruhih slinavke in parkljevke v Alžiriji, Libiji in Tuniziji leta 2014 so bili z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/689/EU (3) določeni zaščitni ukrepi za preprečevanje vnosa navedene bolezni v Unijo.

(5)

Z Izvedbenim sklepom 2014/689/EU so bili zlasti določeni ukrepi glede čiščenja in razkuževanja vozil in plovil za prevoz živine iz Alžirije, Libije in Tunizije. Ker je Maroko morebitna država tranzita pri vračanju vozil za prevoz živine iz Alžirije, Libije in Tunizije v Unijo, so se navedeni ukrepi uporabljali tudi za vozila in plovila iz navedene države. Navedeni izvedbeni sklep se je uporabljal do 1. oktobra 2015.

(6)

Maroko je 2. novembra 2015 Svetovno organizacijo za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: OIE) obvestil o potrditvi izbruha slinavke in parkljevke serotipa O na zahodnem delu svojega ozemlja.

(7)

Prisotnost slinavke in parkljevke v Maroku lahko pomeni resno tveganje za živino v Uniji.

(8)

Razmere glede slinavke in parkljevke v Libiji so še vedno negotove, v navedeno državo pa se iz držav članic EU izvaža precejšnje število pošiljk živega goveda.

(9)

Poleg tega sta Libija in Maroko morebitni državi tranzita pri vračanju vozil za prevoz živine iz drugih afriških držav v Unijo.

(10)

Zato je zaradi razmer glede slinavke in parkljevke v Libiji in Maroku treba sprejeti zaščitne ukrepe na ravni Unije, pri katerih se bodo upoštevali preživetje virusa slinavke in parkljevke v okolju in mogoče poti prenosa navedenega virusa.

(11)

Vozila in plovila za prevoz živine, ki se uporabljajo za prevoz živih živali v Libijo in Maroko, se lahko v navedenih državah kontaminirajo z virusom slinavke in parkljevke in zato pomenijo tveganje vnosa bolezni ob vrnitvi v Unijo.

(12)

Ustrezno čiščenje in razkuževanje vozil in plovil za prevoz živine je najustreznejši način za zmanjšanje tveganja hitrega prenosa virusa na velike razdalje.

(13)

Zato je primerno zagotoviti, da so vsa vozila in plovila za prevoz živine, ki so prevažala žive živali v namembne kraje v Libiji in Maroku, ustrezno očiščena in razkužena ter da je tako čiščenje in razkuževanje ustrezno dokumentirano z izjavo, ki jo prevoznik ali voznik predloži pristojnemu organu na vstopni točki v Unijo.

(14)

Prevoznik ali voznik bi moral zagotoviti, da se za vsako vozilo in plovilo za prevoz živine, ki je prevažalo žive živali v namembne kraje v Libiji in Maroku, potrdilo o čiščenju in razkuževanju hrani vsaj tri leta.

(15)

Države članice bi morale imeti tudi možnost, da za vozila, ki prevažajo krmo iz okuženih držav ali so jo vanje prevozile ter za katera ni mogoče izključiti znatnega tveganja vnosa slinavke in parkljevke na ozemlje Unije, na vstopnih točkah odredijo razkuževanje koles ali katerih koli drugih delov vozila, ki se zdi potrebno za zmanjšanje navedenega tveganja.

(16)

Poleg tega je kljub temu, da uvoz živih živali vrst, dovzetnih za slinavko in parkljevko, ni dovoljen iz nobene afriške države, dovoljen uvoz nekaterih kategorij enoprstih kopitarjev iz Maroka v skladu z Direktivo Sveta 2009/156/ES (4), tranzit enoprstih kopitarjev iz navedene tretje države v drugo tretjo državo pa lahko poteka prek Unije v skladu s Sklepom Komisije 2010/57/EU (5). Zato bi morale države članice imeti možnost, da za vozila za prevoz živine, ki prevažajo enoprste kopitarje iz navedene tretje države, na vstopnih točkah odredijo razkuževanje koles ali katerih koli drugih delov vozila, ki se zdi potrebno za zmanjšanje tveganja vnosa slinavke in parkljevke v Unijo.

(17)

Ukrepi iz tega sklepa bi se morali uporabljati tako dolgo, kot je potrebno za popolno oceno razvoja slinavke in parkljevke na prizadetih območjih.

(18)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

za vozilo ali plovilo za prevoz živine odredi ustrezno čiščenje in razkuževanje na kraju, ki ga je določil pristojni organ, čim bliže mestu vstopa v zadevno državo članico, in izda potrdilo iz odstavka 3;

(b)

kadar ni primerne infrastrukture za čiščenje in razkuževanje v bližini vstopne točke ali kadar obstaja tveganje, da bi preostanki proizvodov živalskega izvora lahko izpadli iz neočiščenega vozila ali plovila za prevoz živine: