(1)

Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Protokol), je bil v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic podpisan dne 30. novembra 2009, s pridržkom njegove sklenitve.

(2)

V skladu s členom 8(2) Protokola se je Protokol začasno uporabljal od 1. januarja 2007.

(3)

Evropska unija je zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(4)

Protokol bi bilo treba odobriti –

(1)

Uredba (EU) 2017/625 vzpostavlja okvir za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za preverjanje pravilne uporabe zakonodaje Unije o živilih in krmi. Navedeni okvir vključuje uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav.

(2)

Uredba (EU) 2017/625 zahteva, da se pri nekaterih kategorijah živali in blaga za vsako pošiljko opravi uradni nadzor na določenih mejnih kontrolnih točkah prvega prispetja v Unijo, in sicer zaradi tveganja, ki ga navedene kategorije lahko pomenijo za javno zdravje in zdravje živali.

(3)

Poleg kategorij pošiljk, ki so že navedene v Uredbi (EU) 2017/625, bi se moral za živila, ki vsebujejo tako proizvode rastlinskega izvora kot predelane proizvode živalskega izvora (sestavljeni proizvodi) ter seno in slamo, izvajati uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, saj lahko tudi ta predstavljajo tveganje za javno zdravje in zdravje živali.

(4)

Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2017/625 ustrezno spremeniti.

(5)

Ker se Uredba (EU) 2017/625 uporablja od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma –

(1)

Ribolovne kvote za leto 2017 so bile določene z:

(2)

Ribolovne kvote za leto 2018 so bile določene z:

(3)

Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, v skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice.

(4)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1969 (9) so bili določeni odbitki od ribolovnih kvot za nekatere staleže v letu 2018 zaradi prelova v preteklih letih.

(5)

Vendar za nekatere države članice z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1969 ne bi bilo mogoče izvesti odbitkov od kvot, dodeljenih za prelovljene staleže, ker te kvote za navedene države članice v letu 2018 niso na voljo.

(6)

V členu 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je določeno, da se, če za presežen stalež v letu, ki sledi prelovu, ni mogoče izvesti odbitkov, ker kvota zadevni državi članici ni na voljo, odbitki lahko izvedejo za druge staleže na istem geografskem območju ali z enako komercialno vrednostjo. V skladu s Sporočilom Komisije 2012/C 72/07, ki vsebuje smernice za odbitke od kvot na podlagi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 (10), bi bilo treba take odbitke po možnosti izvesti od kvot, dodeljenih za staleže, ki jih lovi ladjevje, ki je preseglo kvoto, ob upoštevanju potrebe po izogibanju zavržkom pri mešanem ribolovu.

(7)

Z zadevnimi državami članicami so bila opravljena posvetovanja v zvezi s predlaganimi odbitki od kvot, dodeljenih za staleže, ki niso bili prelovljeni.

(8)

V nekaterih primerih izmenjave ribolovnih možnosti, sklenjene v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), omogočajo odbitke od istih staležev v okviru Izvedbene uredbe (EU) 2018/1969.

(9)

Španija je 17. oktobra 2018 obvestila Komisijo, da je pri poročanju o ulovu mečarice v letu 2017 v Atlantskem oceanu južno od 5° S (SWO/AS05N) prišlo do napak. Po popravkih, ki jih je Španija predložila 3. decembra 2018 v sistemu poročanja o skupnih podatkih o ulovu, se zdi, da je ulov mečarice v Atlantskem oceanu južno od 5° S še vedno pod dodeljeno kvoto za leto 2017. Zato bi bilo treba ustrezne odbitke črtati iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1969.

(10)

Španija je 23. novembra 2018 zaprosila za posodobitev izjav o ulovu za rumenoplavutega tuna na območju pristojnosti IOTC (YFT/IOTC). Na podlagi zadnjih posodobljenih podatkov, ki jih je Španija posredovala 13. decembra 2018, se zdi, da je bila španska kvota za rumenoplavutega tuna za leto 2017 na območju pristojnosti IOTC (YFT/IOTC) presežena. Zato bi bilo treba ustrezen odbitek dodati v Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1969.

(11)

Poleg tega se zdi, da so nekateri odbitki iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/1969 večji od prilagojene kvote, ki je na voljo v letu 2018, in se zato v navedenem letu ne morejo v celoti izvesti. V skladu s Sporočilom št. 2012/C 72/07 bi bilo treba preostanek odbiti od prilagojenih kvot, ki bodo na voljo v naslednjih letih, dokler se ne povrne celoten prelov.

(12)

Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1969 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ta uredba bi se morala uporabljati retroaktivno od dneva, na katerega je začela veljati Izvedbena uredba (EU) 2018/1969 o določitvi odbitkov od ribolovnih kvot za iste staleže v letu 2018 –

(1)

V skladu s členom 67(3) Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so prihodki Evropske agencije za zdravila sestavljeni iz prispevka Unije in pristojbin, ki jih Agenciji plačajo podjetja. Uredba (ES) št. 297/95 določa vrste in višine takšnih pristojbin.

(2)

Navedene pristojbine bi bilo treba prilagoditi s sklicevanjem na stopnjo inflacije leta 2018. Stopnja inflacije v Uniji, kakor jo je objavil Statistični urad Evropske unije (3), je leta 2018 znašala 1,7 %.

(3)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba prilagojene višine pristojbin zaokrožiti na najbližjih 100 EUR.

(4)

Uredbo (ES) št. 297/95 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Zaradi pravne varnosti se ta uredba ne bi smela uporabljati za veljavne vloge, ki so 1. aprila 2019 še nerešene.

(6)

V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 297/95 je treba prilagoditev izvesti z učinkom od 1. aprila 2019. Zato je primerno, da začne ta uredba veljati takoj in se uporablja od navedenega datuma –

(1)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Združeno kraljestvo 23. februarja 2011 prejelo zahtevek družbe Otsuka AgriTechno Co., Ltd. za odobritev aktivne snovi flutianil.

(2)

V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Združeno kraljestvo kot država članica poročevalka 21. oktobra 2011 obvestilo vlagatelja, druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o dopustnosti zahtevka.

(3)

Država članica poročevalka je 19. junija 2013 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, pri čemer je en izvod poslala Agenciji, v katerem je ocenila, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(4)

Agencija je izpolnila določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. V skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je zahtevala, da vlagatelj predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka je 2. junija 2014 Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni.

(5)

Agencija je 29. julija 2014 vlagatelju, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep (2) o tem, ali se za aktivno snov flutianil lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti.

(6)

Agencija je ugotovila, da bi bilo treba flutianil razvrstiti kot rakotvorno snov kategorije 2 in strupeno za razmnoževanje (za razvoj) kategorije 2. Zato se je štelo, da aktivna snov ne izpolnjuje meril za odobritev iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(7)

Država članica poročevalka je 4. decembra 2014 sporočila svojo namero o vložitvi zahtevka za usklajeno razvrstitev v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3). V skladu z navedenim predlogom ni bilo primerno razvrstiti flutianil kot rakotvorno snov ali strupeno za razmnoževanje, zato se je štelo, da izpolnjuje merila za odobritev iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. Združeno kraljestvo je zahtevek predložilo Evropski agenciji za kemikalije 23. februarja 2015.

(8)

Komisija je 10. decembra 2015 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila osnutek poročila o pregledu za neodobritev flutianila. Glede na možne posledice za odločitev se je Komisija odločila, da bo počakala na rezultat postopka razvrščanja v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, preden bi osnutek uredbe predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

Odbor za ocenjevanje tveganja Evropske agencije za kemikalije je marca 2016 predlagal, da se aktivna snov flutianil ne razvrsti kot rakotvorna snov ali strupena za razmnoževanje (4). Na zahtevo Evropske komisije je Agencija 5. julija 2018 objavila „Statement on the impact of the harmonised classification on conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance flutianil“ („Izjava o učinku usklajene razvrstitve na sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo flutianil“) (5). V navedeni izjavi je Agencija potrdila, da usklajena razvrstitev, ki jo je predlagal Odbor za oceno tveganja pri Evropski agenciji za kemikalije, temelji na novih dodatnih informacijah, ki se razlikujejo od tistih, ki so bile uporabljene za začasno razvrstitev v sklepu Agencije. Aktivna snov flutianil je bila 4. oktobra 2018 vključena v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, pri čemer ni bila razvrščena kot rakotvorna snov ali strupena za razmnoževanje (6).

(10)

Komisija je revidirala osnutek poročila o pregledu, da bi ga uskladila z rezultatom postopka razvrščanja, in ga 20. marca 2018 predložila vlagatelju za komentarje skupaj z osnutkom uredbe. Dokumenta sta bila 21. marca 2018 predložena Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(11)

Po objavi izjave Agencije je Komisija 24. oktobra 2018 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila revidirano poročilo o pregledu in osnutek uredbe o odobritvi flutianila.

(12)

Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe na revidirano poročilo o pregledu in izjavo Agencije.

(13)

Kar zadeva nova merila za opredelitev lastnosti endokrinih motilcev iz Uredbe Komisije (EU) 2018/605 (7), ki je začela veljati 10. novembra 2018, in skupne smernice za opredelitev endokrinih motilcev (8), informacije iz sklepa Agencije omogočajo zaključek, da je malo verjetno, da bi flutianil lahko povzročil endokrine motnje pri sintezi estrogenov, androgenov, ščitničnih hormonov in steroidov. Čeprav so bili opaženi učinki na ščitnico (povečanje teže), je do teh prišlo le pri največjih odmerkih, ki so presegli največje priporočene odmerke za vrsto študije, s katero so bili opaženi učinki. Učinki na moda, prostato in maternico (histopatološke spremembe) so bili znotraj prejšnjih kontrolnih vrednosti ali pa niso bili ponovljeni v dvogeneracijski študiji strupenosti za razmnoževanje, prav tako pa niso vplivali na parametre plodnosti. Dvogeneracijska študija strupenosti za razmnoževanje je bila izvedena na podlagi protokola preskušanja, ki je v skladu z najnovejšimi smernicami OECD (9), kot je določeno v skupnih smernicah za opredelitev endokrinih motilcev, in ni odkrila nobenih endokrino povezanih parametrov glede razmnoževanja in razvoja, kot so dolžina pojatvenega cikla, indeks parjenja, povprečno število mest za vgnezditev, ločitev prepucija in odpiranje nožnice.

(14)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi rabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, zlasti v zvezi z rabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(15)

Zato je primerno, da se flutianil odobri.

(16)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije, med drugim za potrditev, da flutianil ni endokrini motilec v skladu s točkama 3.6.5 in 3.8.2 Priloge II Uredbe (ES) št. 1107/2009, da se poveča zaupanje, v skladu s točko 2(2)(b) Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, v sklep Komisije iz uvodne izjave 13.

(17)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (10).

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Referenčne vrednosti imajo pomembno vlogo pri določanju cene številnih finančnih instrumentov in finančnih pogodb ter pri merjenju uspešnosti številnih investicijskih skladov. Prispevanje k referenčnim vrednostim in njihovo upravljanje sta v številnih primerih izpostavljena manipulaciji, osebe, ki se s tem ukvarjajo, pa se pogosto soočajo z navzkrižji interesov.

(2)

Da bi izpolnjevale svojo vlogo v gospodarstvu, morajo referenčne vrednosti reprezentativno odražati osnovni trg ali gospodarsko realnost, ki naj bi ju merile. Če referenčna vrednost ni več reprezentativna za osnovni trg, na primer medbančne obrestne mere, obstaja nevarnost negativnih učinkov na, med drugim, celovitost trga ter financiranje gospodinjstev (krediti in hipotekarna posojila) in podjetij v Uniji.

(3)

Tveganja za uporabnike, trge in gospodarstvo Unije se navadno povečajo, kadar je skupna vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov, ki je zastopana v določeni referenčni vrednosti, visoka. Zato so v Uredbi (EU) 2016/1011 določene različne kategorije referenčnih vrednosti ter tudi dodatne zahteve za zagotovitev celovitosti in zanesljivosti nekaterih referenčnih vrednosti, ki se štejejo za ključne, vključno s pooblastilom pristojnih organov, da pod določenimi pogoji zahtevajo prispevke h ključnim referenčnim vrednostim ali njihovo upravljanje.

(4)

V skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 je Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov, da določi in vsaj vsaki dve leti pregleda seznam ključnih referenčnih vrednosti.

(5)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1368 (2) je bil določen seznam ključnih referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo na finančnih trgih v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011.

(6)

V skladu s točko (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 se na seznam ključnih referenčnih vrednosti lahko vključijo referenčne vrednosti, če te referenčne vrednosti temeljijo na vhodnih podatkih, ki so jih predložile prispevajoče osebe, katerih večina ima sedež v eni državi članici in ki se priznavajo za ključne v tej državi članici.

(7)

Poljski pristojni organ Komisja Nadzoru Finansowego (KNF) je 10. oktobra 2018 obvestil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) o svojem predlogu, da se varšavska medbančna obrestna mera (WIBOR) prizna kot ključna referenčna vrednost v skladu s točko (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011, ker je ključna na Poljskem in temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, ki imajo vse sedež na Poljskem.

(8)

WIBOR je referenčna mera, ki temelji na povprečju obrestnih mer, po katerih so si banke, ki delujejo na poljskem denarnem trgu, pripravljene medsebojno posojati nezavarovana sredstva z različnimi zapadlostmi. Na dan 10. oktobra 2018 je v odboru WIBOR sodelovalo enajst bank, vse s sedežem na Poljskem.

(9)

KNF je v oceni, ki jo je predložil ESMA, prišel do sklepa, da bi prenehanje zagotavljanja referenčne mere WIBOR ali njeno zagotavljanje na podlagi vhodnih podatkov ali podatkov odbora prispevajočih oseb, ki ne predstavljajo več osnovnega trga ali gospodarske realnosti, negativno vplivalo na delovanje finančnih trgov na Poljskem.

(10)

Po oceni KNF se WIBOR uporablja kot referenčna mera pri 60 % vseh posojil gospodinjstvom na Poljskem ter pri 70,1 % še neodplačanih hipotekarnih posojil. Pri hipotekarnih posojilih, vpisanih po letu 2013, je uporaba WIBOR narasla na 98,5 %. Poleg tega se WIBOR uporablja kot referenčna mera pri izplačilih kuponov za skoraj 26 % skupne nominalne vrednosti poljskih obveznic. KNF je predložil tudi podatke, ki kažejo, da se WIBOR uporablja kot referenčna mera pri obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC z neodplačanim nominalnim zneskom v višini 366 milijard EUR. Končno, KNF je na podlagi raziskave sklenil, da se WIBOR uporablja kot referenčna mera v investicijskih skladih s skupno neto vrednostjo sredstev v višini 2,6 milijarde EUR. Skupna vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki se sklicujejo na WIBOR, je torej višja kot bruto nacionalni proizvod Poljske. V oceni je bilo ugotovljeno, da je WIBOR ključnega pomena za finančno stabilnost in celovitost trga na Poljskem ter da bi lahko imela prenehanje zagotavljanja ali nezanesljivost referenčne mere WIBOR precejšen negativen vpliv na delovanje finančnih trgov na Poljskem ter na podjetja in potrošnike, ker se uporablja pri posojilih, potrošniških kreditih in investicijskih skladih.

(11)

ESMA je 8. novembra 2018 Komisiji poslal mnenje, v katerem je navedel, da je KNF upošteval vse elemente in merila iz člena 20(3) Uredbe (EU) 2016/1011 ter predložil kvantitativne podatke v podporo priznanju referenčne mere WIBOR za ključno referenčno vrednost, poleg tega pa je predložil tudi analitično obrazložitev, v kateri je poudaril bistveno vlogo mere WIBOR v poljskem gospodarstvu.

(12)

Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1368 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Zaradi ključnega pomena referenčne mere WIBOR, njene razširjene uporabe in njene vloge pri razporejanju kapitala na Poljskem bi ta uredba morala začeti veljati čim prej.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

(1)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.

(2)

V skladu s členom 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Prilogo IX k temu sporazumu, ki vsebuje določbe o finančnih storitvah.

(3)

Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)

Prilogo IX k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo zato temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

(1)

Direktiva 2002/60/ES določa minimalne ukrepe Unije za nadzor nad afriško prašičjo kugo, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v primeru potrditve primera afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

(2)

Poleg tega Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (2) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v državah članicah ali na njihovih območjih, kot je navedeno v Prilogi k navedenemu sklepu (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice), in v vseh državah članicah v zvezi s premiki divjih prašičev ter obveznosti glede obveščanja. V Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različnih stopnjah tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni, vključno s seznamom območij z visokim tveganjem. Priloga je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(3)

Leta 2018 je Bolgarija uradno obvestila Komisijo o primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih in sprejela ustrezne ukrepe za nadzor bolezni v skladu z Direktivo 2002/60/ES.

(4)

Glede na trenutne epidemiološke razmere in v skladu s členom 16 Direktive 2002/60/ES je Bolgarija Komisiji predložila načrt za izkoreninjenje afriške prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: načrt za izkoreninjenje).

(5)

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1635 (3), tako da med drugim upošteva primere afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Bolgariji, dela I in II navedene priloge pa zdaj vključujeta okužena območja v Bolgariji.

(6)

Komisija je pregledala načrt za izkoreninjenje, ki ga je predložila Bolgarija, in ugotovila, da izpolnjuje zahteve iz člena 16 Direktive 2002/60/ES. Zato bi bilo treba načrt za izkoreninjenje ustrezno odobriti.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –