10.1.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 4/2009

z dne 18. decembra 2008

o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 61(c) in 67(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupnost si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Skupnost med drugim na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami sprejeti ukrepe, če je to potrebno za pravilno delovanje notranjega trga.

(2)	V skladu s členom 65(b) Pogodbe so med temi ukrepi tudi takšni, ki spodbujajo združljivost pravil, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti.

(3)

V zvezi s tem je Skupnost med drugimi ukrepi že sprejela Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (3), Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (4), Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (5), Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih (6), Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (7), Uredbo (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (8) in Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (9).

(4)

Na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 sta bila Svet in Komisija pozvana, da določita skupna procesna pravila za lažje in hitrejše reševanje čezmejnih sporov, med drugim tudi sporov v zvezi s preživninskimi zahtevki. Evropski svet se je zavzel tudi za odpravo predhodnih ukrepov, ki so bili potrebni, da bi se v zaprošeni državi lahko priznala in izvršila sodna odločba, izdana v drugi državi članici, zlasti sodna odločba v zvezi s preživninskim zahtevkom.

(5)

Skupni program Komisije in Sveta z ukrepi za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je bil sprejet 30. novembra 2000 (10). Program se nanaša na odpravo postopka eksekvature za preživninske zahtevke, da bi preživninskim upravičencem zagotovili učinkovitejša sredstva za zaščito njihovih pravic.

(6)	Evropski svet je na zasedanju v Bruslju 4. in 5. novembra 2004 sprejel nov program, imenovan „Haaški program: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji“ (v nadaljnjem besedilu: Haaški program) (11).

(7)	Svet je na zasedanju 2. in 3. junija 2005 sprejel akcijski načrt Sveta in Komisije, s katerim se Haaški program prenaša v konkretne ukrepe in ki navaja, da je treba sprejeti predloge o preživninskih obveznostih (12).

(8)

Skupnost in njene države članice so v okviru Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu sodelovale pri pogajanjih, ki so se končala 23. novembra 2007 s sprejetjem Konvencije o mednarodni izterjavi preživnin otrok in drugih oblik preživnin družin (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 2007) in protokola o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (v nadaljnjem besedilu: Haaški protokol iz leta 2007). V okviru te uredbe bi bilo zato treba upoštevati oba instrumenta.

(9)	Preživninski upravičenec bi moral imeti možnost, da v državi članici zlahka pridobi sodno odločbo, ki bo neposredno izvršljiva v drugi državi članici brez nadaljnjih formalnosti.

(10)	Za dosego tega cilja bi bilo smotrno oblikovati instrument Skupnosti na področju preživninskih obveznosti, v katerem bi bile združene določbe o sporih o pristojnosti, koliziji zakonov, priznavanju in izvršljivosti, izvrševanju, pravni pomoči in sodelovanju med osrednjimi organi.

(11)

Področje uporabe te uredbe bi moralo zajeti vse preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva, da bi zagotovili enako obravnavo vseh preživninskih upravičencev. Za namene te uredbe bi bilo treba „preživninsko obveznost“ razlagati kot avtonomen pojem.

(12)

Da bi upoštevali različne možnosti reševanja vprašanj v zvezi s preživninskimi obveznostmi v državah članicah, bi se ta uredba morala uporabljati tako za sodne odločbe kot tudi za odločbe upravnih organov, če ti organi zagotavljajo jamstva zlasti glede nepristranskosti in pravice strank do zaslišanja. Ti organi bodo zato morali upoštevati vsa pravila iz te uredbe.

(13)	Iz navedenih razlogov bi bilo treba s to uredbo zagotoviti tudi priznanje in izvršitev sodnih poravnav in javnih listin, ne da bi to posegalo v pravico katere od strank takšne sodne poravnave ali takšne listine, da takšne instrumente izpodbijajo pred sodiščem države članice izvora.

(14)

V tej uredbi bi bilo treba določiti, da so v pojem „upravičenec“ zajete tudi javne institucije, ki imajo za namene priznanja in izvrševanja sodnih odločb v preživninskih zadevah pravico nastopati v imenu oseb, upravičenih do preživnine, ali zahtevati povračilo nadomestila, ki je bilo upravičencu izplačano namesto preživnine. Če javna institucija nastopa v tej vlogi, bi morala imeti pravico do enakih storitev in enake pravne pomoči kot upravičenec.

(15)

Zaradi varovanja interesov preživninskih upravičencev in spodbujanja ustreznega sodnega varstva v Evropski uniji bi bilo treba pravila o pristojnosti, kot izhajajo iz Uredbe (ES) št. 44/2001, prilagoditi. Dejstvo, da je običajno prebivališče tožene stranke v tretji državi, ne bi smelo več biti razlog, da se pravila Skupnosti o pristojnosti ne uporabijo, in prav tako ne bi bilo več treba predvideti napotitve na nacionalna pravila o pristojnosti. Zato pa bi bilo treba v tej uredbi opredeliti, v kakšnem primeru lahko sodišče neke države članice uveljavi pomožno pristojnost.

(16)

Da bi odpravili zlasti primere odrekanja sodnega varstva, bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi forum necessitatis, v okviru katerega lahko sodišče neke države članice v izjemnih primerih sprejme pristojnost za spor, ki je tesno povezan s tretjo državo. Takšen izjemen primer bi bil lahko podan, če bi se postopek v tretji državi izkazal za neizvedljivega, na primer zaradi državljanske vojne, ali če ne bi bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bo vlagatelj lahko sprožil in izpeljal postopek v tej državi. Pristojnost v okviru forum necessitatis pa se lahko izvršuje le, če je spor v zadostni meri povezan z državo članico, v kateri je sodišče, ki mu je bila zadeva predložena, kot je na primer povezan na podlagi državljanstva ene izmed strank.

(17)

Z dodatnim pravilom o pristojnosti bi bilo treba določiti, da, razen v posebnih okoliščinah, zavezanec postopek za spremembo obstoječe sodne odločbe v preživninskih zadevah ali za izdajo nove odločbe, lahko sproži le v državi pogodbenici, v kateri je imel upravičenec običajno prebivališče, ko je bila izdana sodna odločba, in v kateri ima še naprej običajno prebivališče. Da se zagotovi ustrezna povezava med Haaško konvencijo iz leta 2007 in to uredbo, bi bilo treba to pravilo uporabljati tudi za sodne odločbe izdane v tretji državi, ki je pogodbenica te konvencije, če ta konvencija velja med zadevno državo in Skupnostjo ter če zajema enake preživninske obveznosti v tej državi in v Skupnosti.

(18)

V tej uredbi bi bilo treba določiti, da se pojem „državljanstva“ na Irskem nadomesti s pojmom „domicil“; enako velja tudi za Združeno kraljestvo, če se v skladu s členom 4 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ta uredba uporablja tudi v tej državi članici.

(19)

Zaradi večje pravne varnosti, predvidljivosti in avtonomije strank bi morala ta uredba strankam omogočiti sklenitev sporazuma o pristojnosti sodišča na podlagi določenih naveznih okoliščin. Da bi zagotovili varstvo šibkejše stranke, te pravice do izbire sodišča ne bi smeli dovoliti v primeru preživninskih obveznosti do otroka, mlajšega od osemnajst let.

(20)

V tej uredbi bi bilo treba določiti, da se za države članice, ki jih zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, uporabljajo določbe o kolizijskih pravilih, ki so predvidene v navedenem protokolu. V ta namen bi bilo treba v uredbo vključiti določbo, ki se sklicuje na navedeni protokol. Skupnost bo Haaški protokol iz leta 2007 sklenila pravočasno, da se bo lahko uporabljala ta uredba. Da bi upoštevali primer, ko se Haaški protokol iz leta 2007 ne uporablja za vse države članice, bi bilo treba za namen priznanja, izvršljivosti in izvršitve sodnih odločb razlikovati med državami članicami, ki jih zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, in državami članicami, ki nanj niso vezane.

(21)

V tej uredbi bi bilo treba jasno navesti, da kolizijska pravila določajo le pravo, ki se uporablja za preživninske obveznosti, in ne določajo prava, ki se uporablja za določitev družinskega razmerja, na katerem temeljijo preživninske obveznosti. Določitev družinskega razmerja še naprej ureja nacionalno pravo držav članic, vključno z njihovimi pravili o mednarodnem zasebnem pravu.

(22)

Da bi zagotovili hitro in učinkovito izterjavo preživninske terjatve in preprečili ravnanja, ki zavlačujejo postopek, bi sodne odločbe v preživninskih zadevah, izdane v državi članici, načeloma morale biti začasno izvršljive. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti, da bi sodišče izvora lahko razglasilo začasno izvršljivost sodne odločbe, tudi če nacionalno pravo v zakonu ne predvideva izvršljivosti in čeprav je bilo v skladu z nacionalnim pravom proti odločbi vloženo pravno sredstvo oziroma bi lahko bilo še vloženo.

(23)	Za zmanjšanje stroškov postopkov, ki jih ureja ta uredba, bi bilo koristno v mejah možnosti uporabiti sodobno komunikacijsko tehnologijo, še posebej pri zaslišanju strank.

(24)

Jamstva, ki jih omogoča uporaba kolizijskih pravil, bi morala zagotoviti, da se sodne odločbe v preživninskih zadevah, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, priznajo in da veljajo za izvršljive v vseh drugih državah članicah, ne da bi bil za to potreben kakršen koli postopek, in brez preverjanja vsebine v državi članici izvršitve.

(25)

Edini namen priznavanja sodne odločbe v preživninskih zadevah v drugi državi članici je omogočiti izterjavo preživninskega zahtevka, ki je določen v sodni odločbi. Iz odločbe ne sledi, da ta država članica priznava družinsko razmerje, starševstvo, zakonsko zvezo ali svaštvo, na katerem temeljijo preživninske obveznosti in na podlagi katerih je bila sprejeta odločba.

(26)

Glede sodnih odločb, izdanih v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje, bi bilo treba v tej uredbi določiti postopek za priznavanje in za razglasitev izvršljivosti. Ta postopek bi moral temeljiti na postopku in razlogih za zavrnitev priznanja iz Uredbe (ES) št. 44/2001. Da bi pospešili postopek in upravičencu omogočili čimprejšnjo izterjavo zahtevka, bi bilo treba določiti, da mora sodišče, ki mu je bila zadeva predložena, odločbo izdati v predpisanem roku, razen če so podane izredne okoliščine.

(27)

Prav tako bi bilo treba formalne zahteve glede izvršitve, ki povečujejo stroške preživninskega upravičenca, čim bolj omejiti. Zato ta uredba določa, da od preživninskega upravičenca ni treba zahtevati, da mora imeti v državi članici izvršitve poštni naslov ali pooblaščenca; ta določba ne vpliva na notranjo organizacijo držav članic na področju postopkov izvršbe.

(28)	Zaradi zmanjšanja stroškov postopka izvršbe bi bilo treba opuščati zahteve po prevodih, razen če se izvršba izpodbija; to ne posega v pravila o vročanju pisanj.

(29)

Da bi zagotovili spoštovanje pravice do poštenega sojenja, bi bilo treba v tej uredbi toženi stranki, ki se ni zglasila pred sodiščem izvora, zagotoviti pravico, da zahteva ponovno preučitev sodne odločbe v fazi izvršbe. Vendar pa bi morala tožena stranka ponovno preučitev zahtevati v določenem roku, ki bi moral začeti teči najpozneje z dnem, ko v postopku izvršbe njeno premoženje prvič v celoti ali delno postane nerazpoložljivo. Pravica do ponovne preučitve bi morala biti izredno pravno sredstvo, ki se zagotovi toženi stranki, ki se ni spustila v postopek, in ne posega v uporabo drugih izrednih pravnih sredstev, ki so predvidena po pravu države članice izvora, če ta pravna sredstva niso nezdružljiva s pravico do ponovne preučitve v skladu s to uredbo.

(30)

Za hitrejšo izvršitev sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, v drugi državi članici, bi bilo treba omejiti razloge za zavrnitev ali odložitev izvršbe, ki bi jih zavezanec lahko uveljavil zaradi čezmejnega značaja preživninskega zahtevka. Omejitev ne bi smela vplivati na razloge za zavrnitev ali odložitev izvršbe, ki so predvideni po nacionalnem pravu in niso nezdružljivi z razlogi iz te uredbe, kot je na primer poravnava dolga s strani zavezanca med izvršbo ali zaščiteni del določenega premoženja.

(31)

Da bi olajšali čezmejno izterjavo preživninskih zahtevkov, bi bilo treba vzpostaviti sistem sodelovanja med osrednjimi organi, ki jih imenujejo države članice. Ti organi bi preživninskim upravičencem in zavezancem morali pomagati, da bodo lahko v drugi državi članici uveljavili svoje pravice s predložitvijo zahtev za priznavanje, razglasitev izvršljivosti in izvršitev že obstoječih sodnih odločb, za njihovo spremembo ali za pridobitev odločbe. Poleg tega bi si morali izmenjavati informacije, na podlagi katerih bi lahko ugotavljali, kje se nahajajo zavezanci in upravičenci, po potrebi pa tudi, kakšni so njihovi prihodki in premoženje. Ne nazadnje bi morali sodelovati z medsebojno izmenjavo splošnih informacij in spodbujati sodelovanje med pristojnimi organi v svoji državi članici.

(32)

Osrednji organ, imenovan v skladu s to uredbo, bi moral kriti lastne stroške, razen če je posebej določeno drugače, ter zagotavljati pomoč vlagateljem, ki imajo prebivališče v njegovi državi članici. Merilo za ugotavljanje, ali ima posameznik pravico zaprositi osrednji organ za pomoč, bi moralo biti manj strogo od navezne okoliščine „običajnega prebivališča“, ki se uporablja drugje v tej uredbi. Vendar pa bi moralo merilo „prebivališča“ izključevati zgolj prisotnost.

(33)

Da bi osrednji organi lahko v celoti zagotovili pomoč preživninskim upravičencem in zavezancem ter v kar največji meri olajšali čezmejno izterjevanje preživnin, bi morali imeti možnost, da pridobijo določene osebne podatke. Ta uredba bi morala države članice torej obvezovati, da zagotovijo svojim osrednjim organom dostop do teh informacij pri javnih organih ali upravah, ki zadevne informacije hranijo v okviru svojih običajnih dejavnosti. Vendar pa bi morale države članice same odločati o načinu dostopa do teh podatkov. Države članice bi skladno s tem morale biti sposobne določiti javne organe ali uprave, ki bodo osrednjemu organu dolžni zagotavljati informacije v skladu s to uredbo; po potrebi bi bili to lahko tudi javni organi ali uprave, ki so bili določeni že v zvezi z drugimi sistemi dostopa do informacij. Pri določanju javnih organov ali uprav morajo države članice paziti, da bo njihov osrednji organ imel dostop do informacij, ki jih ti hranijo in se zahtevajo v skladu s to uredbo. Države članice bi morale svojemu osrednjemu organu dostop do zahtevanih informacij omogočiti tudi pri vseh drugih pravnih osebah, ki jih hranijo in so odgovorne za njihovo obdelavo.

(34)

Pri dostopu do osebnih podatkov, njihovi uporabi in posredovanju bi bilo treba spoštovati zahteve iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (13), kakor je bila prenesena v nacionalno zakonodajo držav članic:

(35)

Za namene uporabe te uredbe bi bilo treba opredeliti posebne pogoje za dostop do osebnih podatkov ter za njihovo uporabo in prenos. V tem smislu je bilo upoštevano mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (14). Oseba, o kateri se zbirajo podatki, bi morala o tem biti obveščena v skladu z nacionalnim pravom. Vendar bi bilo treba določiti, da se navedeno obvestilo lahko odloži in s tem prepreči, da bi zavezanec svoje premoženje prerazporedil in tako ogrozil izterjavo preživninskega zahtevka.

(36)

Zaradi stroškov postopka bi bilo treba predvideti zelo ugoden sistem pravne pomoči, tj. kritje vseh stroškov, povezanih s postopki, ki se nanašajo na preživninske obveznosti do otrok, mlajših od 21 let, in so bili sproženi s posredovanjem osrednjih organov. Obstoječa pravila glede pravne pomoči v okviru Evropske unije, določena v Direktivi 2003/8/ES, bi bilo treba zato dopolniti s posebnimi pravili in s tem vzpostaviti poseben sistem pravne pomoči za preživninske obveznosti. V tej zvezi bi pristojnemu organu zaprošene države članice izjemoma moralo biti omogočeno, da terja povračilo stroškov od stranke, ki prejme brezplačno pravno pomoč in z zahtevkom ne uspe, pod pogojem, da to dopušča njeno finančno stanje. Takšen primer bi bila premožna oseba, ki ni nastopala v dobri veri.

(37)

Poleg tega bi bilo treba v zvezi z drugimi preživninskimi obveznostmi, razen navedenih v predhodni uvodni izjavi, vsem strankam jamčiti enako obravnavanje kar zadeva pravno pomoč pri izvršitvi odločbe v drugi državi članici. Določbe o stalnosti pravne pomoči iz te uredbe bi bilo skladno s tem treba razlagati tako, da bi bila takšne pomoči lahko deležna tudi stranka, ki sicer ni prejela pravne pomoči v postopku za izdajo ali spremembo odločbe v državi članici izvora, vendar pa je nato prejela takšno pomoč od te države v zvezi z zahtevo za izvršitev odločbe. Podobno bi morala biti stranka, ki ji je bil odobren brezplačen postopek pred enim od upravnih organov, naštetih v prilogi IX, v državi članici izvršitve upravičena do najbolj ugodne pravne pomoči ali do najobsežnejše oprostitve stroškov in izdatkov, pod pogojem, da izkaže, da bi bila uživala enako pomoč v državi članici izvora.

(38)	Da bi znižali stroške prevajanja dokaznih listin, naj bi sodišče, ki mu je bila zadeva predložena, prevod teh listin zahtevalo le po potrebi in brez poseganja v pravice do obrambe in pravila, ki se uporabljajo glede vročanja pisanj.

(39)

Da bi olajšali uporabo te uredbe, bi bilo treba državam članicam naložiti obveznost, da Komisiji sporočijo imena in kontaktne podatke svojih osrednjih organov ter tudi druge informacije. Te informacije bi bilo treba dati na voljo strokovnim delavcem in javnosti z objavo v Uradnem listu ali elektronskim dostopom do Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo 2001/470/ES. Poleg tega naj bi stike med osrednjimi organi olajšala in pospešila uporaba obrazcev, s katero bi omogočili predložitev zahtevkov po elektronski poti.

(40)

Treba bi bilo opredeliti razmerje med to uredbo in dvostranskimi oziroma večstranskimi konvencijami in sporazumi na področju preživninskih obveznosti, katerih pogodbenice so države članice. V tej zvezi bi bilo treba določiti, da države pogodbenice konvencije z dne 23. marca 1962 med Švedsko, Dansko, Finsko, Islandijo in Norveško o izterjavi preživninskih zahtevkov s strani držav članic, to konvencijo lahko uporabljajo še naprej, saj so v njej določena pravila o priznavanju in izvršitvi ugodnejša od tistih, ki jih določa ta uredba. Kar zadeva sklepanje dvostranskih sporazumov s področja preživninskih obveznosti s tretjimi državami v prihodnosti, bi morali biti postopki in pogoji, pod katerimi bi se države članice lahko v svojem imenu pogajale o takšnih sporazumih in jih sklepale, določeni v okviru razprav o predlogu, ki ga bo o tej zadevi predložila Komisija.

(41)	Pri računanju rokov in iztekov rokov, določenih v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (15).

(42)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji (16) podeljenih izvedbenih pooblastil.

(43)

Komisijo bi bilo treba predvsem pooblastiti, da lahko sprejme spremembe obrazcev iz te uredbe v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 3 Sklepa 1999/468/ES. Za pripravo seznama upravnih organov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, kakor tudi seznam organov pristojnih za odločanje o pravici do pravne pomoči, pa bi bilo treba Komisijo pooblastiti, naj uporabi upravljalni postopek iz člena 4 navedenega sklepa.

(44)

S to uredbo bi bilo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 44/2001, in sicer z nadomestitvijo tistih določb v njej, ki se uporabljajo za preživninske zadeve. Države članice bi morale ob upoštevanju prehodnih določb iz te uredbe v preživninskih zadevah od začetka uporabe te uredbe namesto določb Uredbe (ES) št. 44/2001 uporabljati določbe o priznavanju, izvršljivosti in izvrševanju odločb in o pravni pomoči iz te uredbe.

(45)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve vrste ukrepov, ki bodo omogočili zagotovitev učinkovite izterjave preživninskih zahtevkov v čezmejnih primerih in s tem olajšanje prostega gibanja oseb znotraj Evropske unije, in jih torej zaradi obsega in učinkov te uredbe laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je navedeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(46)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska sporočila, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(47)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in zato zanj ni zavezujoča niti se zanj ne uporablja. Vendar to ne posega v možnost, da Združeno kraljestvo v skladu s členom 4 Protokola po sprejetju te uredbe poda uradno obvestilo o svoji nameri, da želi sprejeti to uredbo.

(48)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja, vendar to ne posega v možnost, da Danska na podlagi člena 3 Sporazuma z dne 19. oktobra 2005 med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (17) uporablja vsebino sprememb Uredbe (ES) št. 44/2001

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva.

2.   V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice, za katere se ta uredba uporablja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   V tej uredbi:

1.

„sodna odločba“ pomeni sodno odločbo v preživninskih zadevah, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na to, kako je sodna odločba poimenovana, na primer sklep, sodba, odredba ali sklep o izvršitvi ali tudi sklep sodnega uradnika o odmeri stroškov sodnega postopka. Za namene poglavij VII in VIII „sodna odločba“ pomeni tudi sodno odločbo v preživninskih zadevah, izdano v tretji državi;

2.	„sodna poravnava“ pomeni poravnavo v preživninskih zadevah, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena med postopkom pred sodiščem;

3.

„javna listina“ pomeni: (a) listino, ki je bila v državi članici izvora uradno sestavljena ali overjena kot javna listina v preživninskih zadevah in katere pristnost: (i) se nanaša na podpis in vsebino javne listine; in (ii) jo je potrdil javni organ ali za to pooblaščen drugi organ; ali (b) dogovor v zvezi s preživninskimi obveznostmi, sklenjen z upravnimi organi države članice izvora ali potrjen z njihove strani;

4.	„država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri je bila, odvisno od primera, izdana sodna odločba, potrjena ali sklenjena sodna poravnava in izdana javna listina;

5.	„država članica izvršitve“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva izvršitev sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine;

6.	„država članica prosilka“ pomeni državo članico, katere osrednji organ pošlje zahtevek za pomoč v skladu s poglavjem VI;

7.	„zaprošena država članica“ pomeni državo članico, katere osrednji organ prejme zahtevek za pomoč v skladu s poglavjem VII;

8.

„država pogodbenica Haaške konvencije iz leta 2007“ pomeni pogodbenico Haaške konvencije z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik preživnine družin (v nadaljnjem besedilu: „Haaška konvencija iz leta 2007“), kolikor se ta konvencija uporablja med Skupnostjo in zadevno državo;

9.	„sodišče izvora“ pomeni sodišče, ki je izdalo sodno odločbo, ki jo je treba izvršiti;

10.	„upravičenec“ pomeni vsako fizično osebo ki ima pravico do preživnine ali to pravico uveljavlja;

11.	„zavezanec“ pomeni vsako fizično osebo ki mora plačati preživnino ali od katere se zahteva plačilo preživnine;

2.   Za namene te uredbe pojem „sodišče“ vključuje tudi upravne organe v državah članicah, ki so pristojni za preživninske zadeve, če ti organi zagotavljajo jamstva glede svoje nepristranskosti in pravice strank do zaslišanja in so njihove odločbe, ki jih izdajo v skladu z zakonodajo države članice, v kateri imajo sedež,

(i)	lahko predmet pritožbe ali ponovne preučitve s strani sodnega organa in

(ii)	imajo enakovredno veljavnost in učinek kot odločba sodnega organa glede iste zadeve.

Ti upravni organi so našteti v prilogi X. Ta priloga se pripravi in se spremeni v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 73(2) na zahtevo države članice, v kateri ima zadevni upravni organ sedež.

3.   Pojem „domicil“ za namene členov 3, 4 in 6 nadomesti „državljanstvo“ v tistih državah članicah, kjer se ta pojem uporablja kot navezna okoliščina v družinskih zadevah.

Za stranke, ki imajo „domicil“ v različnih ozemeljskih enotah iste države članice, se za namene člena 6 šteje, da imajo skupni „domicil“ v zadevni državi članici.

POGLAVJE II

SODNA PRISTOJNOST

Člen 3

Splošna sodna pristojnost

V državah članicah ima sodno pristojnost v preživninskih zadevah:

(a)	sodišče kraja, kjer ima tožena stranka običajno prebivališče, ali

(b)	sodišče kraja, kjer ima upravičenec običajno prebivališče, ali

(c)	sodišče, ki je po svojem pravu pristojno za postopke v zvezi s statusom osebe, če je zahtevek glede preživnine povezan s tem postopkom, razen če ta pristojnost temelji izključno na državljanstvu ene izmed strank, ali

(d)	sodišče, ki je po svojem pravu pristojno za postopke v zvezi s starševsko odgovornostjo, če je zahtevek glede preživnine povezan s tem postopkom, razen če ta pristojnost temelji izključno na državljanstvu ene izmed strank.

Člen 4

Sporazum o pristojnosti

1.   Stranki se lahko sporazumeta, da bo za odločanje o sporih, ki nastanejo ali bi lahko nastali med njima v preživninskih zadevah, pristojno naslednje sodišče ali sodišča države članice:

(a)	sodišče ali sodišča države članice, v kateri ima ena od strank običajno prebivališče,

(b)	sodišče ali sodišča države članice, katere državljanstvo ima ena od strank,

(c)

pri preživninskih obveznostih med zakoncema ali bivšima zakoncema: (i) sodišče, ki je pristojno za odločanje o njunem zakonskem sporu, ali (ii) sodišče ali sodišča države članice, v kateri sta najmanj eno leto imela zadnje skupno običajno prebivališče. Pogoji iz točk (a), (b) in (c) morajo biti izpolnjeni ob sklenitvi sporazuma o pristojnosti ali ob predložitvi zadeve sodišču. Pristojnost, ki se določi s sporazumom, je izključna, razen če se stranki nista sporazumeli drugače.

2.   Sporazum o pristojnosti se sklene v pisni obliki. Komunikacije po elektronskih medijih, ki zagotavljajo trajen zapis sporazuma, so enakovredne pisni obliki.

3.   Ta člen se ne uporablja za spore o preživninski obveznosti do otroka, mlajšega od osemnajst let.

4.   Če sta se stranki sporazumeli o izključni pristojnosti sodišča ali sodišč države pogodbenice Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (18), podpisane v Luganu 30. oktobra 2007 (v nadaljnjem besedilu: Luganska konvencija), in če ta država ni država članica, se uporablja navedena konvencija, razen za spore iz odstavka 3.

Člen 5

Pristojnost sodišča pred katerim se stranka spusti v postopek

Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se tožena stranka spusti v postopek. To pravilo pa ne velja, če se je stranka spustila v postopek, da bi ugovarjala pristojnosti.

Člen 6

Pomožna pristojnost

Kadar na podlagi členov 3, 4 in 5 nobeno sodišče države članice nima pristojnosti in tudi nobeno sodišče države pogodbenice Luganske konvencije ni pristojno na podlagi določb te konvencije, so pristojna sodišča države članice, katere državljanstvo imata obe stranki.

Člen 7

Forum necessitatis

Če na podlagi členov 3, 4, 5 in 6 nobeno sodišče države članice ni pristojno, lahko sodišča države članice v izjemnih primerih odločajo o sporu, če v tretji državi, s katero je spor tesno povezan, postopka ni mogoče začeti ali izvesti v razumnih okvirih ali če postopek tam ni mogoč.

Spor mora biti v zadostni meri povezan z državo članico, v kateri je sodišče, ki mu je bila zadeva predložena.

Člen 8

Omejitev pristojnosti

1.   Če je sodna odločba izdana v državi članici ali državi pogodbenici Haaške konvencije iz leta 2007, v kateri ima upravičenec običajno prebivališče, zavezanec ne more sprožiti postopka za spremembo odločbe ali izdajo nove odločbe v nobeni drugi državi članici, dokler ima upravičenec običajno prebivališče v državi, v kateri je bila sodna odločba izdana.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja:

(a)	če sta se stranki v skladu s členom 4 sporazumeli, da je pristojno sodišče te druge države članice;

(b)	če se upravičenec v skladu s členom 5 spusti v postopek pred sodiščem te druge države članice;

(c)	če pristojni organ v državi izvora, ki je država pogodbenica Haaške konvencije iz leta 2007, ne more sprejeti pristojnosti za spremembo sodne odločbe ali izdajo nove odločbe ali to pristojnost zavrne, ali

(d)	če se sodna odločba, izdana v državi izvora, ki je država pogodbenica Haaške konvencije iz leta 2007, ne more priznati ali razglasiti za izvršljivo v državi članici, v kateri se preučuje možnost postopka za novo ali spremenjeno odločbo.

Člen 9

Začetek postopka

Za namene tega poglavja se šteje, da se postopek pred sodiščem začne:

(a)	v trenutku, ko je pisanje, s katerim se začne postopek ali enakovredno pisanjevloženo na sodišču, pod pogojem da tožeča stranka pozneje ni opustila dejanj, ki bi jih morala opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja toženi stranki, ali

(b)	če je treba pisanje vročiti še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, pod pogojem da tožeča stranka pozneje ni opustila dejanj, ki bi jih morala opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče.

Člen 10

Preizkus pristojnosti

Če se pred sodiščem države članice začne postopek v zadevi, za katero to sodišče po tej uredbi ni pristojno, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.

Člen 11

Preizkus dopustnosti

1.   Če se tožena stranka, ki nima običajnega prebivališča v državi, v kateri proti njej poteka postopek, ne spusti v postopek, pristojno sodišče zadrži postopek, dokler se ne ugotovi, ali je bilo toženi stranki omogočeno prejeti listino o začetku postopka ali enakovredno listino pravočasno, da je lahko pripravila obrambo, ali da je bilo za to storjeno vse potrebno.

2.   Namesto določbe odstavka 1 tega člena se uporabi člen 19 Uredbe (ES) št. 1393/2007, če je morala država članica v skladu z navedeno uredbo poslati listino o začetku postopka ali enakovredno listino drugi državi članici.

3.   Če se določbe Uredbe (ES) št. 1393/2007 ne uporabljajo, se uporabi člen 15 Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, če je bilo treba listino o začetku postopka ali enakovredno listino v skladu s to konvencijo vročiti v tujini.

Člen 12

Litispendenca

1.   Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.

2.   Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.

Člen 13

Sorodne pravde

1.   Če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, prekinejo postopek.

2.   Če tečejo te pravde na prvi stopnji, se lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo ene od strank izrečejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovoljuje združitev pravd.

3.   Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.

Člen 14

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja

Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice.

POGLAVJE III

PRAVO, KI SE UPORABLJA

Člen 15

Določitev prava, ki se uporablja

Pravo, ki se uporablja za preživninske obveznosti, se določi v skladu s Haaškim protokolom z dne 23. novembra 2007 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (v nadaljnjem besedilu: „Haaški protokol iz leta 2007“) v državah članicah, ki jih ta instrument zavezuje.

POGLAVJE IV

PRIZNAVANJE, IZVRŠLJIVOST IN IZVRŠEVANJE SODNIH ODLOČB

Člen 16

Področje uporabe tega poglavja

1.   To poglavje ureja priznavanje, izvršljivost in izvrševanje vseh sodnih odločb, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

2.   Oddelek 1 se uporablja za sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007.

3.   Oddelek 2 se uporablja za sodne odločbe, izdane v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje.

4.   Oddelek 3 se uporablja za vse sodne odločbe.

ODDELEK 1

Sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007

Člen 17

Odprava exequatur

1.   Sodna odločba, izdana v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, se prizna tudi v drugi državi članici, ne da bi bilo treba začeti poseben postopek in brez možnosti ugovora njenemu priznanju.

2.   Sodna odločba, izdana v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, in izvršljiva v tej državi, je izvršljiva tudi v drugi državi članici, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo.

Člen 18

Ukrepi zavarovanja

Izvršljiva sodna odločba po samem zakonu vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja, ki obstajajo po zakonodaji države članice izvršitve.

Člen 19

Pravica do zahteve za ponovno preučitev

1.   Tožena stranka, ki se ne spusti v postopek v državi članici izvora, ima pravico, da zahteva ponovno preučitev sodne odločbe na pristojnem sodišču te države članice, če:

(a)	ji listina o začetku postopka ali enakovredna listina ni bila vročena pravočasno in na način, ki bi ji omogočil pripravo obrambe, ali

(b)	ni mogla ugovarjati preživninskemu zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

razen če ni začela postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je to možnost imela.

2.   Rok za vložitev zahteve za ponovno preučitev začne teči od dneva, ko je bila tožena stranka dejansko seznanjena z vsebino sodne odločbe in je bila sposobna ukrepati, vendar najkasneje od dneva prvega izvršilnega ukrepa, zaradi katerega njeno premoženje v celoti ali delno postane nerazpoložljivo. Tožena stranka ukrepa nemudoma, v vsakem primeru pa v roku 45 dni. Ta rok se ne sme podaljšati zaradi velike razdalje.

3.   Če sodišče zavrne zahtevo za ponovno preučitev iz odstavka 1, ker za to ni podan noben od tam navedenih razlogov, ostane sodna odločba veljavna.

Če sodišče odloči, da je zahteva za ponovno preučitev utemeljena zaradi enega od razlogov iz odstavka 1, je sodna odločba nična in neveljavna. Vendar upravičenec ne izgubi pravic, ki izhajajo iz prekinitve prekluzivnih ali zastaralnih rokov ali pravice, da za nazaj zahteva preživnino, pridobljeno v prejšnjnem postopku.

Člen 20

Listine za namene izvršitve

1.   Za namene izvršitve sodne odločbe v drugi državi članici vlagatelj predloži organom, pristojnim za izvršitev:

(a)	izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti;

(b)	izvleček sodne odločbe, ki ga izda pristojni organ države članice izvora na obrazcu iz Priloge I;

(c)	po potrebi dokument o stanju zakasnelih plačil z navedbo datuma izračuna;

(d)

po potrebi transliteracijo ali prevod vsebine obrazca iz točke (b) v uradni jezik države članice izvršitve ali, če v tej državi članici obstaja več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se zahteva izvršitev, v skladu s pravom te države članice, ali v drugi jezik, ki ga je država članica izvršitve označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali uradne jezike institucij Evropske unije, drugačne od njenega lastnega, ki ga oziroma jih lahko sprejme za izpolnitev obrazca.

2.   Pristojni organi države članice izvršitve ne smejo zahtevati prevoda sodne odločbe od stranke, ki zahteva izvršitev. Prevod pa se sme zahtevati, če se izpodbija izvršitev sodne odločbe.

3.   Prevod na podlagi tega člena mora opraviti oseba, ki je v eni od držav članic pooblaščena za prevajanje.

Člen 21

Zavrnitev ali prekinitev izvršitve

1.   Razlogi za zavrnitev ali prekinitev izvršitve v skladu s pravom države članice izvršitve se upoštevajo, če niso nezdružljivi z uporabo odstavkov 2 in 3.

2.   Na zahtevo zavezanca pristojni organ v državi članici izvršitve zavrne – v celoti ali delno – izvršitev odločbe sodišča izvora, če je pravica izvršitve odločbe sodišča izvora zastarala, bodisi po pravu države članice izvora ali po pravu države članice izvršitve, glede na to, katero od njiju določa daljši rok za zastaranje.

Nadalje lahko pristojni organ v državi članici izvršitve na zahtevo zavezanca v celoti ali delno zavrne izvršitev odločbe sodišča izvora, če je ta nezdružljiva z odločbo, izdano v državi članici izvršitve, ali z odločbo, izdano v drugi državi članici ali tretji državi, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršitve.

Odločba, ki spreminja predhodno preživninsko odločbo na podlagi spremenjenih okoliščin, ne velja za nezdružljivo odločbo v smislu drugega pododstavka.

3.   Pristojni organ v državi članici izvršitve lahko na zahtevo zavezanca v celoti ali delno prekine izvršitev odločbe sodišča izvora, če je pristojno sodišče države članice izvora začelo postopek na podlagi zahteve za ponovno preučitev odločbe sodišča izvora v skladu s členom 19.

Poleg tega pristojni organ države članice izvršitve na zahtevo zavezanca prekine izvršitev odločbe sodišča izvora, če se izvršljivost te odločbe začasno razveljavi v državi članici izvora.

Člen 22

Neučinkovanje na obstoj družinskih razmerij

Priznanje in izvršitev sodne odločbe v preživninskih zadevah po tej uredbi nikakor ne pomeni priznanja družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva, na podlagi katerih je bila sprejeta sodna odločba o preživninski obveznosti.

ODDELEK 2

Sodne odločbe, izdane v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje

Člen 23

Priznanje

1.   Sodna odločba, izdana v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek.

2.   Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje sodne odločbe, lahko v skladu s postopki iz tega oddelka zahteva, da se sodna odločba prizna.

3.   Če je izid postopka pred sodiščem države članice odvisen od odločitve o priznanju kot o predhodnem vprašanju, lahko o priznanju odloča to sodišče.

Člen 24

Razlogi za zavrnitev priznanja

Sodna odločba se ne prizna:

(a)	če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. Preizkus javnega reda se ne sme uporabiti glede pravil o pristojnosti;

(b)	če toženi stranki, ki se ni spustila v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če tožena stranka ni začela postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imela to možnost;

(c)	če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje;

(d)	če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje.

Odločba, ki na podlagi spremenjenih okoliščin spreminja predhodno preživninsko odločbo, ne velja za nezdružljivo odločbo v smislu točk (c) in (d).

Člen 25

Prekinitev postopka

Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje odločbe, ki jo izda sodišče države članice, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje, prekine postopek, če je izvršljivost odločbe v državi članici izvora začasno razveljavljena zaradi odločanja o pravnem sredstvu.

Člen 26

Izvršljivost

Sodna odločba, izdana v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje, in je izvršljiva v tej državi, je izvršljiva tudi v drugi državi članici, če je bila na zahtevo zainteresirane stranke tam razglašena za izvršljivo.

Člen 27

Krajevna pristojnost

1.   Zahteva za razglasitev izvršljivosti se vloži pri sodišču ali pristojnem organu države članice izvršitve, katerega ime ta država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 71.

2.   Krajevna pristojnost se določi glede na običajno prebivališče stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, ali glede na kraj izvršitve.

Člen 28

Postopek

1.   Zahtevku za razglasitev izvršljivosti se priložijo naslednji dokumenti:

(a)	izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti;

(b)	izvleček odločbe pristojnega organa države članice izvora na obrazcu iz Priloge II, brez poseganja v člen 29;

(c)

po potrebi transliteracija ali prevod vsebine obrazca iz točke (b) v uradni jezik države članice izvršitve ali, če v tej državi članici obstaja več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se vloži zahtevek, v skladu s pravom te države članice, ali v drugi jezik, ki ga je država članica izvršitve označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali uradne jezike institucij Evropske unije, drugačne od njenega lastnega, ki ga oziroma jih lahko sprejme za izpolnitev obrazca.

2.   Sodišče ali pristojni organ ki je začel postopek na podlagi predloženega zahtevka, od vlagatelja ne sme/gl. člen 20 zahtevati prevoda sodne odločbe. Prevod pa se sme zahtevati v okviru postopka s pravnimi sredstvi iz členov 32 ali 33.

3.   Prevod na podlagi tega člena mora opraviti oseba, ki je v eni od držav članic pooblaščena za prevajanje.

Člen 29

Nepredložitev izvlečka

1.   Če izvleček iz člena 28(1)(b) ni predložen, lahko sodišče ali organ določi rok za njegovo predložitev ali sprejme enakovredno listino ali, če je mnenja, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predložitve.

2.   V primeru iz odstavka 1 in če to zahteva sodišče ali organ, je treba predložiti prevod listin. Prevod opravi oseba, pooblaščena za prevajanje v eni od držav članic.

Člen 30

Razglasitev izvršljivosti

Takoj po izpolnitvi formalnosti iz člena 28 in najpozneje v 30 dneh po izpolnitvi teh formalnosti, se sodna odločba razglasi za izvršljivo v smislu člena 24, razen če to ni mogoče zaradi izjemnih okoliščin. Stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, v tej fazi postopka nima možnosti podajati kakršnih koli izjav glede zahteve.

Člen 31

Obvestilo o razglasitvi izvršljivosti

1.   Vlagatelj je nemudoma obveščen o razglasitvi izvršljivosti na način, ki ga predpisuje pravo države članice izvršitve.

2.   Razglasitev izvršljivosti se vroči stranki, zoper katero se zahteva izvršitev, skupaj z sodno odločbo, če ji ta ni bila vročena že prej.

Člen 32

Pravna sredstva zoper sodno odločbo glede razglasitve

1.   Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo.

2.   Pravno sredstvo se vloži pri sodišču, katerega ime zadevna država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 71.

3.   Pravno sredstvo se obravnava v kontradiktornem postopku.

4.   Če se stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, ne spusti v postopek pred sodiščem, ki odloča o pravnem sredstvu, ki ga je vložil vlagatelj, se uporabijo določbe člena 11, tudi če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima običajnega prebivališča v nobeni od držav članic.

5.   Pravno sredstvo zoper razglasitev izvršljivosti se vloži v 30 dneh po njeni vročitvi. Če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima običajnega prebivališča v državi članici, v kateri je bila razglašena izvršljivost, temveč v drugi državi članici, je rok za vložitev pravnega sredstva 45 dni, teči pa začne z dnem vročitve tej stranki osebno ali na njenem stalnem prebivališču. Ta rok se ne sme podaljšati zaradi velike razdalje.

Člen 33

Postopek izpodbijanja odločbe glede pravnih sredstev

Odločba, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbija samo po postopku, o katerem je država članica obvestila Komisijo v skladu s členom 71.

Člen 34

Zavrnitev ali preklic razglasitve izvršljivosti

1.   Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo iz člena 32 ali člena 33, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti samo na podlagi enega od razlogov iz člena 24.

2.   Ob upoštevanju člena 32(4) sodišče, ki začne postopek v zvezi s pravnim sredstvom iz člena 32, sprejme odločitev v 90 dneh od datuma, ko se je postopek začel, razen če to ni mogoče zaradi izjemnih okoliščin.

3.   Sodišče, ki je začelo postopek v zvez s pravnim sredstvom iz člena 33, svojo odločitev sprejme brez odlašanja.

Člen 35

Prekinitev postopka

Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz členov 32 ali 33, na zahtevo stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, prekine postopek, če je bila izvršljivost sodne odločbe v državi članici izvora začasno razveljavljena zaradi odločanja o pravnem sredstvu.

Člen 36

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja

1.   Če je treba sodno odločbo priznati v skladu s tem oddelkom, lahko vlagatelj vedno uveljavlja začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja po pravu države članice izvršitve, ne da bi bilo za to treba razglasiti izvršljivost sodne odločbe v skladu s členom 30.

2.   Razglasitev izvršljivosti po samem zakonu vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja.

3.   V predpisanem roku za pravno sredstvo iz člena 32(5) zoper razglasitev izvršljivosti in vse do odločitve o tem pravnem sredstvu zoper stranko, proti kateri se zahteva izvršitev, ni dovoljeno sprejeti nobenega izvršilnega ukrepa, razen ukrepov zavarovanja.

Člen 37

Delna izvršljivost

1.   Če je s sodno odločbo odločeno o več zahtevkih, pa izvršljivosti ni mogoče razglasiti glede vseh zahtevkov, sodišče ali organ razglasi izvršljivost glede enega ali več izmed teh zahtevkov.

2.   Vlagatelj lahko zahteva, da se razglasitev izvršljivosti omeji na del izreka sodne odločbe.

Člen 38

Nobene takse, pristojbine ali dajatve

V državi članici izvršitve v postopku za razglasitev izvršljivosti ni dovoljeno zahtevati nobene takse, pristojbine ali dajatve, izračunane glede na vrednost spornega predmeta.

ODDELEK 3

Skupne določbe

Člen 39

Začasna izvršljivost

Sodišče izvora lahko razglasi začasno izvršljivost sodne odločbe ne glede na morebitna pravna sredstva, tudi če nacionalno pravo ne predvideva izvršljivosti po samem zakonu.

Člen 40

Uveljavljanje priznane sodne odločbe

1.   Stranka, ki želi v drugi državi članici uveljaviti sodno odločbo, priznano v smislu člena 17(1) ali priznano v skladu z oddelkom 2, predloži kopijo odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njene verodostojnosti.

2.   Po potrebi lahko sodišče države članice, pred katerim se uveljavlja priznana sodna odločba, od stranke, ki uveljavlja odločbo, zahteva, da predloži izvleček, ki ga je izdalo sodišče izvora na obrazcu iz Priloge I oziroma, odvisno od primera, iz Priloge II.

Sodišče izvora izda tak izvleček tudi na zahtevo ene od zainteresiranih strank.

3.   Stranka, ki uveljavlja priznano sodno odločbo, po potrebi predloži transliteracijo ali prevod vsebine obrazca iz odstavka 2 v uradni jezik zadevne države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, v katerem se uveljavlja priznana odločba, v skladu s pravom te države članice, ali v drug jezik, ki ga je zadevna država članica označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali uradne jezike institucij Evropske unije, drugačne od njenega lastnega, ki ga oziroma jih lahko sprejme za izpolnitev obrazca.

4.   Prevod iz naslova tega člena mora opraviti oseba, ki je v eni od držav članic pooblaščena za prevajanje.

Člen 41

Postopek in pogoji izvršitve

1.   Ob upoštevanju določb te uredbe postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo države članice izvršitve. Sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v državi članici izvršitve, se izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v tej državi članici izvršitve.

2.   Stranki, ki zahteva izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v državi članici izvršitve ni treba imeti poštnega naslova niti pooblaščenca, razen kadar gre za osebe, pristojne za izvršilni postopek.

Člen 42

Izključitev preverjanja vsebine sodne odločbe

Sodne odločbe, izdane v državi članici, v nobenem primeru ni dovoljeno preverjati glede vsebine v državi članici, v kateri se zahteva priznanje, izvršljivost ali izvršitev.

Člen 43

Izterjava stroškov nima prednosti

Izterjava stroškov, ki nastanejo ob uporabi te uredbe, nima prednosti pred izterjavo preživnine.

POGLAVJE V

DOSTOP DO PRAVNEGA VARSTVA

Člen 44

Pravica do pravne pomoči

1.   Stranke v sporu, na katerega se nanaša ta uredba, imajo v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju, dejanski dostop do pravnega varstva v drugi državi članici, med drugim tudi v okviru postopka izvrševanja in postopkov s pravnimi sredstvi..

V primerih iz poglavja VII zaprošena država članica omogoči dejanski dostop do pravnega varstva vsem prosilcem, ki prebivajo v državi članici prosilki.

2.   Za zagotovitev tega dejanskega dostopa nudijo države članice pravno pomoč v skladu s tem poglavjem, razen če se uporablja odstavek 3.

3.   V primerih iz poglavja VII državi članici ni treba nuditi pravne pomoči, če postopki te države članice strankam omogočajo, da svoje zahteve uveljavljajo brez pravne pomoči, in sicer v obsegu, ki ga omogočajo ti postopki, in osrednji organ vse potrebne storitve zagotovi brezplačno.

4.   Pravica do pravne pomoči ne sme biti bolj restriktivna od pravice do pravne pomoči v enakovrednih nacionalnih primerih.

5.   Za zagotovitev poravnave stroškov v postopkih o preživninskih obveznostih se ne sme zahtevati nikakršna varščina, jamstvo ali polog.

Člen 45

Obseg pravne pomoči

1. Pravna pomoč, zagotovljena v skladu s tem poglavjem, je pomoč, ki jo potrebujejo stranke, da se seznanijo s svojimi pravicami in jih uveljavljajo; zagotavlja, da so njihove vloge, predložene prek osrednjih organov ali neposredno pristojnim organom, obravnavane učinkovito in v celoti. Po potrebi zajema naslednje:

(a)	pred-pravdne nasvete z namenom doseči poravnavo pred začetkom postopka;

(b)	pravno pomoč pri vložitvi zadeve pri organu ali sodišču in zastopanje na sodišču;

(c)	oprostitev sodnih stroškov in honorarjev oseb, določenih za opravljanje nalog med postopkom, ali pomoč pri kritju teh stroškov in honorarjev;

(d)

v državah članicah, v katerih je stranka, ki v postopku ne uspe, dolžna plačati stroške nasprotne stranke, pravna pomoč v primerih, ko prejemnik pravne pomoči izgubi zadevo, vključuje tudi stroške nasprotne stranke, če bi pravna pomoč vključevala te stroške, če bi prejemnik običajno prebival v državi članici sodišča, pred katerim teče postopek;

(e)	tolmačenje;

(f)	prevajanje dokumentov, ki jih zahteva sodišče ali pristojni organ in predloži prejemnik pravne pomoči ter ki so potrebni za rešitev zadeve, in

(g)	potne stroške, ki jih nosi prejemnik pravne pomoči, ko zakon ali sodišče zadevne države članice zahteva fizično navzočnost oseb, ki so vključene v predstavitev prejemnikove zadeve, na sodišču in ko sodišče odloči, da zadevne osebe ne morejo biti na za sodišče sprejemljiv način drugače zaslišane.

Člen 46

Brezplačna pravna pomoč osrednjih organov za zahtevo glede preživnine otrok

1.   Zaprošena država članica zagotovi brezplačno pravno pomoč pri vseh zahtevah upravičenca iz člena 56 glede preživninske obveznosti, izhajajoče iz razmerja starši – otrok, do osebe, mlajše od 21 let.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko pristojni organ zaprošene države članice v zvezi z zahtevami, ki ne spadajo v člen 56(1)(a) in (b), zavrne brezplačno pravno pomoč, če po preučitvi dejanskega stanja meni, da zahteva ali katero koli pravno sredstvo očitno ni utemeljeno.

Člen 47

Primeri, ki jih ne ureja člen 46

1.   V primerih, ki jih ne ureja člen 46, in s pridržkom členov 44 in 45 se lahko pravna pomoč dodeli v skladu z nacionalnim pravom, zlasti v zvezi s pogoji za oceno premoženjskega stanja prosilca ali utemeljenosti zahteve.

2.   Ne glede na odstavek 1 je stranka, ki ji je bila v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, upravičena v okviru postopkov priznavanja, izvršljivosti ali izvrševanja do kar najširšega obsega brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve.

3.   Ne glede na odstavek 1 je stranka, ki ji je bil v državi članici izvora odobren brezplačen postopek pred upravnim organom iz priloge IX, v okviru postopkov priznavanja, izvršljivosti ali izvrševanja upravičena do pravne pomoči v skladu z odstavkom 2. V ta namen predloži potrdilo pristojnega organa države članice izvore, iz katerega izhaja, da izpolnjuje finančne pogoje, na podlagi katerih mu je lahko odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev plačila stroškov postopka.

Za namene tega odstavka so pristojni organi našteti v prilogi XI. Ta priloga se pripravi in spreminja v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 73(2).

POGLAVJE VI

SODNE PORAVNAVE IN JAVNE LISTINE

Člen 48

Uporaba te uredbe pri sodnih poravnavah in javnih listinah

1.   Sodne poravnave in javne listine, ki so izvršljive v državi članici izvora, so v skladu s poglavjem IV priznane in izvršljive v drugi državi članici kot sodne odločbe.

2.   Določbe te uredbe se po potrebi uporabljajo tudi za sodne poravnave in javne listine.

3.   Pristojni organ države članice izvora izda na zahtevo vsake zainteresirane stranke izvleček sodne poravnave ali javne listine, in sicer na obrazcu v Prilogi I in II ali III in IV.

POGLAVJE VII

SODELOVANJE

Člen 49

Imenovanje osrednjih organov

1.   Država članica imenuje osrednji organ za izpolnjevanje obveznosti, ki so mu naložene v skladu s to uredbo.

2.   Zvezne države članice, države članice z več kot enim pravnim sistemom ali države članice, sestavljene iz avtonomnih ozemeljskih enot, lahko določijo več osrednjih organov in navedejo ozemeljski ali osebni obseg njihovih nalog. Če je država članica določila več osrednjih organov, določi osrednji organ, kateremu se lahko pošiljajo obvestila za posredovanje ustreznemu osrednjemu organu v tej državi. Kadar se sporočilo pošlje osrednjemu organu, ki ni pristojen, je ta organ odgovoren, da sporočilo posreduje pristojnemu osrednjemu organu in o tem obvesti pošiljatelja.

3.   Država članica v skladu s členom 71 obvesti Komisijo o imenovanju osrednjega organa ali osrednjih organov, ji sporoči njihove kontaktne podatke in po potrebi obseg njihovih pristojnosti v skladu z odstavkom 2.

Člen 50

Splošne naloge osrednjih organov

1.   Osrednji organi:

(a)	sodelujejo, vključno z izmenjavo informacij, in spodbujajo sodelovanje pristojnih organov v svojih državah članicah, da bi zagotovili uresničevanje ciljev te uredbe;

(b)	poskušajo v največji možni meri poiskati rešitve za težave, ki nastanejo pri uporabi te uredbe.

2.   Osrednji organi sprejmejo ukrepe za lažjo uporabo te uredbe in boljše sodelovanje. Temu namenu služi Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljena z Odločbo 2001/470/ES.

Člen 51

Posebne naloge osrednjih organov

1.   Osrednji organi zagotovijo pomoč pri zahtevah iz člena 56, zlasti pri:

(a)	pošiljanju in sprejemanju takšnih zahtev;

(b)	začetku postopkov ali omogočanju lažjega začetka postopkov na podlagi tovrstnih zahtev.

2.   V zvezi s temi zahtevki osrednji organi sprejmejo tudi vse ustrezne ukrepe, da bi:

(a)	po potrebi zagotovili pravno pomoč ali olajšali zagotovitev take pomoči;

(b)	pomagali najti preživninskega zavezanca ali upravičenca, zlasti z uporabo členov 61, 62 in 63;

(c)	pomagali priskrbeti potrebne informacije o dohodku in po potrebi drugih finančnih razmerah preživninskega zavezanca ali upravičenca, med drugim tudi o tem, kje ima premoženje, zlasti z uporabo členov 61, 62 in 63;

(d)	spodbujali sklenitev mirnega dogovora, da bi se preživnina plačevala prostovoljno, po potrebi s pomočjo mediacije, konciliacije (lahko tudi: posredovanja) ali podobnega postopka;

(e)	spodbujali redno izvrševanje sodnih odločb v preživninskih zadevah, tudi morebitnih izostalih plačil;

(f)	olajšali izterjavo in hitro posredovanje plačil preživnine;

(g)	olajšali zbiranje dokazil, v obliki listin ali v drugi obliki, brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1206/2001;

(h)	pomagali ugotoviti sorodstveno razmerje, kjer je to potrebno za izterjavo preživnine;

(i)	začeli postopek ali olajšali začetek postopka, da bi po potrebi dosegli potrebne začasne ukrepe, ki se nanašajo na določeno ozemlje, s pomočjo katerih bi lahko uspešno zavarovali vložene zahteve za izterjavo preživnine;

(j)	omogočili lažje vročanje listin, brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1393/2007.

3.   Naloge osrednjega organa v skladu s tem členom lahko v tolikšnem obsegu, kot to dovoljuje zakonodaja zadevne države članice, opravljajo javni organi ali drugi organi, ki jih nadzirajo pristojni organi te države članice. Država članica v skladu s členom 71 obvesti Komisijo o imenovanju takega javnega organa ali drugih organov ter ji sporoči njihove kontaktne podatke in obseg njihovih nalog.

4.   Ta člen in člen 53 osrednjemu organu v nobenem primeru ne nalagata obveznosti izvajanja pooblastil, ki so po pravu zaprošene države članice v izključni pristojnosti pravosodnih organov.

Člen 52

Pooblastilo

Osrednji organ zaprošene države članice lahko od vlagatelja zahteva pooblastilo le, če v sodnem postopku ali pri drugih organih nastopa v imenu in za račun vlagatelja ali da bi lahko imenovala zastopnika za take namene..

Člen 53

Zahteve za posebne ukrepe

1.   Osrednji organ lahko ob ustrezni utemeljitvi zaprosi drug (drugi?) organ, naj sprejme ustrezne posebne ukrepe v skladu s členom 51(2)(b), (c), (g), (h), (i) in (j) tudi, če na podlagi člena 56 ni bila vložena nobena zahteva. Zaprošeni osrednji organ sprejme ukrepe, ki se izkažejo za koristne, če meni, da so ti ukrepi potrebni, da bi morebitnemu vlagatelju pomagali pri vložitvi zahteve iz člena 56 ali mu pomagali ugotoviti, če bi bilo treba zahtevo vložiti.

2.   Če je bila vložena zahteva glede ukrepov iz člena 51(2)(b) in (c), zaprošeni osrednji organ pridobi zahtevane podatke, če je potrebno ob uporabi člena 61. Podatki iz člena 61(2)(b), (c) in (d) pa se lahko pridobijo le, če je upravičenec predložil izvod sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, ki jo je treba izvršiti in ji je po potrebi priložen izvleček iz členov 20, 28 ali 48.

Zaprošeni osrednji organ sporoči pridobljene podatke osrednjemu organu, ki je zanje zaprosil. Če so bili ti podatki pridobljeni na podlagi člena 61, se v sporočilu navede le naslov osebe, ki bi lahko bila tožena v zaprošeni državi članici. V primeru zahteve za priznanje, razglasitev izvršljivosti ali izvršitev se v sporočilu lahko dodatno navede zgolj, ali ima zavezanec v tej državi prihodke ali premoženje.

Če zaprošen osrednji organ ne more priskrbeti zahtevanih podatkov, to nemudoma sporoči osrednjemu organu, ki je zanje zaprosil, in svojo odločitev utemelji.

3.   Poleg tega lahko osrednji organ na zahtevo drugega osrednjega organa sprejme posebne ukrepe glede nerešenega primera v državi članici prosilki z mednarodnim elementom v zvezi z izterjavo preživnine.

4.   Za zahteve na podlagi tega člena osrednji organi uporabijo obrazec v Prilogi V.

Člen 54

Stroški osrednjega organa

1.   Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške, ki nastanejo pri izvajanju te uredbe.

2.   Osrednji organi vlagatelju ne smejo naložiti nobenih stroškov za storitve, ki jih zagotavljajo v skladu s to uredbo, razen izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi zahteve po posebnih ukrepih iz člena 53.

Za namene tega odstavka se stroški, povezani z ugotavljanjem, kje se nahaja zavezanec, ne štejejo kot izredni.

3.   Zaprošeni osrednji organ sme terjati vračilo stroškov za storitve iz odstavka 2 samo, če je vlagatelj pred opravo teh storitev privolil, da se opravijo po zadevni ceni.

Člen 55

Zahteva prek osrednjega organa

Zahteva iz tega poglavja se prek osrednjega organa države članice, v kateri vlagatelj prebiva, vloži pri osrednjem organu zaprošene države članice.

Člen 56

Vrste zahtev

1.   Upravičenec, ki si prizadeva v skladu s to uredbo izterjati preživnino, lahko vloži naslednje vrste zahtev:

(a)	priznanje ali priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe;

(b)	izvršitev sodne odločbe, ki je bila izdana ali priznana v zaprošeni državi članici;

(c)	izdaja sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko sodne odločbe še ni, po potrebi med drugim tudi ugotovitev sorodstvenega razmerja;

(d)	izdaja sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država članica, ni mogoče;

(e)	sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v zaprošeni državi članici;

(f)	sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država članica.

2.   Zavezanec, za katerega je bila izdana sodna odločba v preživninskih zadevah, lahko vloži naslednje vrste zahtev:

(a)	priznanje sodne odločbe, zaradi katere se prekine ali omeji izvršitev prejšnje sodne odločbe v zaprošeni državi članici;

(b)	sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v zaprošeni državi članici;

(c)	sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država članica.

3.   Pri zahtevah iz tega člena pomoč in zastopanje v smislu člena 45(1)(b) zagotovi osrednji organ zaprošene države članice neposredno ali prek javnih ali drugih organov ali oseb.

4.   Če v tej uredbi ni drugače določeno, se o zahtevah iz odstavkov 1 in 2 odloča v skladu s pravom zaprošene države članice in zanje veljajo pravila o pristojnosti, ki se uporabljajo v tej državi.

Člen 57

Vsebina zahtev

1.   Za zahtevo iz člena 56 se uporabi standardni obrazec iz Priloge VI ali VII.

2.   Vse zahteve iz člena 56 vsebujejo najmanj naslednje podatke:

(a)	izjavo o vrsti zahteve ali zahtev;

(b)	ime in kontaktne podatke, med drugim tudi naslov in datum rojstva vlagatelja;

(c)	ime in naslov, če je znan ter datum rojstva tožene stranke;

(d)	ime in datum rojstva vseh oseb, za katere se terja preživnina;

(e)	razlogi za vložitev zahteve;

(f)	v zahtevi upravičenca, podatki o tem, kam se plačilo preživnine pošlje ali elektronsko nakaže;

(g)	ime in kontaktni podatki osebe ali enote osrednjega organa države članice prosilke, ki je pristojna za obravnavo prošnje.

3.   Za namene točke (b) odstavka 2 se lahko v primeru nasilja v družini namesto osebnega naslova vlagatelja predloži kak drug naslov, če se v nacionalni zakonodaji zaprošene države članice od vlagatelja ne zahteva, da za namene potrebnih postopkov predloži osebni naslov.

4.   Zahtevek vključuje tudi naslednje podatke, če so znani in se izkažejo za koristne:

(a)	finančne razmere upravičenca;

(b)	finančne razmere zavezanca, vključno z imenom in naslovom njegovega delodajalca ter vrsto njegovega premoženja in kraj, kjer se to nahaja;

(c)	drugi podatki, ki bi bili lahko koristni pri ugotavljanju, kje se tožena stranka nahaja.

5.   Zahtevi se priložijo vsi potrebni podatki ali dokazila, med drugim po potrebi tudi dokazila o pravici vlagatelja do pravne pomoči. Zahtevam iz člena 56(1)(a) in (b) ter člena 56(2)(a) se po potrebi priložijo le listine iz členov 20, 28 in 48 ali iz člena 25 Haaške konvencije iz leta 2007.

Člen 58

Pošiljanje, prejem in obdelava zahtev in primerov prek osrednjih organov

1.   Osrednji organ države članice prosilke pomaga vlagatelju zagotoviti, da so zahtevi priloženi vsi podatki in listine, za katere ta organ ve, da so potrebni za preučitev zahteve.

2.   Osrednji organ države članice prosilke posreduje zahtevek osrednjemu organu zaprošene države članice, ko meni, da zahtevek ustreza pogojem iz te uredbe.

3.   Zaprošeni osrednji organ potrdi prejem zahteve v 30 dneh od dneva prejema na podlagi obrazca v dodatku 1 Priloge VI, in obvesti osrednji organ države članice prosilke, kakšni začetni ukrepi so že bili ali bodo sprejeti glede obravnave zahteve, ter lahko zahteva dodatne potrebne dokumente in podatke. V istem časovnem obdobju 30 dni zaprošeni osrednji organ sporoči osrednjemu organu prosilcu ime in kontaktne podatke osebe ali enote, ki je pristojna odgovoriti na poizvedbe o napredku pri obravnavi zahteve.

4.   V 60 dneh od potrditve prejema zaprošeni osrednji organ na podlagi obrazca v Prilogi VIII, obvesti osrednji organ, ki je vložil zaprosilo, o stanju obravnave zahteve.

5.   Osrednji organ prosilec in zaprošeni osrednji organ se obveščata o:

(a)	osebi ali enoti, ki je pristojna za posamezen primer;

(b)	napredku pri obravnavi primera

ter na vsa vprašanja odgovarjata ažurno.

6.   Osrednji organi zaključijo primer tako hitro, kakor to dopušča strokovna preučitev.

7.   Osrednji organi uporabijo najhitrejša in najučinkovitejša sredstva sporazumevanja, ki jih imajo na voljo.

8.   Zaprošeni osrednji organ lahko obravnavo zahteve zavrne samo, če je očitno, da zahteve iz te uredbe niso izpolnjene. V tem primeru osrednji organ na podlagi obrazca v Prilogi IX, osrednji organ prosilec nemudoma obvesti o razlogih za zavrnitev.

9.   Zaprošeni osrednji organ ne sme zavrniti zahteve samo zaradi tega, ker so potrebni dodatni dokumenti ali podatki. Vendar pa lahko od osrednjega organa prosilca zahteva, da priskrbi te dodatne dokumente in podatke. Če osrednji organ prosilec tega ne stori v 90 dneh ali daljšem obdobju, ki ga določi zaprošeni osrednji organ, lahko slednji odloči, da zahteve ne bo več obravnaval. V tem primeru zaprošeni osrednji organ svojo odločitev sporoči osrednjemu organu prosilcu na obrazcu v Prilogi IX.

Člen 59

Jeziki

1.   Obrazec za zahtevo ali vloga se izpolnita v uradnem jeziku zaprošene države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja, v katerem ima zadevni osrednji organ sedež, ali v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga je zaprošena država članica navedla kot sprejemljivega, razen če se je osrednji organ te države članice prevodu odpovedal.

2.   Listine, ki se priložijo obrazcu za zahtevo ali vlogi, se prevedejo v jezik, določen v skladu z odstavkom 1, le, če je prevod potreben zaradi zagotovitve pomoči, za katero se zaprosi, brez poseganja v člene 20, 28, 40 in 66.

3.   Vsakršno drugo sporazumevanje med osrednjimi organi poteka v jeziku, določenem v skladu z odstavkom 1, razen če se osrednji organi ne dogovorijo drugače.

Člen 60

Srečanja

1.   Za lažjo uporabo te uredbe imajo osrednji organi redna srečanja.

2.   Ta srečanja se sklicujejo v skladu z Odločbo 2001/470/ES.

Člen 61

Dostop osrednjih organov do podatkov

1.   Pod pogoji iz tega poglavja in z izjemo člena 51(4) zaprošeni osrednji organ uporabi vsa primerna in razumna sredstva, da bi pridobil podatke iz odstavka 1a, ki so potrebni, da se v določeni zadevi olajša pridobitev, sprememba, priznavanje, ugotovitev izvršljivosti ali izvršitev sodne odločbe.

Javni organi ali uprave, ki imajo v okviru svojih rednih dejavnosti v zaprošeni državi članici podatke iz odstavka 2 in so odgovorne za njihovo obdelavo v smislu Direktive 95/46/ES, jih, če ni omejitev, utemeljenih z državno varnostjo ali javno varnostjo, posredujejo zaprošenemu osrednjemu organu na njegovo zahtevo, če ta organ nima neposrednega dostopa do teh podatkov.

Države članice lahko imenujejo javne organe ali uprave, ki lahko zaprošenemu osrednjemu organu posredujejo podatke iz odstavka 2. Če država članica opravi takšno imenovanje, zagotovi, da ima osrednji organ v skladu s tem členom na podlagi izbire organov ali uprav možnost dostopa do zaprošenih podatkov.

Druge pravne osebe, ki imajo v zaprošeni državi članici podatke iz odstavka 2 in so odgovorne za njihovo obdelavo v smislu Direktive 95/46/ES, jih posredujejo zaprošenemu osrednjemu organu na zahtevo, če so pooblaščene po pravu zaprošene države članice.

Zaprošeni osrednji organ tako pridobljene podatke po potrebi posreduje osrednjemu organu, ki je zanje zaprosil.

2.   Podatki iz tega člena so podatki, ki jih že imajo organi, uprave ali osebe iz odstavka 1. Podatki morajo biti primerni, ustrezni in ne pretirani ter so:

(a)	naslov zavezanca ali upravičenca;

(b)	prihodki zavezanca;

(c)	zavezančev delodajalec in zavezančev bančni račun oziroma računi ter

(d)	premoženje zavezanca.

Za izdajo ali spremembo sodne odločbe lahko zaprošeni osrednji organ zahteva le podatke iz točke (a).

Za priznavanje, razglasitev izvršljivosti ali izvršitev sodne odločbe lahko zaprošeni osrednji organ zahteva vse podatke iz prvega pododstavka. Vendar se podatki iz točke (d) lahko zahtevajo le, če podatki iz točk (b) in (c) ne zadostujejo za izvršitev sodne odločbe.

Člen 62

Posredovanje in uporaba podatkov

1.   Osrednji organi posredujejo znotraj države članice podatke iz člena 61(2) pristojnim sodiščem in organom, pristojnim za vročanje listin, oziroma organom, pristojnim za izvrševanje sodnih odločb.

2.   Vsak organ ali sodišče, ki so mu bili podatki posredovani v skladu s členom 61, lahko te podatke uporabi le za olajšanje izterjave preživninskih zahtevkov.

Razen podatkov, ki se nanašajo le na obstoj naslova, prihodkov ali premoženja v zaprošeni državi članici, se podatki iz člena 61(2) ne smejo razkriti osebi, ki je zaprosila osrednji organ, ki je vložil zaprosilo, ob upoštevanju uporabe procesnih pravil pred sodiščem.

3.   Noben organ, ki obdeluje podatke, ki so mu bili posredovani v skladu s členom 61, podatkov ne sme hraniti po preteku obdobja, ki je potrebno za namene, zaradi katerih so bili podatki posredovani.

4.   Organ, ki obdeluje podatke, ki so mu bili posredovani v skladu s členom 61, zagotovi zaupnost teh podatkov v skladu s svojim nacionalnim pravom.

Člen 63

Obvestilo posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo

1.   Posameznik, na katerega se zbrani podatki sporočila nanašajo delno ali v celoti, je obveščen v skladu z nacionalnim pravom zaprošene države članice.

2.   Če bi takšno obvestilo lahko poslabšalo učinkovitost izterjave preživninskega zahtevka, se lahko odloži za največ 90 dni od datuma, ko je zaprošeni osrednji organ dobil podatke.

POGLAVJE VIII

JAVNE INSTITUCIJE

Člen 64

Javne institucije kot vlagatelji

1.   V zahtevi za priznanje in razglasitev izvršljivosti sodnih odločb ali za njihovo izvršitev pomeni „preživninski upravičenec“ tudi javno institucijo, ki nastopa v imenu fizične osebe, upravičene do preživnine, ali institucijo, upravičeno do povračila nadomestila, ki je bilo izplačano namesto preživnine.

2.   Pravica javne institucije, da nastopa v imenu fizične osebe, ki je upravičena do preživnine, oziroma da zahteva povračilo nadomestila, ki je bilo upravičencu izplačano namesto preživnine, se ureja z zakonodajo, ki velja za institucijo.

3.   Javna institucija lahko zahteva priznanje in razglasitev izvršljivosti ali izvršitev:

(a)	sodne odločbe, izdane zoper zavezanca na zahtevo javne institucije, ki zahteva plačilo nadomestila, izplačanega namesto preživnine;

(b)	sodne odločbe, izdane med upravičencem in zavezancem do višine nadomestila, ki je bilo upravičencu izplačano namesto preživnine.

4.   Javna institucija, ki zahteva priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe ali njeno izvršitev, na zahtevo priskrbi vse dokumente, ki so potrebni, da bi v skladu z odstavkom 2 dokazala svojo pravico, in iz katerih je razvidno, da je bilo upravičencu izplačano nadomestilo.

POGLAVJE IX

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 65

Uradna potrditev ali podobna formalnost

V okviru te uredbe se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.

Člen 66

Prevod dokaznih listin

Brez poseganja v člene 20, 28 in 40, lahko sodišče, kateremu je bila zadeva predložena, zahteva od strank prevod dokaznih listin, ki niso v jeziku postopka, le, če meni, da je prevod potreben za izdajo sodne odločbe ali zaradi spoštovanja pravic tožene stranke.

Člen 67

Povračilo stroškov

Brez poseganja v člen 54 lahko pristojni organ zaprošene države članice izjemoma terja povračilo stroškov od stranke, ki v postopku ni uspela in je prejela brezplačno pravno pomoč v skladu s členom 46, če to omogoča njeno finančno stanje.

Člen 68

Razmerje do drugih pravnih instrumentov Skupnosti

1.   Ob upoštevanju člena 75(2) ta uredba spreminja Uredbo (ES) št. 44/2001 tako, da nadomešča določbe navedene uredbe, ki se uporabljajo za preživninske obveznosti.

2.   Ta uredba v preživninskih zadevah nadomešča Uredbo (ES) št. 805/2004, z izjemo evropskih nalogov za izvršbo v zvezi s preživninskimi obveznostmi, izdanih v državi članici, ki je ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007.

3.   V preživninskih zadevah ta uredba ne posega v Direktivo 2003/8/ES, ob upoštevanju poglavja V.

4.   Ta uredba ne posega v Direktivo 95/46/ES.

Člen 69

Razmerje do obstoječih konvencij in mednarodnih sporazumov

1.   Ta uredba ne vpliva na uporabo dvostranskih ali večstranskih konvencij in sporazumov, katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v času sprejetja te uredbe in ki se nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba, brez poseganja v obveznosti držav članic v skladu s členom 307 Pogodbe.

2.   Ne glede na odstavek 1 ima ta uredba brez poseganja v odstavek 3 v odnosih med državami članicami prednost pred konvencijami in sporazumi, ki se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo, in h katerim so pristopile države članice.

3.   Ta uredba ne izključuje uporabe konvencije z dne 23. marca 1962 med Švedsko, Dansko, Finsko, Islandijo in Norveško o izterjavi preživninskih zahtevkov s strani držav članic, ki so pogodbenice te konvencije, saj ta v zvezi s priznanjem, izvršljivostjo ali izvršitvijo sodnih odločb določa:

(a)	poenostavljene in pospešene postopke za izvršitev sodnih odločb v preživninskih zadevah in

(b)	pravno pomoč, ugodnejšo od pravne pomoči iz poglavja V te uredbe.

Vendar pa zaradi uporabe te konvencije tožena stranka ne sme biti prikrajšana za varstvo v skladu s členoma 19 in 21 te uredbe.

Člen 70

Podatki dani v dostop javnosti

Države članice predložijo naslednje podatke v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo 2001/470/ES, da bi bili ti dostopni javnosti:

(a)	opis nacionalnega prava in postopkov v zvezi s preživninskimi obveznostmi;

(b)	opis ukrepov, sprejetih za izpolnitev obveznosti iz člena 51;

(c)	opis načina zagotavljanja dejanskega dostopa do pravnega varstva, kot se zahteva v členu 44, in

(d)	opis nacionalnih predpisov in postopkov za izvrševanje, vključno z informacijami o vsakršnih omejitvah izvrševanja, zlasti predpisov o zaščiti upravičenca in zastaralnih rokov.

Države članice te podatke stalno posodabljajo.

Člen 71

Obveščanje o kontaktnih podatkih in jezikih

1.   Države članice najpozneje do 18. septembra 2010 Komisiji sporočijo:

(a)	imena in kontaktne podatke sodišč ali organov, ki so pristojni za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 27(1) in za obravnavanje pravnih sredstev zoper sodne odločbe o takšnih zahtevah v skladu s členom 32(2);

(b)	pravna sredstva iz člena 33;

(c)	postopek ponovne preučitve za namene uporabe člena 19 ter imena in kontaktne podatke pristojnih sodišč;

(d)	imena in kontaktne podatke svojih osrednjih organov in po potrebi obseg njihovih nalog v skladu s členom 49(3);

(e)	imena in kontaktne podatke javnih ali drugih institucij in po potrebi obseg njihovih nalog v skladu s členom 51(3);

(f)	imena in kontaktne podatke organov, ki so pristojni za izvršitve po členu 21;

(g)	jezike, sprejemljive za prevod listin iz členov 20, 28 in 40;

(h)	jezike, ki jih je osrednji organ odobril za sporazumevanje z drugimi osrednjimi organi v skladu s členom 59.

Države članice obveščajo Komisijo o naknadnih spremembah teh podatkov.

2.   Komisija objavi podatke, sporočene v skladu z odstavkom 1, v Uradnem listu Evropske unije, razen naslovov in drugih kontaktnih podatkov sodišč in organov iz točk (a), (c) in (f).

3.   Komisija tudi na vsak drug ustrezen način, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo 2001/470/ES, omogoči, da so vsi podatki, predloženi v skladu z odstavkom 1, dostopni javnosti.

Člen 72

Sprememba obrazcev

Vse spremembe obrazcev iz te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom v posvetovalnem odboru iz člena 73(3).

Člen 73

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, predviden v členu 70 Uredbe (ES) št. 2201/2003.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Člen 74

Klavzula o pregledu

Komisija najpozneje do Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe, vključno z oceno praktičnih izkušenj na področju upravnega sodelovanja med osrednjimi organi, zlasti kar zadeva njihov dostop do podatkov, ki jih imajo javni organi in uprave, in oceno delovanja postopkov priznavanja, izvršljivosti ali izvrševanja, ki se uporabljajo za sodne odločbe, izdane v državi članici, ki je ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembe.

Člen 75

Prehodne določbe

1.   Ta uredba se s pridržkom odstavkov 2 in 3 uporablja samo za postopke, začete po datumu začetka uporabe te uredbe, za sodne poravnave, potrjene ali sklenjene po tem datumu, in za javne listine, ki so bile po tem datumu uradno sestavljene ali evidentirane.

2.   Oddelka 2 in 3 poglavja IV se uporabljata:

(a)	za sodne odločbe, izdane v državah članicah pred dnem začetka uporabe te uredbe, za katere se zahtevata priznanje in razglasitev izvršljivosti po tem dnevu;

(b)	za sodne odločbe, izdane po dnevu začetka uporabe te uredbe v postopkih, začetih pred navedenim dnem, če te sodne odločbe sodijo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 44/2001 za namene priznanja in izvršitve.

Uredba (ES) št. 44/2001 še naprej velja za postopke priznanja in izvršitve, ki že potekajo na dan, ko se ta uredba začne uporabljati.

Prvi in drugi pododstavek se uporabljata mutatis mutandis za sodne poravnave, potrjene ali sklenjene, in javne listine, izdane v državah članicah.

3.   Poglavje VII o sodelovanju se uporablja za vloge in zahteve, ki jih je osrednji organ prejel od datuma začetka uporabe te uredbe.

Člen 76

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 2(2), 47(3), 71, 72 in 73 se uporabljajo od 18. septembra 2010.

Ta uredba se z izjemo členov iz drugega odstavka uporablja od 18. junija 2011, pod pogojem, da se na ta dan v Skupnosti uporablja Haaški protokol iz leta 2007. Če ta pogoj ne bo izpolnjen, se ta uredba uporablja od dne, ko se ta protokol začne uporabljati v Skupnosti.

---

(1)  Mnenje z dne 13. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in mnenje z dne 4. decembra 2008 po ponovnem posvetovanju (še ni objavljeno v Uradnem listu)

(2)  Mnenje podano po neobveznem posvetu (UL C 185, 8.8.2006, str. 35).

(3)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(4)  UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

(5)  UL L 174, 27.6.2001, str. 1.

(6)  UL L 26, 31.1.2003, str. 41.

(7)  UL L 338, 23.12.2003, str. 1.

(8)  UL L 143, 30.4.2004, str. 15.

(9)  UL L 324, 10.12.2007, str. 79.

(10)  UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

(11)  UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(12)  UL C 198, 12.8.2005, str. 1.

(13)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(14)  UL C 242, 7.10.2006, str. 20.

(15)  UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

(16)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(17)  UL L 299, 16.11.2005, str. 62.

(18)  UL L 339, 21.12.2007, str. 3.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---