14.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/2

1.

Ali je treba določbe iz člena 66(a), (b) in (c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) razlagati tako, da se obveznost obračuna DDV (davčna obveznost) v primeru, v katerem davčni zavezanec izda račun, s katerim je potrjeno, da je storitev, za katero velja pooblastilo, ki ga ima v skladu s tem členom država članica (možnost odstopanja od členov 63, 64 in 65 Direktive 2006/112/ES), opravljena, ob upoštevanju člena 66(b) Direktive 2006/112/ES lahko opredeli tako, da nastane na dan plačila, najpozneje pa 30. dan od dneva, ko je bila storitev opravljena?

2.

Ali je treba določbe iz člena 66(a) in (b) Direktive 2006/112/ES razlagati tako, da nasprotujejo določbam poljskega prava iz člena 19(13), točka 2(a) in (b), ustawa z dnia 11 marca 2004 r. o podatku od towarów i usług (zakon z dne 11. marca 2004 o davku na dodano vrednost; Dz. U. št. 54, pozicija 535, kakor je bil spremenjen), ki določa, da trenutek nastanka davčne obveznosti (dogodek, ob katerem za nekatere transakcije nastane obveznost obračuna davka) za prevozne in špedicijske storitve nastopi ob prejemu celotnega plačila ali njegovega dela, vendar najpozneje 30. dan od dneva, ko so bile te storitve opravljene, in sicer tudi v primeru, če se prejemniku najpozneje v 7 dneh od takrat, ko je bila storitev opravljena, izda in izroči račun, v katerem je predviden poznejši rok plačila, prejemnik storitve pa je upravičen do odbitka vstopnega davka za obdobje, v katerem je prejel račun, ne glede na to, ali je bila storitev dejansko plačana?