Konsolidirano BESEDILO: 32006L0112 — SL

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

▼B

DIREKTIVA SVETA 2006/112/ES

z dne 28. novembra 2006

o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

KAZALO
NASLOV I -	PREDMET IN PODROČJE UPORABE
NASLOV II -	OZEMELJSKA UPORABA
NASLOV III -	DAVČNI ZAVEZANCI
NASLOV IV -	OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
Poglavje 1 -	Dobava blaga
Poglavje 2 -	Pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Poglavje 3 -	Opravljanje storitev
Poglavje 4 -	Uvoz blaga
Poglavje 5 -	Skupne določbe za poglavji 1 in 3
NASLOV V -	KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
Poglavje 1 -	Kraj dobave blaga
Oddelek 1 -	Dobava blaga brez prevoza
Oddelek 2 -	Dobava blaga s prevozom
Oddelek 3 -	Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih
Oddelek 4 -	Dobava blaga po distribucijskih sistemih
Poglavje 2 -	Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Poglavje 3 -	Kraj opravljanja storitev
Oddelek 1 -	Opredelitve
Oddelek 2 -	Splošne določbe
Oddelek 3 -	Posebne določbe
Pododdelek 1 -	Storitve, ki jih opravijo posredniki
Pododdelek 2 -	Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami
Pododdelek 3 -	Opravljanje prevoza
Pododdelek 4 -	Opravljanje storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev, pomožnih prevoznih storitev ter cenitve in dela na premičninah
Pododdelek 5 -	Restavracijske storitve in storitve cateringa
Pododdelek 6 -	Dajanje prevoznega sredstva v najem
Pododdelek 7 -	Opravljanje restavracijskih storitev in storitev cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih
Pododdelek 8 -	Telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ter elektronske storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci
Pododdelek 9 -	Storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti
Pododdelek 10 -	Preprečitev dvojnega obdavčevanja ali neobdavčevanja
Poglavje 3a -	Prag za davčne zavezance, ki dobavljajo blago v skladu s točko (a) člena 33 in opravljajo storitve v skladu s členom 58
Poglavje 4 -	Kraj uvoza blaga
NASLOV VI -	OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DAVKA
Poglavje 1 -	Splošne določbe
Poglavje 2 -	Dobava blaga in opravljanje storitev
Poglavje 3 -	Pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Poglavje 4 -	Uvoz blaga
NASLOV VII -	DAVČNA OSNOVA
Poglavje 1 -	Opredelitev.
Poglavje 2 -	Dobava blaga in opravljanje storitev
Poglavje 3 -	Pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Poglavje 4 -	Uvoz blaga
Poglavje 5 -	Druge določbe
NASLOV VIII -	STOPNJE
Poglavje 1 -	Uporaba stopenj
Poglavje 2 -	Struktura in višina stopenj
Oddelek 1 -	Splošna stopnja
Oddelek 2 -	Nižje stopnje
Oddelek 2a -	Izredni primeri
Oddelek 3 -	Posebne določbe
Poglavje 5 -	Začasne določbe
NASLOV IX -	OPROSTITVE
Poglavje 1 -	Splošne določbe
Poglavje 2 -	Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
Poglavje 3 -	Oprostitve za druge dejavnosti
Poglavje 4 -	Oprostitve v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti
Oddelek 1 -	Oprostitve v zvezi z dobavami blaga
Oddelek 2 -	Oprostitve za pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Oddelek 3 -	Oprostitve za določene prevozne storitve
Poglavje 5 -	Oprostitve pri uvozu
Poglavje 6 -	Oprostitve pri izvozu
Poglavje 7 -	Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom
Poglavje 8 -	Oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo kot uvoz
Poglavje 9 -	Oprostitve za storitve, ki jih opravijo posredniki
Poglavje 10 -	Oprostitve transakcij, povezanih z mednarodnim trgovanjem
Oddelek 1 -	Carinska skladišča, skladišča, ki niso carinska, in podobne ureditve
Oddelek 2 -	Transakcije, oproščene za namene izvoza in v okviru trgovine med državami članicami
Oddelek 3 -	Skupne določbe za oddelka 1 in 2
NASLOV X -	ODBITKI
Poglavje 1 -	Nastanek in obseg pravice do odbitka
Poglavje 2 -	Delež odbitka
Poglavje 3 -	Omejitve pravice do odbitka
Poglavje 4 -	Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka
Poglavje 5 -	Popravki odbitkov
NASLOV XI -	OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN NEKATERIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI
Poglavje 1 -	Obveznost plačila
Oddelek 1 -	Osebe, ki so dolžne plačati DDV davčnim organom.
Oddelek 2 -	Plačilni pogoji
Poglavje 2 -	Identifikacija
Poglavje 3 -	Fakturiranje
Oddelek 1 -	Opredelitev
Oddelek 2 -	Opredelitev računa
Oddelek 3 -	Izdajanje računov
Oddelek 4 -	Vsebina računov
Oddelek 5 -	Pošiljanje računov z elektronskimi sredstvi
Oddelek 6 -	Ukrepi za poenostavitev
Poglavje 4 -	Knjigovodstvo
Oddelek 1 -	Opredelitve
Oddelek 2 -	Splošne obveznosti
Oddelek 2a -	Splošne obveznosti ponudnikov plačilnih storitev
Oddelek 3 -	Posebne obveznosti glede hrambe vseh računov
Oddelek 4 -	Pravica dostopa do računov, ki so shranjeni z elektronskimi sredstvi v drugi državi članici
Poglavje 5 -	Obračuni
Poglavje 6 -	Rekapitulacijska poročila
Poglavje 7 -	Druge določbe
Poglavje 8 -	Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu
Oddelek 1 -	Uvoz
Oddelek 2 -	Izvoz
NASLOV XII -	POSEBNE UREDITVE
Poglavje 1 -	Posebna ureditev za mala podjetja
Oddelek 1 -	Poenostavljeni postopki za obračunavanje in pobiranje
Oddelek 2 -	Oprostitve in progresivne olajšave
Oddelek 3 -	Poročilo in ponovni pregled
Poglavje 2 -	Skupna pavšalna ureditev za kmete
Poglavje 3 -	Posebna ureditev za potovalne agente
Poglavje 4 -	Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
Oddelek 1 -	Opredelitve
Oddelek 2 -	Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
Pododdelek 1 -	Maržna ureditev
Pododdelek 2 -	Prehodna ureditev za rabljena prevozna sredstva
Oddelek 3 -	Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi
Oddelek 4 -	Zaščitni ukrepi pred izkrivljanjem konkurence in davčnimi goljufijami
Poglavje 5 -	Posebna ureditev za investicijsko zlato
Oddelek 1 -	Splošne določbe
Oddelek 2 -	Oprostitev DDV
Oddelek 3 -	Izbira obdavčitve
Oddelek 4 -	Transakcije na zakonsko urejenem trgu plemenitih kovin
Oddelek 5 -	Posebne pravice in obveznosti trgovcev z investicijskim zlatom
Poglavje 6 -	Posebni ureditvi za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Skupnosti in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci
Oddelek 1 -	Splošne določbe
Oddelek 2 -	Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti
Oddelek 3 -	Posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Skupnosti, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež v Skupnosti, vendar ne v državi članici potrošnje
Oddelek 4 -	Posebna ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga
Poglavje 7 -	Posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV
Poglavje 8 -	Protivrednosti
NASLOV XIII -	ODSTOPANJA
Poglavje 1 -	Odstopanja, ki se uporabljajo do sprejetja dokončne ureditve
Oddelek 1 -	Odstopanja za države, ki so del Skupnosti od 1. januarja 1978
Oddelek 2 -	Odstopanja za države, ki so Skupnosti pristopile po 1. januarju 1978
Oddelek 3 -	Skupne določbe za oddelka 1 in 2
Poglavje 2 -	S pooblastilom odobrena odstopanja
Oddelek 1 -	Ukrepi za poenostavitev in zaščito pred davčnimi utajami ali izogibanjem davkom
Oddelek 2 -	Mednarodni sporazumi
NASLOV XIV -	DRUGE DOLOČBE
Poglavje 1 -	Izvedbeni ukrepi
Poglavje 2 -	Odbor za DDV
Poglavje 3 -	Menjalni tečaj
Poglavje 4 -	Druge obremenitve, dajatve in davki
NASLOV XV -	KONČNE DOLOČBE
Poglavje 1 -	Prehodne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami
Poglavje 2 -	Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo ob pristopu k Evropski uniji
Poglavje 2a -	Prehodni ukrepi za uporabo nove zakonodaje
▼C1
Poglavje 3 -	Prenos in začetek veljavnosti
▼B
PRILOGA I -	SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TRETJEGA PODODSTAVKA ČLENA 13(1)
PRILOGA II -	OKVIRNI SEZNAM ELEKTRONSKO OPRAVLJANIH STORITEV IZ TOČKE (C) PRVEGA ODSTAVKA ČLENA 58
PRILOGA III -	SEZNAM DOBAV BLAGA IN STORITEV, ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO NIŽJE STOPNJE IN OPROSTITVE S PRAVICO DO ODBITKA DDV IZ ČLENA 98
PRILOGA IV -	SEZNAM STORITEV IZ ČLENA 106
PRILOGA V -	VRSTE BLAGA, KI JE LAHKO SKLADIŠČENO DRUGJE KOT V CARINSKIH SKLADIŠČIH V SKLADU S ČLENOM 160(2)
PRILOGA VI -	SEZNAM DOBAV BLAGA IN OPRAVLJANJA STORITEV IZ TOČKE (D) ČLENA 199(1)
PRILOGA VII -	SEZNAM DEJAVNOSTI KMETIJSKE PROIZVODNJE IZ TOČKE (4) ČLENA 295(1)
PRILOGA VIII -	OKVIRNI SEZNAM KMETIJSKIH STORITEV IZ TOČKE (5) ČLENA 295 (1)
PRILOGA IX -	UMETNIŠKI PREDMETI, ZBIRKE IN STARINE IZ TOČK (2), (3) IN (4) ČLENA 311(1)
Del A -	Umetniški predmeti
Del B -	Zbirke
Del C -	Starine
PRILOGA X -	►A1 SEZNAM TRANSAKCIJ, ZA KATERE VELJAJO ODSTOPANJA IZ ČLENOV 370 IN 371 TER ČLENOV 375 DO 390c ◄
Del A -	Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej obdavčujejo
Del B -	Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej oproščajo davka
PRILOGA XI -
Del A -	Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami.
Del B -	Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 411)
PRILOGA XII -	PRIMERJALNA TABELA

NASLOV I

PREDMET IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

S to direktivo se vzpostavlja skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV).

Načelo skupnega sistema DDV zajema uporabo splošnega davka na potrošnjo blaga in storitev, ki je povsem sorazmeren s ceno blaga in storitev, ne glede na število transakcij, ki so se v proizvodnem ali distribucijskem procesu opravile pred fazo, v kateri se davek obračuna.

Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.

Skupen sistem DDV se uporablja do vključno faze prodaje na drobno.

Člen 2

Predmet DDV so naslednje transakcije:

(a)

dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;

(b)

pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države članice opravi:

(i)

davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ki ni upravičen do oprostitve za mala podjetja, predvidene v členih 282 do 292 in ga ne zajema ureditev iz členov 33 ali 36;

(ii)

v primeru novih prevoznih sredstev, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in katere druge pridobitve niso predmet DDV na podlagi člena 3(1), ali katera koli druga oseba, ki ni davčni zavezanec;

(iii)

če gre za trošarinske izdelke, pri katerih nastane obveznost obračuna trošarine znotraj države članice na podlagi Direktive 92/12/EGS, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in katere druge pridobitve niso predmet DDV na podlagi člena 3(1);

(c)

storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;

(d)

uvoz blaga.

(a)

Za namene točke (ii) odstavka 1(b) se za „prevozna sredstva“ štejejo naslednja prevozna sredstva, namenjena za prevoz oseb ali blaga:

(i)

motorna kopenska vozila s prostornino motorja nad 48 kubičnih centimetrov ali močjo nad 7,2 kilovata;

(ii)

plovila, daljša od 7,5 metrov, razen plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo in plovil, ki so namenjena opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, ali za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov;

(iii)

zrakoplovi, katerih vzletna teža presega 1 550 kilogramov, razen zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske družbe predvsem za polete na mednarodnih zračnih poteh za plačilo.

(b)

Ta prevozna sredstva štejejo za „nova“ v naslednjih primerih:

(i)

ko gre za motorna kopenska vozila, če je dobava opravljena v šestih mesecih od datuma, ko so bila prvič dana v uporabo, ali če vozilo nima prevoženih več kot 6 000 kilometrov;

(ii)

ko gre za plovila, če je dobava opravljena v treh mesecih od datuma, ko so bila prvič dana v uporabo, ali če plovilo ni plulo več kot 100 ur;

(iii)

ko gre za zrakoplove, če je dobava opravljena v treh mesecih od datuma, ko so bila prvič dana v uporabo, ali če zrakoplov ni letel več kot 40 ur.

(c)

Države članice določijo pogoje, pod katerimi se dejstva iz točke (b) lahko štejejo za izpolnjena.

▼M7

Za „trošarinske izdelke“ štejejo energenti, alkohol in alkoholne pijače ter predelan tobak, kakor so opredeljeni v obstoječi zakonodaji Skupnosti, razen plina, dobavljenega po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Skupnosti, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom.

▼B

Člen 3

▼C1

Z odstopanjem od določb člena 2(1)(b)(i) naslednje transakcije niso predmet DDV:

▼B

(a)

pridobitev blaga znotraj Skupnosti s strani davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, če bi bila dobava na ozemlju države članice oproščena v skladu s členoma 148 in 151;

(b)

pridobitev blaga znotraj Skupnosti, razen blaga iz točke (a) in člena 4 ter razen novih prevoznih sredstev ali trošarinskih izdelkov, ki jo opravi davčni zavezanec za namene svojega kmetijskega, gozdarskega ali ribiškega podjetja, ki je predmet skupne pavšalne ureditve za kmete ali davčni zavezanec, ki opravlja le dobave blaga ali storitev, za katere nima pravice do odbitka DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec.

Določba iz odstavka 1(b) se uporablja le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti v tekočem koledarskem letu ne presega praga, ki ga določijo države članice, ki pa ne sme biti nižji od zneska 10 000 EUR ali njegove protivrednosti v nacionalni valuti;

(b)

skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti v preteklem koledarskem letu ni presegel praga iz točke (a).

Kot prag se upošteva skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti, brez DDV, ki ga je treba plačati ali je bil plačan v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, kakor je navedeno v odstavku 1(b).

Države članice davčnim zavezancem in pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, upravičenim po odstavku 1(b), priznajo pravico, da izberejo splošno ureditev iz člena 2(1)(b)(i).

Države članice določijo podrobna pravila za izvajanje možnosti iz prvega pododstavka, ki se v vsakem primeru uporablja dve koledarski leti.

Člen 4

Poleg transakcij iz člena 3 niso predmet DDV naslednje transakcije:

(a)

pridobitev rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin znotraj Skupnosti, kot so opredeljeni v točkah (1) do (4) člena 311(1), če prodajalec deluje kot obdavčljivi preprodajalec in je bilo blago v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne, predmet DDV po maržni ureditvi iz členov 312 do 325;

(b)

pridobitev rabljenih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti, kakor so opredeljena v členu 327(3), če prodajalec deluje kot obdavčljivi preprodajalec in so bila rabljena prevozna sredstva v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne, predmet DDV v skladu s prehodno ureditvijo za rabljena prevozna sredstva;

(c)

pridobitve rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin znotraj Skupnosti, kot so opredeljeni v točkah (1) do (4) člena 311(1), če prodajalec deluje kot organizator prodaje na javni dražbi in je bilo blago v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne, predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo za prodajo na javni dražbi.

NASLOV II

OZEMELJSKA UPORABA

Člen 5

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)

„Skupnost“ in „ozemlje Skupnosti“ pomeni ozemlje držav članic, kot je opredeljeno v točki (2);

(2)

„država članica“ in „ozemlje države članice“ pomeni ozemlje vsake države članice Skupnosti, za katerega se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti v skladu z njenim členom 299, razen ozemlja ali ozemelj iz člena 6 te direktive;

(3)

„tretja ozemlja“ pomenijo ozemlja iz člena 6;

(4)

„tretja država“ pomeni vsako državo ali ozemlje, za katero se Pogodba ne uporablja.

Člen 6

Ta direktiva se ne uporablja za naslednja ozemlja, ki so del carinskega območja Skupnosti:

(a)

Gora Atos;

(b)

Kanarski otoki;

▼M13

(c)

francoska ozemlja iz člena 349 in člena 355(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

▼B

(d)

Ålandski otoki;

(e)

Kanalski otoki;

▼M23

(f)

Campione d'Italia;

(g)

italijanske vode Luganskega jezera.

▼B

Ta direktiva se ne uporablja za naslednja ozemlja, ki niso del carinskega območja Skupnosti:

(a)

otok Heligoland;

(b)

ozemlje Büsingen;

(c)

Ceuta;

(d)

Melilla;

(e)

Livigno.

▼M23 —————

▼B

Člen 7

Ob upoštevanju konvencij in pogodb, ki so jih sklenili s Francijo, Združenim kraljestvom in Ciprom, se Kneževina Monako, Otok Man in območja pod oblastjo Združenega kraljestva v Akrotiriju in Dhekeliji za namene te direktive ne štejejo za tretje države.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se transakcije, ki izvirajo iz Kneževine Monako ali so tja namenjene, obravnavajo kot transakcije, ki izvirajo iz Francije ali so tja namenjene, transakcije, ki izvirajo iz Otoka Man ali so tja namenjene, kot transakcije, ki izvirajo iz Združenega kraljestva ali so tja namenjene, in transakcije, ki izvirajo iz suverenih con Združenega kraljestva, Akrotiri in Dhekelia, ali so tja namenjene, kot transakcije, ki izvirajo iz Cipra ali so tja namenjene.

Člen 8

Če Komisija meni, da določbe iz členov 6 in 7 niso več upravičene, zlasti v smislu lojalne konkurence ali lastnih sredstev, Svetu predloži ustrezne predloge.

NASLOV III

DAVČNI ZAVEZANCI

Člen 9

„Davčni zavezanec“ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.

„Ekonomska dejavnost“ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Za davčnega zavezanca se poleg oseb iz odstavka 1 šteje vsaka oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga prodajalec ali pridobitelj odpošlje ali odpelje ali se to za njun račun odpošlje ali odpelje pridobitelju v kraj zunaj ozemlja države članice vendar na ozemlju Skupnosti.

Člen 10

Pogoj glede neodvisnega opravljanja ekonomske dejavnosti iz člena 9(1) iz DDV izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršne koli druge pravne vezi, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca.

Člen 11

Po posvetovanju s posvetovalnim odborom za davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu „odbor za DDV“) lahko vsaka država članica obravnava kot enega davčnega zavezanca osebe s sedežem na ozemlju te države članice, ki so kljub temu, da so pravno neodvisne, med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko tesno povezane.

Država članica, ki uporabi možnost iz prvega pododstavka, lahko sprejme vse potrebne ukrepe s katerimi prepreči možnost davčne utaje ali izogibanja plačilu davka zaradi uporabe omenjene določbe.

Člen 12

Države članice lahko štejejo za davčnega zavezanca vsakogar, ki priložnostno opravi transakcijo v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), in zlasti eno od naslednjih transakcij:

(a)

dobavo objekta ali delov objekta in zemljišča, na katerem objekt stoji pred prvo uporabo;

(b)

dobavo zemljišča za gradnjo.

Za namene odstavka 1(a) se kot „objekt“ šteje vsaka konstrukcija, trajno povezana s tlemi ali v tleh.

Države članice lahko določijo podrobne pogoje uporabe kriterija iz odstavka 1(a) za prenovo objektov in lahko določijo, kaj šteje za „zemljišče, na katerem objekt stoji“.

Države članice lahko namesto kriterija prve uporabe uporabljajo tudi drug kriterij, kot je obdobje od datuma dokončanja objekta do datuma prve dobave ali obdobje od datuma prve uporabe do datuma naslednje dobave, pod pogojem, da ta obdobja niso daljša od petih oziroma dveh let.

„Zemljišče za gradnjo“ za namene odstavka 1(b) pomeni vsako neopremljeno ali opremljeno zemljišče, ki ga kot takega opredelijo države članice.

Člen 13

Državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.

Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

V vsakem primeru se osebe javnega prava štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi iz Priloge I, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv.

▼A1

Države članice lahko obravnavajo dejavnosti oseb javnega prava kot dejavnosti, ki jih opravljajo kot državni organi, če so oproščene po členih 132, 135, 136 in 371, členih 374 do 377, členu 378(2), členu 379(2) ali členih 380 do 390c.

▼B

NASLOV IV

OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE

▼C1

POGLAVJE 1

Dobava blaga

▼B

Člen 14

„Dobava blaga“ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.

Za dobavo blaga se poleg transakcije iz odstavka 1 štejejo naslednje transakcije:

(a)

prenos lastninske pravice na premoženju proti plačilu odškodnine po nalogu ali ki ga je opravil državni organ ali je bil opravljen v njegovem imenu ali na podlagi zakona;

(b)

dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali prodaje blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka;

(c)

prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.

Države članice lahko za dobavo blaga štejejo predajo določenih gradbenih del.

▼M16

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)

„prodaja blaga na daljavo znotraj Skupnosti“ pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža iz države članice, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz tega blaga pridobitelju konča, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri tem prevozu ali odpošiljanju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katere pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV v skladu s členom 3(1), ali za katero koli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;

(b)

dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega;

(2)

„prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga“ pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža s tretjega ozemlja ali iz tretje države pridobitelju v državi članici, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri prevozu ali odpošiljanju tega blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

(b)

dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.

Člen 14a

Kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 EUR, se šteje, da je to blago prejel in dobavil zadevni davčni zavezanec sam.

Kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča dobavo blaga znotraj Skupnosti, ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, za osebo, ki ni davčni zavezanec, se šteje, da je to blago prejel in dobavil sam davčni zavezanec, ki omogoča dobavo.

▼B

Člen 15

▼M7

Kot premoženje v stvareh se štejejo tudi električna energija, plin, toplota ali energija za hlajenje in podobno.

▼B

Države članice lahko za premoženje v stvareh štejejo:

(a)

določene pravice na nepremičninah;

(b)

stvarne pravice, ki dajejo imetniku pravico do uporabe nepremičnine;

(c)

deleži ali udeležbe, ki so enakovredni deležem, ki dajejo imetniku de iure ali de facto lastninsko pravico ali pravico do posesti nepremičnine ali dela nepremičnine.

Člen 16

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje uporaba blaga, s strani davčnega zavezanca, ki je del njegovih poslovnih sredstev in jo nameni za njegovo zasebno rabo ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev ali splošneje uporaba blaga za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga bila dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV.

Vendar pa se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje uporaba blaga za namene dajanja vzorcev ali daril manjših vrednosti za namene dejavnosti davčnega zavezanca.

Člen 17

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje prenos blaga, ki ga opravi davčni zavezanec iz svojega podjetja v drugo državo članico.

Za „prenos v drugo državo članico“ se šteje vsako pošiljanje ali prevoz premičnine, ki ga opravi davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun, v kraj zunaj ozemlja države članice, v kateri se blago nahaja, vendar v Skupnosti, za potrebe svojega podjetja.

Za prenos v drugo državo članico se ne šteje pošiljanje ali prevoz blaga za potrebe ene od naslednjih transakcij:

(a)

dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz konča, pod pogoji iz člena 33;

(b)

dobave tega blaga zaradi instalacije ali montaže, opravljene s strani dobavitelja ali druge osebe za njegov račun, ki jo opravi davčni zavezanec na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, pod pogoji iz člena 36;

(c)

dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec na krovu ladje, zrakoplova ali na vlaku med prevozom potnikov, pod pogoji iz člena 37;

▼M7

(d)

dobava plina po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Skupnosti, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom, dobava električne energije ali dobava toplote ali energije za hlajenje po ogrevalnih ali hladilnih omrežjih pod pogoji iz členov 38 in 39;

▼B

(e)

dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec na ozemlju države članice, pod pogoji iz členov 138, 146, 147, 148, 151 ali 152;

▼M9

(f)

opravljanje storitve za davčnega zavezanca, ki se nanaša na cenitev blaga ali delo na njem, dejansko opravljeno na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če se blago po cenitvi ali opravljenem delu na njem vrne navedenemu davčnemu zavezancu v državo članico, iz katere je bilo prvotno odposlano ali odpeljano;

▼B

(g)

začasne rabe tega blaga na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, za namene storitev, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne;

(h)

začasne rabe tega blaga, za obdobje, ki ne presega štiriindvajset mesecev, na ozemlju druge države članice, če bi se za uvoz enakega blaga iz tretje države za začasno rabo lahko uporabil postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.

▼C1

Kadar eden od pogojev, pod katerimi se lahko uveljavlja ugodnost iz odstavka 2, ni več izpolnjen, se šteje, da je bilo blago preneseno v drugo državo članico. V tem primeru se šteje, da je prenos opravljen v trenutku, ko ta pogoj ni več izpolnjen.

▼M21

Člen 17a

Prenos blaga s strani davčnega zavezanca, ki je del njegovih poslovnih sredstev, v drugo državo članico v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic se ne šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo.

Za namene tega člena se šteje, da obstaja ureditev skladiščenja na odpoklic, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

davčni zavezanec ali tretja oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje blago v drugo državo članico z namenom, da to blago tam pozneje in po prihodu dobavi drugemu davčnemu zavezancu, ki ima pravico za prevzem lastništva nad tem blagom v skladu z obstoječim dogovorom med obema davčnima zavezancema;

(b)

davčni zavezanec, ki odpošilja ali prevaža blago, nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote v državi članici, v katero je blago odposlano ali odpeljano;

(c)

davčni zavezanec, kateremu je namenjena dobava blaga, je identificiran za DDV v državi članici, v katero je blago odposlano ali odpeljano, njegova identiteta in identifikacijska številko za DDV, ki mu jo je dodelila navedena država članica, pa sta obe znani davčnemu zavezancu iz točke (b) v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz;

(d)

davčni zavezanec, ki odpošilja ali prevaža blago, prenos blaga vnese v evidenco iz člena 243(3), identiteto davčnega zavezanca, ki blago pridobiva, ter njegovo identifikacijsko številko za DDV, ki mu jo je dodelila država članica, v katero se blago odpošilja ali prevaža, pa navede v rekapitulacijskem poročilu iz člena 262(2).

Če so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni, se v trenutku prenosa pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik na davčnega zavezanca iz točke (c) odstavka 2 – če se prenos izvede v roku iz odstavka 4 – uporabljajo naslednja pravila:

(a)

šteje se, da je dobavo blaga v skladu s členom 138(1) opravil davčni zavezanec, ki je sam ali prek tretje osebe za njegov račun odposlal ali odpeljal blago v državi članici, iz katere je bilo blago odposlano ali odpeljano;

(b)

šteje se, da je davčni zavezanec, kateremu se zadevno blago dobavi v državi članici, v katero je bilo blago odposlano ali odpeljano, opravil pridobitev blaga znotraj Skupnosti.

Če v 12 mesecih po prihodu blaga v državo članico, v katero je bilo blago odposlano ali odpeljano, blago ni dobavljeno davčnemu zavezancu iz točke (c) odstavka 2 in iz odstavka 6, ki mu je bilo namenjeno, in če se ne pojavi nobena od okoliščin iz odstavka 7, se šteje, da je bil prenos v smislu člena 17 opravljen dan po izteku 12-mesečnega obdobja.

Če so izpolnjeni naslednji pogoji, se šteje, da prenos v smislu člena 17 ni bil opravljen:

(a)

pravica do razpolaganja z blagom ni bila prenesena in zadevno blago je v roku iz odstavka 4 vrnjeno v državo članico, iz katere je bilo odposlano ali odpeljano, in

(b)

davčni zavezanec, ki je odposlal ali odpeljal blago, njegovo vračilo vnese v evidenco iz člena 243(3).

Če davčnega zavezanca iz točke (c) odstavka 2 v roku iz odstavka 4 zamenja drug davčni zavezanec, se šteje, da prenos v smislu člena 17 v trenutku zamenjave ni bil opravljen, če:

(a)

so izpolnjeni vsi drugi veljavni pogoji iz odstavka 2 in

(b)

je davčni zavezanec iz točke (b) odstavka 2 zamenjavo vnesel v evidenco iz člena 243(3).

Če v roku iz odstavka 4 kateri koli od pogojev iz odstavkov 2 in 6 ni več izpolnjen, se šteje, da je bil prenos blaga v skladu s členom 17 opravljen v trenutku, ko zadevni pogoj ni bil več izpolnjen.

Če se blago dobavi osebi, ki ni davčni zavezanec iz točke (c) odstavka 2 ali iz odstavka 6, se šteje, da pogoji iz odstavkov 2 in 6 tik pred to dobavo niso več izpolnjeni.

Če je blago odposlano ali odpeljano v državo, ki ni država članica, iz katere je bilo prvotno preneseno, se šteje, da pogoji iz odstavkov 2 in 6, tik preden se tako odpošiljanje ali prevoz začne, niso več izpolnjeni.

V primeru uničenja, izgube ali tatvine blaga se šteje, da pogoji iz odstavkov 2 in 6 niso več izpolnjeni na datum, ko je bilo blago dejansko odstranjeno ali uničeno, če pa tega datuma ni mogoče določiti, na datum, ko je bilo ugotovljeno, da je blago uničeno ali pogrešano.

▼B

Člen 18

Države članice lahko kot dobavo blaga, opravljeno za plačilo, obravnavajo naslednje transakcije:

(a)

uporabo blaga s strani davčnega zavezanca za namene njegove dejavnosti, ki ga proizvede, konstruira, izkoplje, predela, kupi ali uvozi v okviru takšne dejavnosti, kjer za takšno blago, če bi bilo pridobljeno od drugega davčnega zavezanca, ne bi bila dana pravica do celotnega odbitka DDV;

(b)

uporabo blaga s strani davčnega zavezanca za namene neobdavčljivih transakcij, kjer je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi v skladu s točko (a);

(c)

zadržanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih naslednikov po prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti, kjer je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi v skladu s točko (a), razen v primerih iz člena 19.

Člen 19

Države članice lahko v primeru prenosa celotnih sredstev podjetja ali dela sredstev podjetja za plačilo ali brez plačila ali kot vložek v podjetje štejejo, da ni bila opravljena nobena dobava blaga in da se oseba, kateri je blago preneseno, obravnava kot naslednik prenosnika.

Države članice v primerih, kadar upravičenec ni v celoti zavezan davku, sprejmejo ukrepe, potrebne za preprečevanje izkrivljanja konkurence. Sprejmejo lahko tudi vse potrebne ukrepe, s katerimi preprečijo možnost davčne utaje ali izogibanja plačilu davka zaradi uporabe tega člena.

POGLAVJE 2

Pridobitve blaga znotraj Skupnosti

Člen 20

„Pridobitev blaga znotraj Skupnosti“ pomeni pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali pripelje prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, kot je država, v kateri se pošiljanje ali prevoz blaga začne.

Če je blago, ki ga je pridobila pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, odposlano ali odpeljano iz tretjega ozemlja ali tretje države in ga je uvozila ta pravna oseba, ki ni davčni zavezanec v državo članico, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, se šteje, da je bilo blago odposlano ali odpeljano iz države članice uvoza. Ta država članica odobri uvozniku, ki je določen ali priznan za osebo, dolžno plačati davek, v skladu s členom 201, vračilo DDV, plačanega v zvezi z uvozom blaga, če uvoznik dokaže, da je bila njegova pridobitev obdavčena v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča.

Člen 21

Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, opravljena za plačilo, vključuje blago, ki ga davčni zavezanec rabi za potrebe svojega podjetja, ki ga odpošlje ali odpelje ta davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun iz druge države članice, v kateri je bilo blago proizvedeno, črpano, predelano, kupljeno ali pridobljeno, kot je opredeljeno v členu 2(1)(b), ali ga je davčni zavezanec uvozil v okviru opravljanja dejavnosti v to drugo državo članico.

▼M6

Člen 22

▼M25

Pridobitev blaga znotraj Skupnosti za plačilo vključuje blago, ki ga oborožene sile države članice, ki sodeluje pri obrambnih prizadevanjih za izvajanje dejavnosti Unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, rabijo za svoje potrebe ali potrebe svojega spremnega civilnega osebja in ga niso kupile pod splošnimi pravili obdavčevanja na domačem trgu ene od držav članic, če pri uvozu tega blaga ne bi bile upravičene do oprostitve iz točke (ga) člena 143(1).

▼M6

Pridobitev blaga znotraj Skupnosti za plačilo vključuje blago, ki ga oborožene sile države članice Severnoatlantske zveze rabijo za svoje potrebe ali potrebe svojega spremnega civilnega osebja in ga niso kupile pod splošnimi pravili obdavčevanja na domačem trgu ene od držav članic, če pri uvozu tega blaga ne bi bile upravičene do oprostitve iz točke (h) člena 143(1).

▼B

Člen 23

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se transakcije, ki bi bile opredeljene kot „dobave blaga“, če bi jih na njihovem ozemlju opravil davčni zavezanec, ki deluje kot tak, uvrstijo pod „pridobitve blaga znotraj Skupnosti“.

POGLAVJE 3

Opravljanje storitev

Člen 24

„Opravljanje storitev“ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.

„Telekomunikacijske storitve“ pomenijo storitve v zvezi s prenosom, oddajanjem ali sprejemanjem signalov, besed, slik in zvoka ali kakršne koli informacije po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s povezanim prenosom ali dodeljevanjem povezane pravice do uporabe zmogljivosti za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje, vključno z zagotavljanjem dostopa do globalnih informacijskih omrežij.

Člen 25

Opravljanje storitev lahko med drugim vključuje eno od naslednjih transakcij:

(a)

odstop premoženja v pravicah, ne glede na to, ali so te pravice ustanovljene z dokumentom ali ne;

(b)

obveznost opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ali stanja;

(c)

opravljanje storitev na podlagi naloga ali v imenu državnega organa ali na podlagi zakona.

Člen 26

Vsaka od naslednjih transakcij še šteje za opravljanje storitev za plačilo:

(a)

uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, če je bila za takšno blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV;

(b)

opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi brezplačno za svojo zasebno rabo ali za zasebno rabo svojih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene svoje dejavnosti.

Države članice lahko odstopijo od določb odstavka 1, če takšno odstopanje ne vodi k izkrivljanju konkurence.

Člen 27

Za preprečitev izkrivljanja konkurence in po posvetovanju z odborom za DDV lahko države članice obravnavajo kot opravljanje storitev za plačilo storitev, ki jo opravi davčni zavezanec za namene svojega podjetja, če za takšno storitev, če bi jo opravil drug davčni zavezanec, ne bi bila priznana pravica do celotnega odbitka DDV.

Člen 28

Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu, vendar za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.

Člen 29

Člen 19 se smiselno uporablja tudi za opravljanje storitev.

POGLAVJE 4

Uvoz blaga

Člen 30

Za „uvoz blaga“ se šteje vnos blaga v Skupnost, ki ni v prostem prometu v smislu člena 24 Pogodbe.

Poleg transakcije iz prvega odstavka se za uvoz blaga šteje vnos blaga, ki je v prostem prometu, s tretjega ozemlja, ki je del carinskega območja Skupnosti, v Skupnost.

▼M15

POGLAVJE 5

Skupne določbe za poglavji 1 in 3

Člen 30a

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

„kupon“ pomeni instrument, v zvezi s katerim obstaja obveznost, da se sprejme kot plačilo ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, pri čemer so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve, ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih dobaviteljev navedeni na samem instrumentu ali v pripadajoči dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega instrumenta.

„enonamenski kupon“ pomeni kupon, v zvezi s katerim sta ob njegovi izdaji znana kraj dobave blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša kupon, in DDV, ki ga je treba plačati za navedeno blago ali storitve.

„večnamenski kupon“ pomeni kupon, ki ni enonamenski kupon.

Člen 30b

Vsak prenos enonamenskega kupona s strani davčnega zavezanca, ki deluje v svojem imenu, se šteje za dobavo blaga ali opravljanje storitev, na katere se kupon nanaša. Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev v zameno za enonamenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo, se ne šteje za neodvisno transakcijo.

Kadar prenos enonamenskega kupona opravi davčni zavezanec, ki deluje v imenu drugega davčnega zavezanca, se ta prenos šteje za dobavo blaga ali opravljanje storitev, na katere se kupon nanaša, s strani drugega davčnega zavezanca, v imenu katerega davčni zavezanec deluje.

Kadar dobavitelj blaga ali storitev ni davčni zavezanec, ki je v svojem imenu izdal enonamenski kupon, se za tega dobavitelja kljub vsemu šteje, da je zadevnemu davčnemu zavezancu dobavil blago ali zanj opravil storitve, na katere se ta kupon nanaša.

Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev v zameno za večnamenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo, je predmet DDV v skladu s členom 2, pri čemer vsak predhodni prenos tega večnamenskega kupona ni predmet DDV.

Kadar prenos večnamenskega kupona opravi davčni zavezanec, ki ni davčni zavezanec, ki izvaja transakcijo, ki je predmet DDV v skladu s prvim pododstavkom, je vsako opravljanje storitev, ki jih je mogoče identificirati, kot so storitve distribucije ali promocije, predmet DDV.

▼B

NASLOV V

KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ

POGLAVJE 1

Kraj dobave blaga

Oddelek 1

Dobava blaga brez prevoza

Člen 31

Če se blago ne odpošilja ali prevaža, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se opravi dobava.

Oddelek 2

Dobava blaga s prevozom

Člen 32

Kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.

Vendar, če se odpošiljanje ali prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi, se šteje, da sta kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, ki je določen ali priznan za osebo, ki je dolžna plačati davek v skladu s členom 201, in kraj morebitnih kasnejših dobav v državi članici uvoza blaga.

▼M16

Člen 33

Z odstopanjem od člena 32:

(a)

za kraj dobave pri prodaji blaga na daljavo znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju konča;

(b)

za kraj dobave pri prodaji na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v državo članico, ki ni država članica, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju, se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju konča;

(c)

za kraj dobave pri prodaji na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v državo članico, kjer se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju, se šteje, da je v tej državi članici, če je treba DDV na to blago prijaviti v skladu s posebno ureditvijo iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII.

▼M16 —————

▼M16

Člen 35

Člen 33 se ne uporablja za dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, opredeljenih v točkah 1 do 4 člena 311(1), ter za dobavo rabljenih prevoznih sredstev, opredeljenih v členu 327(3), ki so predmet DDV v skladu z zadevnimi posebnimi ureditvami.

▼B

Člen 36

Kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun s poskusnim zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano.

Kadar se instalacija ali montaža opravi v drugi državi članici, kot je država dobavitelja, sprejme država članica, na ozemlju katere se opravi instalacija ali montaža, vse potrebne ukrepe za izognitev dvojnemu obdavčevanju v tej državi članici.

▼M21

Člen 36a

Če se isto blago dobavlja zaporedno in je to blago iz ene države članice odposlano ali odpeljano v drugo državo članico neposredno od prvega dobavitelja do zadnje stranke v verigi, se odpošiljanje ali prevoz pripiše samo dobavi, ki se opravi vmesnemu subjektu.

Z odstopanjem od odstavka 1 se odpošiljanje ali prevoz pripiše samo dobavi blaga, ki jo opravi vmesni subjekt, če je vmesni subjekt identifikacijsko številko za DDV, ki mu jo je izdala država članica, iz katere se blago odpošilja ali odpelje, sporočil svojemu dobavitelju.

Za namene tega člena „vmesni subjekt“ pomeni dobavitelja v verigi, ki ni prvi dobavitelj in ki sam ali prek tretje osebe za njegov račun odpošilja ali prevaža blago.

Ta člen se ne uporablja za primere, ki jih zajema člen 14a.

▼M24

Člen 36b

Kadar se šteje, da je davčni zavezanec prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a, se odpošiljanje ali prevoz blaga pripiše dobavi, ki jo opravi ta davčni zavezanec.

▼B

Oddelek 3

Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih

Člen 37

Če se dobava blaga opravi na krovu plovila, zrakoplova ali na vlaku med delom prevoza potnikov v Skupnosti, se za kraj te dobave šteje kraj, v katerem se prevoz potnikov začne.

Za namene odstavka 1 „del prevoza potnikov v Skupnosti“ pomeni del prevoza, ki se brez postanka zunaj Skupnosti opravi med krajem, v katerem se prevoz potnikov začne in krajem, kjer se prevoz potnikov konča.

„Kraj, v katerem se prevoz potnikov začne“, pomeni prvi predvideni kraj v Skupnosti, kjer bodo potniki vstopili, po potrebi po delu poti zunaj Skupnosti.

„Kraj, v katerem se prevoz potnikov konča“, pomeni zadnji predvideni kraj v Skupnosti, kjer potniki, ki so vstopili znotraj Skupnosti, izstopijo, kadar je to ustrezno, pred postankom zunaj Skupnosti.

V primeru povratnega potovanja se povratna pot šteje za ločen prevoz.

Komisija Svetu čimprej predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge glede kraja obdavčitve dobave blaga za potrošnjo na krovu in storitev, vključno z restavracijskimi storitvami, opravljenimi za potnike na krovu plovila, zrakoplova ali vlaku.

Do sprejema predlogov iz prvega pododstavka lahko države članice oprostijo ali še naprej oprostijo dobave blaga za potrošnjo na krovu, za katerega se kraj obdavčitve določi v skladu z odstavkom 1, s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.

▼M7

Oddelek 4

Dobava plina po sistemu za zemeljski plin, električne energije in toplote ali hladu po ogrevalnih in hladilnih omrežjih.

Člen 38

Ko se plin po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Skupnosti, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom, električna energija ali toplota ali energija za hlajenje po ogrevalnih ali hladilnih omrežjih dobavlja davčnemu zavezancu-preprodajalcu, se za kraj dobave šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec-preprodajalec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, ali, če ni takega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

Za namene prvega odstavka, davčni zavezanec-preprodajalec pomeni davčnega zavezanca, katerega osnovna dejavnost v zvezi z nabavami plina, električne energije in toplote ali energije za hlajenje je preprodaja takšnega blaga, in katerega lastna poraba tega blaga je neznatna.

Člen 39

Pri dobavi plina po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Skupnosti, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom, in pri dobavi električne energije, toplote ali energije za hlajenje po ogrevalnih ali hladilnih omrežjih, če tovrstna dobava ni zajeta v členu 38, se za kraj dobave šteje kraj, kjer kupec dejansko uporablja in potroši zadevno blago.

Če kupec dejansko ne porabi celotne količine ali dela količine plina, električne energije, toplote ali energije za hlajenje, se šteje, da je bilo to neporabljeno blago rabljeno in porabljeno v kraju, kjer ima kupec sedež svoje gospodarske dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno. Če takšnega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote ni, se šteje, da je kupec blago rabil in porabil na kraju, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

▼B

POGLAVJE 2

Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti

Člen 40

Za kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.

Člen 41

Brez vpliva na določbe člena 40 se šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(i) na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero pridobitelj opravi to pridobitev, razen če oseba, ki blago pridobi, dokaže, da je bila pridobitev predmet DDV v skladu s členom 40.

Če je bila pridobitev predmet DDV v skladu s členom 40 v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, potem ko je bila obdavčena v skladu s prvim pododstavkom, se davčna osnova ustrezno zmanjša v državi članici, ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero je pridobitelj opravil to pridobitev.

Člen 42

Prvi odstavek člena 41 se ne uporablja in se šteje, da je bila pridobitev blaga znotraj Skupnosti predmet DDV v skladu s členom 40, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pridobitelj dokaže, da je opravil to pridobitev za namene kasnejših dobav na ozemlju države članice, določeni v skladu s členom 40, za katere je bil kot oseba, ki je dolžna plačati davek v skladu s členom 197, določena oseba, ki ji je bila opravljena dobava;

(b)

pridobitelj je izpolnil obveznosti, predvidene v členu 265, v zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega poročila.

▼M3

POGLAVJE 3

Kraj opravljanja storitev

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 43

Za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev:

davčni zavezanec, ki opravlja tudi dejavnosti ali transakcije, ki v skladu s členom 2(1) niso obravnavane kot obdavčljive dobave blaga ali storitev, šteje za davčnega zavezanca za vse storitve, ki so bile opravljene zanj;

pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, vendar je identificirana za DDV, šteje za davčnega zavezanca.

Oddelek 2

Splošne določbe

Člen 44

Kraj opravljanja storitev je za davčnega zavezanca, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca v kraju, ki ni kraj, v katerem ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.

Člen 45

Kraj opravljanja storitev za osebo, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer ima izvajalec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene iz stalne poslovne enote izvajalca v kraju, ki ni kraj, v katerem ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima izvajalec stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.

Oddelek 3

Posebne določbe

Pododdelek 1

Storitve, ki jih opravijo posredniki

Člen 46

Kraj opravljanja storitev za osebo, ki ni davčni zavezanec, s strani posrednika, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, je kraj, kjer se opravi osnovna transakcija v skladu z določbami te direktive.

Pododdelek 2

Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami

Člen 47

Kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, nastanitev v hotelskem sektorju ali v sektorjih s podobnimi funkcijami, kakor so počitniški tabori ali prostori, urejeni za uporabo kot prostori za taborjenje, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, je kraj, v katerem se nepremičnina nahaja.

Pododdelek 3

Opravljanje prevoza

Člen 48

Kraj opravljanja storitev potniškega prevoza je kraj, kjer se opravlja prevoz glede na prevoženo razdaljo.

Člen 49

Kraj opravljanja storitev prevoza blaga, razen prevoza blaga znotraj Skupnosti, za osebe, ki niso davčni zavezanci, je kraj, kjer se opravlja prevoz glede na prevoženo razdaljo.

Člen 50

Kraj opravljanja prevoza blaga znotraj Skupnosti osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj odhoda.

Člen 51

„Prevoz blaga znotraj Skupnosti“ pomeni prevoz blaga, pri katerem se kraj odhoda in kraj prihoda nahajata na ozemlju dveh različnih držav članic.

„Kraj odhoda“ pomeni kraj, kjer se prevoz blaga dejansko začne, ne glede na prevoženo razdaljo do kraja, kjer se blago nahaja, „kraj prihoda“ pa je kraj, kjer se prevoz blaga dejansko konča.

Člen 52

Državam članicam ni treba za osebe, ki niso davčni zavezanci, uporabljati DDV za tisti del prevoza blaga znotraj Skupnosti, ki se nanaša na poti po vodah, ki niso del ozemlja Skupnosti.

Pododdelek 4

Opravljanje storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev, pomožnih prevoznih storitev ter cenitve in dela na premičninah

Člen 53

Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, ter z vstopninami povezanih pomožnih storitev, ki so opravljene davčnemu zavezancu, je kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo.

Člen 54

Kraj opravljanja storitev in pomožnih storitev, ki so v povezavi s kulturnimi, umetnostnimi, športnimi, znanstvenimi, izobraževalnimi, zabavnimi ali podobnimi dejavnostmi, kot so sejmi in razstave, vključno z opravljanjem storitev organizatorjev teh dejavnosti, in ki so opravljene za osebo, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer se te dejavnosti dejansko izvajajo.

Kraj opravljanja naslednjih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj, v katerem se te storitve dejansko opravijo:

(a)

pomožne prevozne dejavnosti, kot so nakladanje, razkladanje, pretovarjanje in podobne dejavnosti;

(b)

cenitve premičnin in izvajanje del na premičninah.

Pododdelek 5

Restavracijske storitve in storitve cateringa

Člen 55

Kraj opravljanja restavracijskih storitev in storitev cateringa, razen storitev, ki se dejansko opravijo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih med delom prevoza potnikov v Skupnosti, je kraj, kjer se te storitve dejansko opravijo.

Pododdelek 6

Dajanje prevoznega sredstva v najem

Člen 56

Kraj dajanja prevoznega sredstva v kratkoročni najem je kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku.

Kraj dajanja v najem, razen kratkoročnega najema, prevoznih sredstev osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj, v katerem ima ta oseba sedež, stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.

Vendar pa je kraj dajanja zasebnega čolna v najem – razen kratkoročnega najema – osebi, ki ni davčni zavezanec, kraj, kjer je zasebni čoln dejansko dan na razpolago najemniku, če izvajalec to storitev dejansko opravi iz sedeža svoje dejavnosti ali stalne poslovne enote v tem kraju.

Za namene odstavkov 1 in 2 „kratkoročni“ pomeni stalno posest ali uporabo prevoznega sredstva v obdobju, ki ni daljše od trideset dni in v primeru plovil, v obdobju, ki ni daljše od devetdeset dni.

Pododdelek 7

Opravljanje restavracijskih storitev in storitev cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih

Člen 57

Kraj opravljanja restavracijskih storitev in storitev preskrbe, ki se dejansko opravijo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih med delom prevoza potnikov v Skupnosti, je kraj, kjer se prevoz potnikov začne.

Za namene odstavka 1 „del prevoza potnikov v Skupnosti“ pomeni del prevoza, ki se brez postanka zunaj Skupnosti opravi med krajem, v katerem se prevoz potnikov začne, in krajem, kjer se prevoz potnikov konča.

„Kraj, v katerem se prevoz potnikov začne“ je prvi kraj v Skupnosti, kjer lahko potniki vstopijo v prevozno sredstvo, tudi po postanku zunaj Skupnosti.

„Kraj, v katerem se prevoz potnikov konča“ je zadnji kraj v Skupnosti, kjer lahko potniki, ki so vstopili znotraj Skupnosti, izstopijo iz prevoznega sredstva, tudi pred postankom zunaj Skupnosti.

V primeru povratnega potovanja se povratna pot šteje za ločen prevoz.

Pododdelek 8

Telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ter elektronske storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci

▼M16

Člen 58

Kraj opravljanja naslednjih storitev za osebo, ki ni davčni zavezanec, je kraj, v katerem ima ta oseba sedež, stalno prebivališče ali običajno prebivališče:

(a)

telekomunikacijske storitve;

(b)

storitve radijskega in televizijskega oddajanja;

(c)

elektronsko opravljene storitve, zlasti tiste iz Priloge II.

Kadar izvajalec storitve in prejemnik komunicirata po elektronski pošti, to samo po sebi ne pomeni, da je opravljena storitev elektronsko opravljena storitev.

▼M16 —————

▼M3

Pododdelek 9

Storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti

Člen 59

Kraj opravljanja naslednjih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež oziroma stalno prebivališče ali običajno prebivališče izven Skupnosti, je kraj, v katerem ima ta oseba sedež, stalno prebivališče ali običajno prebivališče:

(a)

prenos in odstop avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic;

(b)

oglaševanje;

(c)

storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in druge podobne storitve ter obdelava podatkov in dajanje informacij;

(d)

obveznosti v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali pravice iz tega člena;

(e)

bančne, finančne in zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem, razen najema sefov;

(f)

posredovanje osebja;

(g)

dajanje premičnin v najem, razen vseh vrst prevoznih sredstev;

▼M7

(h)

zagotavljanje dostopa do sistema za zemeljski plin na ozemlju Skupnosti ali do omrežja, povezanega s takšnim sistemom, do sistema električne energije ali ogrevalnih ali hladilnih omrežij, prenos ali distribucija po teh sistemih ali omrežjih in opravljanje drugih storitev, ki so z navedenim neposredno povezane.

▼M3 —————

▼M3

Pododdelek 10

Preprečitev dvojnega obdavčevanja ali neobdavčevanja

Člen 59a

▼M30

Da bi preprečili dvojno obdavčitev, neobdavčitev in izkrivljanje konkurence, lahko države članice v zvezi s storitvami, za katere je kraj opravljanja določen v skladu s členoma 44 in 45, členom 54(1), drugi pododstavek, ter členi 56, 58 in 59:

▼M3

(a)

za kraj opravljanja nekaterih ali vseh takih storitev, ki je na njihovem ozemlju, štejejo, kot da je zunaj Skupnosti, če se storitve dejansko uporabijo in potrošijo zunaj Skupnosti;

(b)

za kraj opravljanja nekaterih ali vseh takih storitev, ki je zunaj Skupnosti, štejejo, kot da je na njihovem ozemlju, če se storitve dejansko uporabijo in potrošijo na njihovem ozemlju.

▼M3 —————

▼M16

POGLAVJE 3a

Prag za davčne zavezance, ki dobavljajo blago v skladu s točko (a) člena 33 in opravljajo storitve v skladu s členom 58

Člen 59c

Točka (a) člena 33 in člen 58 se ne uporabljata, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dobavitelj ali izvajalec ima sedež ali, če sedeža nima, stalno ali običajno prebivališče samo v eni državi članici;

(b)

storitve se opravljajo za osebe, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež ali stalno ali običajno prebivališče v kateri koli državi članici, ki ni država članica iz točke (a), ali blago je odposlano ali prepeljano v državo članico, ki ni država članica iz točke (a), in

▼C7

(c)

skupna vrednost opravljenih storitev in dobavljenega blaga iz točke (b) brez DDV v tekočem koledarskem letu ne presega 10 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti in tega praga ni presegala niti v predhodnem koledarskem letu.

▼M16

Če je v koledarskem letu prag iz točke (c) odstavka 1 presežen, se od takrat naprej uporabljata točka (a) člena 33 in člen 58.

Država članica, na ozemlju katere se nahaja blago v trenutku, ko se začne njegovo odpošiljanje ali prevoz, ali v kateri imajo davčni zavezanci, ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljene storitve, sedež, podeli davčnim zavezancem, ki dobavljajo blago ali opravljajo storitve, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, pravico, da izberejo, da se kraj dobave ali opravljanja storitev določi v skladu s točko (a) člena 33 in členom 58, ta izbira pa v vsakem primeru velja dve koledarski leti.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za spremljanje, ali davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz odstavkov 1, 2 in 3.

Ustrezna vrednost zneska iz točke (c) odstavka 1 v nacionalni valuti se izračuna z uporabo menjalnega tečaja, ki ga objavi Evropska centralna banka na dan sprejetja Direktive (EU) 2017/2455.

▼B

POGLAVJE 4

Kraj uvoza blaga

Člen 60

Kraj uvoza blaga je država članica, na ozemlju katere se nahaja blago, ko se vnese v Skupnost.

Člen 61

Z odstopanjem od člena 60, kadar je za blago, ki ni v prostem prometu, pri vnosu v Skupnost začet eden od postopkov ali transakcij iz člena 156 ali postopek začasnega uvoza, s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, ali zunanji tranzitni postopek, je kraj uvoza takega blaga v državi članici, na ozemlju katere se ti postopki ali transakcije končajo.

Podobno, kadar se za blago, ki je v prostem prometu, ob vnosu v Skupnost začne eden od postopkov ali transakcij iz členov 276 in 277, je kraj uvoza država članica, na ozemlju katere se ti postopki ali transakcije končajo.

NASLOV VI

OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 62

Za namene te direktive:

(1)

je „obdavčljivi dogodek“ dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV;

(2)

„obveznost obračuna“ DDV nastane v trenutku, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi se plačilo lahko odloži.

POGLAVJE 2

Dobava blaga in opravljanje storitev

Člen 63

Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.

Člen 64

Če se izdajajo zaporedni računi ali izvršijo zaporedna plačila, se dobava blaga, razen tiste, ki predstavlja najem blaga za določeno obdobje ali prodajo blaga z odloženim plačilom iz točke (b) člena 14(2), ali opravljanje storitev šteje za zaključeno v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki računi ali plačila nanašajo.

▼M9

Nepretrgane dobave blaga v obdobju, daljšem od enega koledarskega meseca, ki so odposlane ali odpeljane v državo članico, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz navedenega blaga začne in v katero jih davčni zavezanec za namene svojega podjetja dobavi ali prenese z oprostitvijo DDV, se v skladu s pogoji iz člena 138 štejejo za zaključene na koncu vsakega koledarskega meseca, dokler se dobava ne konča.

Storitve, za katere mora DDV plačati naročnik storitev v skladu s členom 196, ki se nepretrgoma opravljajo v časovnem obdobju, daljšem od enega leta, in za katere se v navedenem obdobju ne izdajajo obračuni ali izvajajo plačila, veljajo za zaključene ob koncu vsakega koledarskega leta, dokler se opravljanje storitev ne konča.

Države članice lahko v nekaterih primerih, ki niso primeri iz prvega in drugega pododstavka, določijo, da se šteje, da so nepretrgane dobave blaga ali opravljanje storitev, ki se opravljajo v daljšem časovnem obdobju, končane najmanj v roku enega leta.

▼B

Člen 65

Če je plačilo izvršeno pred opravljeno dobavo blaga ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV v trenutku prejema plačila in od prejetega zneska.

Člen 66

Z odstopanjem od členov 63, 64 in 65 lahko države članice določijo, da obveznost obračuna DDV za določene transakcije ali za določene kategorije davčnih zavezancev nastane v enem od naslednjih trenutkov:

(a)

najkasneje ob izdaji računa;

(b)

najkasneje ob prejemu plačila;

▼M9

(c)

če račun ni izdan ali je izdan pozneje, v določenem roku, vendar najpozneje ob izteku roka, ki ga za izdajanje računov predpišejo države članice v skladu z drugim odstavkom člena 222, če pa država članica ni predpisala takšnega roka, v določenem obdobju od datuma obdavčljivega dogodka.

Izjema iz prvega odstavka pa se ne uporablja za opravljanje storitev, za katere mora prejemnik plačati DDV v skladu s členom 196, ali za dobave ali prenose blaga iz člena 67.

▼M24

Člen 66a

Z odstopanjem od členov 63, 64 in 65 obdavčljivi dogodek in obveznost plačila DDV v zvezi z dobavo blaga, ki jo opravi davčni zavezanec, za katerega se šteje, da je prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a, in v zvezi z dobavo blaga navedenemu davčnemu zavezancu nastaneta ob sprejetju plačila.

▼M9

Člen 67

Če je pod pogoji iz člena 138 blago odposlano ali odpeljano v državo članico, ki ni država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, dobavljeno z oprostitvijo DDV, ali če davčni zavezanec za namene svojega podjetja blago prenese v drugo državo članico z oprostitvijo DDV, nastane obveznost obračuna DDV ob izdaji računa ali, če račun ni bil izdan do navedenega datuma, ob izteku roka iz prvega odstavka člena 222.

Člen 64(1), tretji pododstavek člena 64(2) in člen 65 se ne uporabljajo za dobave in prenose blaga iz prvega odstavka tega člena.

▼B

POGLAVJE 3

Pridobitve blaga znotraj Skupnosti

Člen 68

Obdavčljivi dogodek nastane v trenutku, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti.

Šteje se, da je pridobitev blaga znotraj Skupnosti opravljena, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju zadevne države članice.

▼M9

Člen 69

V primeru pridobitve blaga znotraj Skupnosti nastane obveznost obračuna DDV ob izdaji računa, če pa račun ni bil izdan do navedenega datuma, nastane obveznost obračuna DDV ob izteku roka iz prvega odstavka člena 222.

▼B

POGLAVJE 4

Uvoz blaga

Člen 70

Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago uvoženo.

Člen 71

Če je za blago pri vnosu v Skupnost začet eden od postopkov ali transakcij iz členov 156, 276 in 277 ali postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali zunanji tranzitni postopek, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta šele v trenutku, ko se za to blago ti postopki ali transakcije končajo.

Vendar, če je uvoženo blago zavezano carini, kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, določenih v okviru skupne politike, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna teh dajatev.

Če uvoženo blago ni zavezano nobenim dajatvam iz drugega pododstavka odstavka 1, države članice glede obdavčljivega dogodka in trenutka nastanka obveznosti obračuna DDV uporabljajo določbe, ki se uporabljajo za obračun carine.

NASLOV VII

DAVČNA OSNOVA

POGLAVJE 1

Opredelitev

Člen 72

Za namene te direktive pomeni „tržna vrednost“ celoten znesek, ki bi ga pridobitelj ali prejemnik v prodajni fazi pridobitve zadevnega blaga ali opravljene storitve in pod pogoji lojalne konkurence, moral plačati neodvisnemu dobavitelju ali ponudniku na ozemlju države članice, v kateri je transakcija obdavčljiva, da bi si v tem trenutku zagotovil zadevno blago ali storitve.

Če ni mogoče ugotoviti primerljive dobave blaga ali opravljanja storitev, pomeni „tržna vrednost“ naslednje:

(1)

v zvezi z blagom znesek, ki ni manjši od nabavne cene blaga ali podobnega blaga ali – če ni nabavne cene – od lastne cene, ki se določi v trenutku dobave;

(2)

v zvezi s storitvami pomeni znesek, ki ni manjši od celotnih stroškov, ki jih mora davčni zavezanec plačati za opravljene storitve.

POGLAVJE 2

Dobava blaga in opravljanje storitev

Člen 73

Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.

▼M15

Člen 73a

Brez poseganja v člen 73 je davčna osnova za dobavo blaga ali opravljanje storitev v zvezi z večnamenskim kuponom enaka plačilu, plačanemu za kupon, oziroma, če teh informacij ni na voljo, denarni vrednosti, navedeni na samem večnamenskem kuponu ali v pripadajoči dokumentaciji, zmanjšanemu za znesek DDV, ki se nanaša na dobavljeno blago ali opravljene storitve.

▼B

Člen 74

Če davčni zavezanec uporabi ali razpolaga z blagom, ki je del poslovnih sredstev podjetja oziroma davčni zavezanec ali njegovi pravni nasledniki obdržijo blago po prenehanju opravljanja njegove obdavčljive ekonomske dejavnosti, kot je opredeljeno v členih 16 in 18, davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja.

Člen 75

Pri opravljanju storitev iz člena 26, ki vključujejo uporabo blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo in pri storitvah, ki se opravijo brezplačno, davčno osnovo sestavljajo celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve.

Člen 76

Pri dobavah blaga, ki vključujejo prenos blaga v drugo državo članico, davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali, ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku prenosa.

Člen 77

Pri storitvah, ki jih davčni zavezanec opravi za namene svojega podjetja, opredeljenih v členu 27, davčno osnovo sestavlja tržna vrednost opravljene storitve.

Člen 78

Davčna osnova vključuje naslednje elemente:

(a)

davke, dajatve, prelevmane in takse, razen DDV;

(b)

postranske stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj zaračuna pridobitelju ali prejemniku.

Za namene točke b) prvega odstavka lahko države članice stroške, ki so predmet posebnega dogovora, štejejo za postranske stroške.

Člen 79

Davčna osnova ne vključuje naslednjih elementov:

(a)

znižanja cen zaradi popusta za predčasno plačilo;

(b)

popustov na ceno in rabatov, odobrenih pridobitelju ali prejemniku in obračunanih v trenutku, ko je bila izvršena dobava;

(c)

zneskov, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega pridobitelja ali prejemnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun pridobitelja ali prejemnika in ki jih je v svojih knjigah knjižil na prehodnem kontu.

Davčni zavezanec mora predložiti dokazilo o dejanskem znesku izdatkov iz točke (c) prvega odstavka in ne sme odbiti DDV, ki je bil lahko obračunan.

Člen 80

Da se prepreči davčna utaja ali izogibanje plačilu davka, lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je glede dobave blaga ali opravljanja storitev, v primerih, ko med dobavitelji ali ponudniki in prejemniki obstajajo družinske ali druge tesne osebne vezi, upravne, lastniške, članske, finančne ali pravne vezi, kakor jih opredeljuje država članica, davčna osnova enaka tržni vrednosti, to lahko storijo v naslednjih primerih:

(a)

ko je plačilo nižje od tržne vrednosti in naročnik dobave nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177;

▼A1

(b)

ko je plačilo nižje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177 ter za dobavo velja oprostitev po členih 132, 135, 136, 371, 375, 376, 377, 378(2), 379(2) ali členih 380 do 390c;

▼B

(c)

ko je plačilo višje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177.

Za namene prvega pododstavka lahko pravne vezi vključujejo tudi odnos med delodajalcem in zaposlenim, družino zaposlenega ali drugimi osebami, tesno povezanimi z zaposlenim.

Če uporabijo možnost iz odstavka 1, lahko države članice opredelijo kategorije dobaviteljev, izvajalcev, pridobiteljev ali prejemnikov za katere se ukrepi uporabljajo.

Države članice obvestijo Odbor za DDV o nacionalnih ukrepih, sprejetih ob uporabi odstavka 1, če to niso ukrepi, ki jih je odobril Svet pred 13. avgustom 2006 v skladu s členom 27(1) do (4) Direktive 77/388/EGS in so zadržane na podlagi odstavka 1 tega člena.

Člen 81

▼M30

Države članice, ki 1. januarja 1993 niso izrabile možnosti uporabe nižje stopnje v skladu s členom 98, lahko, kadar uporabijo možnost iz člena 89, za dobave umetniških predmetov iz točke 26 Priloge III, določijo, da je davčna osnova enaka delu zneska, ki se določi v skladu s členi 73, 74, 76, 78 in 79.

▼B

Del iz prvega odstavka se določi tako, da je DDV, ki ga je tako treba plačati, enak najmanj 5 % zneska, ki se določi v skladu s členi 73, 74, 76, 78 in 79.

Člen 82

Države članice lahko določijo, da davčna osnova za dobavljeno blago ali opravljene storitve vključuje vrednost oproščenega investicijskega zlata v smislu člena 346, ki ga zagotovi pridobitelj ali prejemnik kot osnovo za obdelavo in ki ob dobavi tega blaga ali opravljeni storitvi izgubi status investicijskega zlata, oproščenega DDV. Vrednost, ki se uporabi, je tržna vrednost investicijskega zlata v trenutku dobave tega blaga ali opravljanja teh storitev.

POGLAVJE 3

Pridobitev blaga znotraj Skupnosti

Člen 83

Pri pridobitvi blaga znotraj Skupnosti se davčna osnova določi na podlagi istih elementov, kot se uporabljajo ►C1 v skladu s poglavjem 2 ◄ za določitev davčne osnove za dobave enakega blaga na ozemlju zadevne države članice. Pri transakcijah, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz členov 21 in 22, davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku dobave.

Člen 84

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se trošarina, ki jo je dolžna ali jo je plačala oseba, ki je znotraj Skupnosti pridobila trošarinski izdelek, vključi v davčno osnovo v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 78.

Če se pridobitelju po opravljeni pridobitvi blaga znotraj Skupnosti povrne trošarina, plačana v državi članici, iz katere je bilo blago odposlano ali odpeljano, se davčna osnova ustrezno zmanjša v državi članici, na ozemlju katere je bila pridobitev opravljena.

POGLAVJE 4

Uvoz blaga

Člen 85

Pri uvozu blaga davčno osnovo sestavlja vrednost, ki je v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti določena kot carinska vrednost.

Člen 86

Davčna osnova vključuje, če že niso vključeni, naslednje elemente:

(a)

davke, dajatve, prelevmane in druge dajatve, ki se plačajo zunaj države članice uvoza in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV;

(b)

postranske stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kakor tudi stroške, ki izvirajo iz prevoza v drug namembni kraj v Skupnosti, če je ta kraj znan, ko nastane obdavčljivi dogodek.

Za namene točke (b) odstavka 1 se za „prvi namembni kraj“ šteje kraj, ki je naveden na tovornem listu ali katerem koli drugem dokumentu, s katerim se blago uvozi v državo članico uvoza. Če prvi namembni kraj ni naveden, se za prvi namembni kraj šteje prvi kraj pretovora blaga v državi članici uvoza.

Člen 87

Davčna osnova ne vključuje naslednjih elementov:

(a)

znižanja cen zaradi popusta za predčasno plačilo;

(b)

popustov na ceno in rabatov, odobrenih pridobitelju in obračunanihv trenutku, ko je izvršen uvoz.

Člen 88

Kadar se ponovno uvaža začasno izvoženo blago iz Skupnosti, ki je bilo zunaj Skupnosti popravljeno, predelano ali obdelano bodisi je bilo izdelano ali obnovljeno, države članice sprejmejo ukrepe, da zagotovijo enako davčno obravnavo blaga za namene DDV, kakor bi se obravnavalo, če bi bili ti postopki na tem blagu opravljeni na njihovem ozemlju.

Člen 89

Države članice, ki 1. januarja 1993 niso izrabile možnosti uporabe nižje stopnje v skladu s členom 98, lahko določijo, da je davčna osnova za uvoz umetniških predmetov, zbirk in starin, opredeljenih v točkah (2), (3) in (4) člena 311(1), enaka delu zneska, ki se določi v skladu s členi 85, 86 in 87.

Del iz prvega odstavka se določi tako, da je DDV, ki ga je tako treba plačati pri uvozu, enak najmanj 5 % zneska, ki se določi v skladu s členi 85, 86 in 87.

POGLAVJE 5

Druge določbe

Člen 90

Pri preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih določijo države članice.

Države članice lahko odstopajo od odstavka 1 v primeru celotnega ali delnega neplačila.

Člen 91

Če so elementi za določitev davčne osnove pri uvozu izraženi v drugi valuti, kot je valuta države članice, v kateri se opravi preračun, se menjalni tečaj določi v skladu z določbami Skupnosti za izračun carinske vrednosti.

Če so elementi za določitev davčne osnove za transakcijo, ki ni uvoz blaga, izraženi v drugi valuti, kot je valuta države članice, v kateri se opravi preračun, je uporabljeni menjalni tečaj zadnji zabeleženi prodajni tečaj ob nastanku obveznosti obračuna DDV na najbolj reprezentativnem deviznem trgu ali trgih v zadevni državi članici, ali tečaj, ki ga ta država članica določi s sklicevanjem na ta ali te trge glede na najnižji tečaj.

▼M9

Države članice sprejmejo namesto tega uporabo zadnjega menjalnega tečaja, ki ga objavi Evropska centralna banka ob nastanku obveznosti obračuna davka. Menjava med valutami, ki niso euro, se opravi na podlagi menjalnega tečaja za euro za vsako valuto. Države članice lahko zahtevajo, da jih davčni zavezanec obvesti o izbiri te možnosti.

Za nekatere transakcije iz prvega pododstavka ali nekatere kategorije davčnih zavezancev pa lahko države članice še naprej uporabljajo menjalni tečaj, določen v skladu z določbami Skupnosti, ki veljajo za izračun carinske vrednosti.

▼B

Člen 92

Države članice lahko v zvezi s stroški vračljive embalaže sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:

(a)

jih izključijo iz davčne osnove in sprejmejo potrebne ukrepe, da se ta osnova popravi, če se embalaža ne vrne;

(b)

jih vključijo v davčno osnovo in sprejmejo potrebne ukrepe, da se ta osnova popravi, ko se embalaža dejansko vrne.

NASLOV VIII

STOPNJE

POGLAVJE 1

Uporaba stopenj

Člen 93

Stopnja, ki se uporablja za obdavčljive transakcije, je stopnja, ki velja v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.

Vendar se v naslednjih primerih uporabi stopnja, ki velja ob nastanku obveznosti obračuna DDV:

(a)

primeri iz členov 65 in 66;

(b)

primer pridobitve blaga znotraj Skupnosti;

(c)

primeri uvoza blaga iz drugega pododstavka člena 71(1) in (2).

Člen 94

Stopnja, ki se uporablja za pridobitev blaga znotraj Skupnosti je stopnja, ki se uporablja za dobavo enakega blaga na ozemlju države članice.

Ob upoštevanju možnosti uporabe nižje stopnje od uvoza umetniških predmetov, zbirk ali starin, predvidene v členu 103(1), se za uvoz blaga uporablja stopnja, ki se uporablja za dobavo enakega blaga na ozemlju države članice.

Člen 95

Če se stopnje spremenijo, lahko države članice v primerih iz členov 65 in 66 izvedejo popravke, da upoštevajo stopnjo, veljavno v trenutku, ko je bilo blago dobavljeno ali storitve opravljene.

Države članice lahko poleg tega sprejmejo vse ustrezne prehodne ukrepe.

POGLAVJE 2

Struktura in višina stopenj

Oddelek 1

Splošna stopnja

Člen 96

Države članice uporabljajo splošno stopnjo DDV, ki jo določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in za opravljanje storitev.

▼M18

Člen 97

Splošna stopnja ni nižja od 15 %.

▼B

Oddelek 2

Nižje stopnje

▼M30

Člen 98

Države članice lahko uporabljajo največ dve nižji stopnji.

Nižje stopnje se določijo kot odstotek od davčne osnove, ki ne sme biti nižji od 5 %, uporablja pa se samo za dobave blaga in storitev iz Priloge III.

Države članice lahko nižje stopnje uporabljajo za dobave blaga in storitev, zajete v največ 24 točkah iz Priloge III.

Države članice lahko poleg dveh nižjih stopenj iz odstavka 1 tega člena uporabljajo nižjo stopnjo, ki je nižja od najnižje stopnje 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi za dobave blaga in storitev, zajete v največ sedmih točkah iz Priloge III.

Nižja stopnja, ki je nižja od najnižje stopnje 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, se lahko uporabljata samo za dobave blaga in storitev, zajete v naslednjih točkah iz Priloge III:

(a)

točke 1 do 6 in 10c;

(b)

katero koli drugo točko iz Priloge III, ki spada med možnosti iz člena 105a(1).

Za namene točke (b) drugega pododstavka tega odstavka se šteje, da transakcije v zvezi s stanovanji iz člena 105a(1), drugi pododstavek, spadajo pod točko 10 Priloge III.

Države članice, ki 1. januarja 2021 uporabljajo nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje 5 %, ali odobravajo oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za dobave blaga in storitev, zajete v več kot sedmih točkah iz Priloge III, omejijo uporabo teh nižjih stopenj ali teh oprostitev zaradi uskladitve s prvim pododstavkom tega odstavka do 1. januarja 2032 ali do sprejetja dokončne ureditve iz člena 402, kar koli nastopi prej. Države članice lahko same določijo, za katere dobave blaga ali storitev bodo še naprej uporabljale te nižje stopnje ali odobravale te oprostitve.

Nižje stopnje in oprostitve iz odstavkov 1 in 2 tega člena se ne uporabljajo za elektronsko opravljene storitve, razen storitev iz točk 6, 7, 8 in 13 Priloge III.

Pri uporabi nižjih stopenj in oprostitev iz te direktive lahko države članice uporabijo kombinirano nomenklaturo ali statistično klasifikacijo proizvodov po dejavnosti ali oboje, da določijo, kaj natanko zajema zadevna kategorija.

▼M30 —————

▼M30

Člen 100

Komisija do 31. decembra 2028 in nato vsakih pet let Svetu predloži poročilo o področju uporabe Priloge III, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge.

▼M30 —————

▼M30

Oddelek 2a

Izredni primeri

Člen 101a

Kadar Komisija državi članici v skladu s členom 53, prvi odstavek, Direktive Sveta 2009/132/ES ( 1 ) odobri uporabo oprostitve za blago, uvoženo v korist žrtev elementarnih nesreč, lahko ta država članica pod enakimi pogoji odobri oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za pridobitve znotraj Skupnosti in dobavo tega blaga ter opravljanje storitev, povezanih s takim blagom, vključno s storitvami dajanja v najem.

Država članica, ki želi uporabiti ukrep iz odstavka 1, o tem obvesti odbor za DDV.

Kadar se blago ali storitve, ki jih pridobijo organizacije, za katere veljajo oprostitve iz odstavka 1 tega člena, uporabljajo za namene, ki niso navedeni v naslovu VIII, poglavje 4, Direktive 2009/132/ES, je uporaba takega blaga ali storitev predmet DDV pod pogoji, ki veljajo v trenutku, ko pogoji za oprostitev niso več izpolnjeni.

▼B

Oddelek 3

Posebne določbe

▼M30 —————

▼B

Člen 103

Države članice lahko določijo, da se nižja stopnja ali ena od nižjih stopenj, ki jih uporabljajo v skladu s členoma 98 in 99, uporablja tudi za uvoz umetniških predmetov, zbirk ali starin, kot je opredeljeno v točkah (2), (3) in (4) člena 311(1).

Kadar države članice uporabijo možnost iz odstavka 1, lahko nižjo stopnjo uporabljajo tudi za naslednje transakcije:

(a)

dobave umetniških predmetov, ki jih opravi avtor ali njegovi pravni nasledniki;

(b)

dobave umetniških predmetov, ki jih priložnostno opravi davčni zavezanec, ki ni obdavčljivi preprodajalec, če je umetniške predmete uvozil davčni zavezanec sam ali mu jih je dobavil avtor ali njegovi pravni nasledniki ali, če je imel pravico do popolnega odbitka DDV.

▼M30

Člen 104

Avstrija lahko v občinah Jungholz in Mittelberg (Kleines Walsertal) uporabi drugo splošno stopnjo, ki je nižja od ustrezne stopnje, ki se uporablja drugod po Avstriji, vendar ni nižja od 15 %.

Grčija lahko uporablja stopnje, ki so do 30 % nižje od stopenj, ki se uporabljajo v celinski Grčiji, v departmajih Lezbos, Chios, Samos, Dodekanez in Kikladi ter na otokih Thasos, Severni Sporadi, Samotraka in Skiros.

Portugalska lahko za transakcije, ki se izvajajo v avtonomnih regijah Azori in Madeira, in za neposredni uvoz v te regije uporablja stopnje, ki so nižje od tistih, ki veljajo na celini.

Portugalska lahko uporabi eno od dveh nižjih stopenj iz člena 98(1) za mostnino na območju Lizbone.

▼M30 —————

▼M30

Člen 105a

Države članice, ki so v skladu s pravom Unije 1. januarja 2021 za dobavo blaga ali storitev iz katere koli točke, razen točk 1 do 6 in 10c Priloge III, uporabljale nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali odobravale oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, lahko v skladu s členom 98(2) še naprej uporabljajo te nižje stopnje ali odobravajo te oprostitve, brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

Države članice, ki so v skladu s pravom Unije 1. januarja 2021 za transakcije v zvezi s stanovanji, ki niso del socialne politike, uporabljale nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), lahko v skladu s členom 98(2) še naprej uporabljajo te nižje stopnje.

Države članice odboru za DDV najpozneje do 7. julija 2022 sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnega prava in pogoje za uporabo nižjih stopenj in oprostitev v zvezi s členom 98(2), drugi pododstavek, točka (b).

Brez poseganja v odstavek 4 tega člena lahko druge države članice v skladu s členom 98(2), prvi pododstavek, za enake dobave blaga ali storitev, kot so tiste iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka ter pod enakimi pogoji, kot so 1. januarja 2021 veljali v državah članicah iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka, uporabijo nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.

Države članice, ki so v skladu s pravom Unije 1. januarja 2021 za dobavo blaga ali storitev, ki niso navedene v Prilogi III, uporabljale nižje stopnje, ki so nižje od 12 %, vključno z nižjimi stopnjami, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali odobravale oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, lahko do 1. januarja 2032 ali do uvedbe dokončne ureditve iz člena 402, kar koli nastopi prej, v skladu s členom 98(1) in (2) še naprej uporabljajo te nižje stopnje ali odobravajo te oprostitve, brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

Države članice, ki so v skladu s pravom Unije 1. januarja 2021 za dobave blaga ali storitev, ki niso navedene v Prilogi III, uporabljale nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %, lahko v skladu s členom 98(1), prvi pododstavek, še naprej uporabljajo te nižje stopnje, brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

Države članice odboru za DDV najpozneje do 7. julija 2022 sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnega prava in pogoje za uporabo nižjih stopenj iz prvega pododstavka tega odstavka.

Brez poseganja v odstavek 4 tega člena lahko druge države članice v skladu s členom 98(1), prvi pododstavek, za enake dobave blaga ali storitev, kot so tiste iz prvega pododstavka tega odstavka in pod enakimi pogoji, kot so 1. januarja 2021 veljali v državah članicah iz prvega pododstavka tega odstavka, uporabijo nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %.

Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se nižje stopnje ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za fosilna goriva, drugo blago s podobnim vplivom na emisije toplogrednih plinov, kot je šota, in les za kurjavo prenehajo uporabljati najpozneje 1. januarja 2030. Nižje stopnje ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za kemične pesticide in kemična gnojila se prenehajo uporabljati najpozneje 1. januarja 2032.

Države članice, ki želijo v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 1 tega člena in tretjim pododstavkom odstavka 3 tega člena ter členom 105b uporabljati nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %, nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, do 7. oktobra 2023 sprejmejo podrobna pravila za izvajanje teh možnosti. Odboru za DDV sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnega prava, ki so jih sprejele.

Komisija do 1. julija 2025 na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, Svetu predloži poročilo s celovitim seznamom z navedbo blaga in storitev iz odstavkov 1 in 3 tega člena ter iz člena 105b, za katere se v državah članicah uporabljajo nižje stopnje, vključno z nižjimi stopnjami, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.

Člen 105b

Države članice lahko v skladu s členom 98(1), prvi pododstavek, za transakcije v zvezi s stanovanji, ki niso del socialne politike, še naprej uporabljajo nižje stopnje, ki niso nižje od 5 %, če so jih v skladu s pravom Unije uporabljale že 1. januarja 2021. V takem primeru nižje stopnje, ki se uporabljajo za take transakcije, od 1. januarja 2042 niso nižje od 12 %.

Države članice odboru za DDV najpozneje do 7. julija 2022 sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnega prava in pogoje za uporabo nižjih stopenj iz prvega odstavka.

Druge države članice lahko v skladu s členom 98(1), prvi pododstavek, za transakcije iz prvega odstavka tega člena pod enakimi pogoji, kot so 1. januarja 2021 veljali v državah članicah iz prvega odstavka tega člena, uporabijo nižjo stopnjo, ki ni nižja od 12 %.

Za namene člena 98(1), tretji pododstavek, se šteje, da transakcije iz tega člena spadajo pod točko 10 Priloge III.

▼M5 —————

▼M30 —————

▼B

POGLAVJE 5

Začasne določbe

▼M30 —————

▼M2 —————

▼M30 —————

▼M2 —————

▼M5 —————

▼M30 —————

▼M28

Člen 129a

Države članice lahko sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:

(a)

uporabijo nižjo stopnjo za dobavo in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 in storitve, ki so tesno povezane s temi pripomočki;

(b)

odobrijo oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za dobavo in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 in storitve, ki so tesno povezane s temi pripomočki.

Do ukrepov iz prvega pododstavka so upravičeni samo in vitro diagnostični medicinski pripomočki za COVID-19, ki so skladni z veljavnimi zahtevami iz Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) ali Uredbe (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) in druge veljavne zakonodaje Unije.

Države članice lahko odobrijo oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za dobavo cepiv proti COVID-19 in storitve, ki so tesno povezane s temi cepivi.

Do oprostitve iz prvega pododstavka so upravičena samo cepiva proti COVID-19, ki jih odobri Komisija ali države članice.

Ta člen se uporablja do 31. decembra 2022.

▼M2 —————

▼B

NASLOV IX

OPROSTITVE

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 131

Oprostitve iz poglavij 2 do 9 se uporabljajo brez vpliva na druge določbe Skupnosti in pod pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.

POGLAVJE 2

Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu

Člen 132

Države članice oprostijo naslednje transakcije:

(a)

opravljanje storitev javnih poštnih služb, razen prevoza potnikov in telekomunikacijskih storitev, ter dobavo blaga v zvezi z opravljanjem teh storitev;

(b)

bolnišnično in zdravstveno oskrbo ter z njo tesno povezane dejavnosti, ki jih opravljajo osebe javnega prava ali jih pod socialnimi pogoji, primerljivimi s pogoji, ki veljajo za osebe javnega prava, opravljajo bolnišnice, centri za zdravljenje in diagnostiko ter druge uradno priznane ustanove podobne vrste;

(c)

zdravstveno oskrbo oseb pri opravljanju medicinske in paramedicinske poklicne dejavnosti, kot jo opredeli posamezna država članica;

(d)

oskrbo s človeškimi organi, krvjo ter materinim mlekom;

(e)

storitve zobnih tehnikov pri opravljanju poklicne dejavnosti in zobno protetiko, ki jo dobavijo zobozdravniki in zobni tehniki;

(f)

storitve, ki jih za svoje člane opravijo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene ali niso predmet DDV, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo samo natančno povrnitev njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da bi takšna oprostitev povzročila izkrivljanje konkurence;

(g)

opravljanje storitev in dobavo blaga, ki je tesno povezana s socialnim skrbstvom in socialnovarstvenim delom, vključno z dobavami s strani domov za ostarele, ki jih opravljajo osebe javnega prava ali druge organizacije, ki jih država članica priznava kot organizacije socialnega pomena;

(h)

opravljanje storitev in dobavo blaga, ki je tesno povezana z varstvom otrok in mladine in jo opravljajo osebe javnega prava ali druge organizacije, ki jih država članica priznava kot organizacije socialnega pomena;

(i)

izobraževanje otrok ali mladine, šolsko ali univerzitetno izobraževanje, poklicno usposabljanje ali prekvalifikacijo, vključno z opravljanjem storitev in dobavo blaga, tesno povezano s temi storitvami, če te dejavnosti opravljajo osebe javnega prava, ki so temu namenjene, ali druge organizacije, ki jim država članica priznava podoben namen;

(j)

poučevanje, ki ga učitelji opravljajo zasebno in se nanaša na šolsko ali univerzitetno izobraževanje;

(k)

zagotavljanje osebja s strani verskih ali filozofskih institucij za namene dejavnosti iz točk (b), (g), (h) in (i) tega člena zaradi zadovoljevanja duhovnih potreb;

(l)

opravljanje storitev in dobavo blaga, ki je tesno povezana s temi storitvami in jo opravljajo neprofitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, domoljubne, filozofske, človekoljubne ali državljanske narave svojim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno, da bi takšna oprostitev povzročila izkrivljanje konkurence;

(m)

določene storitve, ki so tesno povezane s športom ali telesno vzgojo in jih neprofitne organizacije opravijo posameznikom, ki se ukvarjajo s športom ali telesno vzgojo;

(n)

določene kulturne storitve in dobavo blaga, tesno povezano s temi storitvami, ki jih opravljajo osebe javnega prava ali druge kulturne ustanove, ki jih priznava država članica;

(o)

opravljanje storitev in dobavo blaga, ki jih opravljajo organizacije, katerih dejavnosti so oproščene v skladu z določbami iz točk (b), (g), (h), (i), (l), (m) in (n), v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo izključno za svojo lastno korist, če ni verjetno, da bi takšna oprostitev povzročila izkrivljanje konkurence;

(p)

opravljanje prevoznih storitev za bolne ali poškodovane osebe v vozilih, ki so za ta namen posebej prirejena, s strani pristojno pooblaščenih oseb;

(q)

dejavnosti, razen komercialnih, ki jih opravijo javne radijske in televizijske ustanove.

Države članice lahko za namene točke (o) odstavka 1 uvedejo kakršne koli potrebne omejitve, zlasti glede števila dogodkov ali zneska prejemkov, pri katerem so organizacije še upravičene do oprostitve.

Člen 133

Države članice lahko za odobritev oprostitev iz točk (b), (g), (h), (i), (l), (m) in (n) člena 132(1) osebam, ki niso osebe javnega prava, v vsakem posameznem primeru predpišejo izpolnjevanje enega ali več naslednjih pogojev:

(a)

cilj teh oseb ne sme biti sistematično doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, ampak ga morajo nameniti nadaljnjemu opravljanju ali izboljšanju opravljanja storitev;

(b)

te osebe morajo v glavnem prostovoljno upravljati in voditi osebe, ki same ali prek posrednikov nimajo neposrednega ali posrednega interesa pri rezultatih teh dejavnosti;

(c)

te osebe morajo zaračunavati cene, ki jih odobrijo državni organi ali ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali pri storitvah, pri katerih ni potrebna odobritev, morajo zaračunavati cene, nižje od tistih, ki jih za podobne storitve zaračunavajo komercialna podjetja, zavezanci za DDV;

(d)

ni verjetno, da bi oprostitve povzročale izkrivljanja konkurence, na primer, da bi postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV.

Države članice, ki so na podlagi Priloge E k Direktivi Sveta 77/388/EGS 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za transakcije iz točk (m) in (n) člena 132(1), ►C1 lahko uporabijo tudi pogoje iz točke (d) prvega odstavka tega člena, ◄ ko za omenjeno dobavo blaga ali storitev, ki jih zagotovijo osebe javnega prava, velja oprostitev.

Člen 134

Dobava blaga in opravljanje storitev nista oproščena v skladu s točkami (b), (g), (h), (i), (l), (m) in (n) člena 132(1) v naslednjih primerih:

(a)

če nista nujna za oproščene transakcije;

(b)

če je njun osnovni namen, da organizacija pridobi dodatni prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam komercialnih podjetij, zavezancev za DDV.

POGLAVJE 3

Oprostitve za druge dejavnosti

Člen 135

Države članice oprostijo naslednje transakcije:

(a)

zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki;

(b)

dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri;

(c)

sklepanje ali druge vrste poslovanja v zvezi s kreditnimi garancijami ali kakršnimi koli drugimi oblikami denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani osebe, ki kredit odobri;

(d)

transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov;

(e)

transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki se uporabljajo kot zakonito plačilno sredstvo, razen zbirk, zlasti zlatih in srebrnih kovancev ter kovancev iz drugih kovin ali bankovcev, ki običajno niso v uporabi kot zakonito plačilno sredstvo ali kovancev numizmatičnega pomena;

(f)

transakcije, vključno s posredovanjem, razen upravljanja in hrambe, z delnicami, deleži v družbah ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen dokumentov, ki ustanavljajo lastništvo na blagu, in pravic ali vrednostnih papirjev iz člena 15(2);

(g)

upravljanje posebnih investicijskih skladov, ki jih opredelijo države članice;

(h)

dobave poštnih znamk po nominalni vrednosti, ki se uporabljajo za poštne storitve na njihovem ozemlju, fiskalnih znamk ter drugih podobnih znamk;

(i)

stave, loterije in druge oblike iger na srečo pod pogoji in omejitvami, ki jih določi vsaka država članica;

(j)

dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1);

(k)

dobave nepozidanih zemljišč, razen dobav stavbnih zemljišč iz točke (b) člena 12(1);

(l)

lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.

V skladu s točko (l) odstavka 1 niso oproščene naslednje transakcije:

(a)

nastanitev, kot je opredeljena v zakonodaji držav članic, v hotelskem sektorju ali v sektorjih s podobnimi funkcijami, vključno z nastanitvijo v počitniških kampih ali na prostorih, urejenih za kampiranje;

(b)

dajanje garaž in površin za parkiranje vozil v najem;

(c)

dajanje stalno instalirane opreme in strojev v najem;

(d)

najem sefov.

Države članice lahko predvidijo nadaljnje izključitve iz obsega oprostitve, predvidene v točki (l) odstavka 1.

Člen 136

Države članice oprostijo naslednje transakcije:

▼A1

(a)

dobave blaga, ki se v celoti uporabi za dejavnost, oproščeno po členih 132, 135, 371, 375, 376 in 377, členu 378(2), členu 379(2) in členih 380 do 390c, če za to blago ni bilo mogoče uveljavljati pravice do odbitka;

▼B

(b)

dobave blaga, če za to blago ob pridobitvi ali uporabi ni bilo mogoče uveljavljati pravice do odbitka DDV na podlagi člena 176.

▼M24

Člen 136a

Kadar se šteje, da je davčni zavezanec prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a(2), države članice davčnemu zavezancu oprostijo plačilo davka za dobavo navedenega blaga.

▼B

Člen 137

Države članice lahko dovolijo davčnim zavezancem pravico do izbire za obdavčitev naslednjih transakcij:

(a)

finančnih transakcij iz točk (b) do (g) člena 135(1);

(b)

dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1);

(c)

dobave nepozidanih zemljišč, razen dobav stavbnih zemljišč iz točke (b) člena 12(1);

(d)

lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.

Države članice podrobneje določijo pogoje za izvajanje pravice do izbire iz odstavka 1.

Države članice lahko omejijo obseg te pravice do izbire.

POGLAVJE 4

Oprostitve v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti

Oddelek 1

Oprostitve v zvezi z dobavami blaga

Člen 138

▼M21

Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj Skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

blago se dobavi drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne;

(b)

davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za katero se dobavi blago, je identificirana za DDV v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, in je to identifikacijsko številko za DDV sporočila dobavitelju.

▼M21

1a.

Oprostitev iz odstavka 1 se ne uporablja, če dobavitelj ni izpolnil obveznosti predložitve rekapitulacijskega poročila iz členov 262 in 263 ali če rekapitulacijsko poročilo, ki ga je predložil, ne vsebuje pravilnih podatkov v zvezi z zadevno dobavo, kot zahteva člen 264, razen če dobavitelj neizpolnjevanje svoje obveznosti ustrezno utemelji na način, ki je zadovoljiv za pristojne organe.

▼B

Razen dobav iz odstavka 1, države članice oprostijo naslednje transakcije:

(a)

dobave novih prevoznih sredstev, ki jih prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje pridobitelju z njihovega ozemlja, vendar znotraj Skupnosti, če so opravljene za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti na podlagi člena 3(1) niso predmet DDV, ali za katero koli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;

(b)

dobave trošarinskih izdelkov, ki jih prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje pridobitelju z njihovega ozemlja, vendar znotraj Skupnosti, če se opravijo za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti, razen trošarinskih izdelkov, na podlagi člena 3(1) niso predmet DDV, kadar se odpošiljanje ali prevoz teh izdelkov opravi v skladu s členom 7(4) in (5) ali členom 16 Direktive 92/12/EGS;

(c)

dobave blaga v obliki prenosa v drugo državo članico, za katere bi se priznale oprostitve iz odstavka 1 in točk (a) in (b), če bi bile opravljene za račun drugega davčnega zavezanca.

Člen 139

Oprostitev iz člena 138(1) se ne uporablja za dobave blaga, ki jih opravijo davčni zavezanci, za katere velja oprostitev za mala podjetja iz členov 282 do 292.

Oprostitev se ne uporablja tudi za dobave blaga, ki se opravijo za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti na podlagi člena 3(1) niso predmet DDV.

Oprostitev iz člena 138(2)(b) se ne uporablja za dobave trošarinskih izdelkov, ki jih opravijo davčni zavezanci, za katere velja oprostitev za mala podjetja iz členov 282 do 292.

Oprostitev iz člena 138(1) in (2)(b) in (c) se ne uporablja za dobave blaga, ki so predmet DDV v skladu s posebno maržno ureditvijo iz členov 312 do 325 ali posebno ureditvijo za prodaje na javni dražbi.

Oprostitev iz člena 138(1) in (2)(c) se ne uporablja za dobave rabljenih prevoznih sredstev, kot so opredeljena v členu 327(3), ki so predmet DDV v skladu s prehodno ureditvijo za rabljena prevozna sredstva.

Oddelek 2

Oprostitve za pridobitve blaga znotraj Skupnosti

Člen 140

Države članice oprostijo naslednje transakcije:

(a)

pridobitev blaga znotraj Skupnosti, katerega dobava bi bila, če bi jo opravili davčni zavezanci, v vsakem primeru oproščena na ozemlju vsake od njih;

▼M6

(b)

pridobitev blaga znotraj Skupnosti, katerega uvoz bi bil v vsakem primeru oproščen na podlagi določb iz točk (a), (b) in (c) ter (e) do (l) člena 143(1);

▼B

(c)

pridobitev blaga znotraj Skupnosti, pri katerem bi imel na podlagi členov 170 in 171 pridobitelj v vsakem primeru pravico do vračila celotnega DDV, dolgovanega na podlagi določb člena 2(1)(b).

Člen 141

Vsaka država članice sprejme posebne ukrepe, da se DDV ne obračuna za pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki se v skladu z merili iz člena 40 opravi na njenem ozemlju, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pridobitev blaga opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v tej državi članici, vendar je identificiran za DDV v drugi državi članici;

(b)

pridobitev blaga se opravi za namene kasnejše dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec iz točke (a) v isti državi članici;

(c)

blago, ki ga davčni zavezanec iz točke (a) tako pridobi, se neposredno odpošlje ali odpelje iz druge države članice, kot je tista, v kateri je identificiran za DDV, in je namenjeno prejemniku nadaljne dobave;

(d)

oseba, kateri je namenjena nadaljnja dobava blaga je drug davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificiran/a za DDV v isti državi članici;

(e)

oseba iz točke (d) je bila določena v skladu s členom 197 kot oseba, ki je dolžna plačati davek za dobavo, ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolžan davek.

Oddelek 3

Oprostitve za določene prevozne storitve

Člen 142

Države članice oprostijo opravljanje prevoznih storitev znotraj Skupnosti pri odpošiljanju ali prevozu blaga na ali z otokov, ki so del avtonomnega področja Azorov in Madeire ter pošiljanje ali prevoz blaga med temi otoki.

POGLAVJE 5

Oprostitve pri uvozu

Člen 143

▼M6

Države članice oprostijo naslednje transakcije:

▼B

(a)

dokončen uvoz blaga, katerega dobava s strani davčnega zavezanca bi bila na ozemlju vsake od njih v vsakem primeru oproščena;

(b)

dokončen uvoz blaga, urejen v direktivah Sveta 69/169/EGS ( 4 ), 83/181/EGS ( 5 ) in 2006/79/ES ( 6 );

(c)

dokončen uvoz blaga s tretjega ozemlja, ki je del carinskega območja Skupnosti, v prosti promet, za katero bi se lahko uporabila oprostitev iz točke (b), če je bilo blago uvoženo v smislu prvega pododstavka člena 30;

▼M16

(ca)

uvoz blaga, za katero se DDV prijavi v skladu s posebno ureditvijo iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII in za katero je bila pristojnemu carinskemu uradu v državi članici uvoza najpozneje ob vložitvi uvozne deklaracije predložena individualna identifikacijska številka DDV za uporabo posebne ureditve dobavitelja ali posrednika, ki deluje za njegov račun, dodeljena v skladu s členom 369q;

▼B

(d)

uvoz blaga, poslanega ali odpeljanega s tretjega ozemlja ali tretje države v državo članico, ki ni država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je dobava takega blaga, ki jo opravi uvoznik, določen ali priznan za osebo, dolžno plačati davek v skladu s členom 201, oproščena v skladu s členom 138;

(e)

ponovni uvoz blaga, ki ga v stanju, kakor je bilo izvoženo, ponovno uvaža oseba, ki ga je izvozila, če takšno blago izpolnjuje pogoje za oprostitev carine;

(f)

uvoz blaga v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev carine;

▼M7

(fa)

uvoz blaga s strani Evropske skupnosti, Evropske skupnosti za atomsko energijo, Evropske centralne banke, Evropske investicijske banke ali organov, ki so jih ustanovile Skupnosti, za katere se uporablja Protokol z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, in sicer v okvirih in pod pogoji iz navedenega Protokola in sporazumov o njegovem izvajanju ali sporazumov o sedežu ter predvsem le do obsega, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence;

▼M29

(fb)

uvoz blaga s strani Komisije ali agencije oziroma organa, ustanovljenega na podlagi prava Unije, kadar Komisija ali takšna agencija oziroma organ uvaža to blago pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s pravom Unije, pri odzivanju na pandemijo COVID-19, razen kadar Komisija ali takšna agencija oziroma organ uvoženo blago takoj ali pozneje uporabi za nadaljnje dobave za plačilo;

▼M7

(g)

uvoz blaga s strani mednarodnih organizacij, ki niso navedene v točki (fa) in jih kot take priznavajo državni organi države članice gostiteljice, ali s strani članov takšnih organizacij, in sicer v okviru omejitev in pod pogoji iz mednarodnih konvencij o ustanovitvi organizacij ali sporazumov o sedežu teh organizacij;

▼M25

(ga)

uvoz blaga, ki ga na ozemlje držav članic uvozijo oborožene sile drugih držav članic za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri obrambnih prizadevanjih za izvajanje dejavnosti Unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike;

▼B

(h)

uvoz blaga, ki ga na ozemlje držav članic, pogodbenic Severnoatlantske zveze, uvozijo oborožene sile drugih držav, pogodbenic te zveze, za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri skupni obrambi;

(i)

uvoz blaga, ki ga opravijo oborožene sile Združenega kraljestva, ki so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Republike Ciper z dne 16. avgusta 1960 stacionirane na otoku Ciper, če je namenjen za njihovo uporabo, uporabo spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin;

(j)

uvoz ulova, nepredelanega ali obdelanega po postopkih za ohranitev kakovosti za prodajo, vendar še nedobavljenega, ki ga v pristaniščih opravijo podjetja z dejavnostjo morskega ribolova;

(k)

zlato, ki ga uvozijo centralne banke;

▼M7

(l)

uvoz plina po sistemu za zemeljski plin ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom, ali dovajanje s plovila za prevoz plina v sistem za zemeljski plin ali pridobivalno plinovodno omrežje, električne energije ali toplote ali energije za hlajenje po ogrevalnih ali hladilnih omrežjih.

▼M6

Oprostitev iz točke (d) odstavka 1 velja v primerih, ko uvozu blaga sledi dobava blaga, oproščenega v skladu s členom 138(1) in (2)(c), le če uvoznik v trenutku uvoza pristojnim organom države članice uvoza zagotovi vsaj naslednje informacije:

(a)

svojo identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici uvoza, ali identifikacijsko številko za DDV svojega davčnega zastopnika, ki je dolžan plačati DDV, izdano v državi članici uvoza;

(b)

identifikacijsko številko za DDV stranke, ki ji je blago dobavljeno v skladu s členom 138(1), izdano v drugi državi članici, ali svojo identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je blago predmet prenosa v skladu s členom 138(2)(c);

(c)

dokaz, da je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz države članice uvoza v drugo državo članico.

Vendar lahko države članice določijo, da se dokaz iz točke (c) pristojnim organom predloži izključno na zahtevo.

▼M29

Ko pogoji za oprostitev iz odstavka 1, točka (fb), prenehajo veljati, Komisija ali zadevna agencija oziroma organ obvesti državo članico, v kateri je bila oprostitev uporabljena, za uvoz tega blaga pa se obračuna DDV pod takrat veljavnimi pogoji.

▼B

Člen 144

Države članice oprostijo opravljanje storitev v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost takšnih storitev vključena v davčno osnovo v skladu s členom 86(1)(b).

Člen 145

Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Svetu poda predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz členov 143 in 144 ter podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.

Države članice lahko do začetka veljavnosti določb iz odstavka 1 še naprej uporabljajo svoje veljavne nacionalne določbe.

Države članice lahko prilagodijo svoje nacionalne določbe, da čim bolj zmanjšajo izkrivljanje konkurence in predvsem preprečijo neobdavčevanje ali dvojno obdavčevanje v Skupnosti.

Države članice lahko za dosego oprostitev uporabljajo kakršne koli administrativne postopke, za katere menijo, da so najustreznejši.

Države članice o veljavnih nacionalnih določbah, če te še niso bile sporočene, in o tistih, ki jih sprejmejo na podlagi odstavka 2, obvestijo Komisijo, ta pa obvesti druge države članice.

POGLAVJE 6

Oprostitve pri izvozu

Člen 146

Države članice oprostijo naslednje transakcije:

(a)

dobavo blaga, ki ga prodajalec ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti;

(b)

dobavo blaga, ki ga pridobitelj, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti, razen blaga, ki ga prevaža pridobitelj sam in je namenjeno opremljanju, oskrbovanju z gorivom in drugemu oskrbovanju zasebnih čolnov, zasebnih zrakoplovov ali katerih koli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo;

(c)

blago, dobavljeno pooblaščenim organizacijam, ki ga izvozijo iz Skupnosti kot del njihovih človekoljubnih, dobrodelnih ali dejavnosti poučevanja zunaj Skupnosti;

(d)

storitve, opravljene na premičninah, ki so bile pridobljene ali uvožene zaradi opravljanja teh storitev v Skupnosti in jih iz Skupnosti odpošlje ali odpelje oseba, ki opravlja te storitve, ali prejemnik, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, ali druga oseba za račun enega od njiju;

(e)

opravljanje storitev, vključno s prevoznimi in pomožnimi posli, razen opravljanja storitev, ki so oproščene v skladu s členoma 132 in 135, če so neposredno povezane z izvozom ali uvozom blaga, ki ga zajemajo določbe člena 61 in člena 157(1)(a).

Oprostitev iz točke (c) odstavka 1 se lahko uveljavlja na način vračila DDV.

Člen 147

Pri dobavi blaga iz točke (b) člena 146(1), ki se prevaža v osebni prtljagi potnikov, se oprostitev uporablja samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

potnik nima prebivališča v Skupnosti;

(b)

blago je odpeljano iz Skupnosti pred potekom tretjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem se opravi dobava;

(c)

skupna vrednost dobave, skupaj z DDV, je višja od 175 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, določeni enkrat letno na podlagi tečaja zamenjave, ki je v veljavi prvi delovni dan v oktobru, z učinkom od 1. januarja naslednjega leta.

Države članice pa lahko oprostijo dobavo, katere skupna vrednost je nižja od zneska iz točke (c) pododstavka 1.

Za namene odstavka 1 „potnik, ki nima stalnega prebivališča v Skupnosti“, pomeni potnika, katerega stalno ali običajno prebivališče ni v Skupnosti. V tem primeru „stalno ali običajno prebivališče“ pomeni kraj, ki je kot tak naveden v potnem listu, osebni izkaznici ali v drugem dokumentu, ki ga kot identifikacijski dokument priznava država članica, v kateri je opravljena dobava.

Za dokazilo o izvozu velja račun ali drug dokument namesto njega, ki ga potrdi carinski urad v kraju, kjer blago zapusti Skupnost.

Vsaka država članica pošlje Komisiji vzorce žigov, ki jih uporablja za potrjevanje iz drugega pododstavka. Komisija pošlje to informacijo davčnim organom drugih držav članic.

POGLAVJE 7

Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom

Člen 148

Države članice oprostijo naslednje transakcije:

(a)

dobavo blaga za oskrbovanje plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo ali so namenjena opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, ter plovil za reševanje ali pomoč na morju in plovil za priobalni ribolov, razen oskrbovanja plovil za priobalni ribolov;

(b)

dobavo blaga za oskrbovanje vojaških plovil, zajetih pod oznako kombinirane nomenklature (KN) 8906 10 00, ki zapustijo njihovo ozemlje in so namenjena v pristanišča ali sidrišča zunaj države članice;

(c)

dobavo, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem plovil iz točke (a) ter dobavo, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, vključno z ribiško opremo, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja;

(d)

opravljanje storitev, razen storitev iz točke (c), za neposredne potrebe plovil iz točke (a) in njihovega tovora;

(e)

dobavo blaga za oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske družbe predvsem za polete na mednarodnih zračnih poteh za plačilo;

(f)

dobavo, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem zrakoplovov iz točke (e) ter dobavo, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja;

(g)

opravljanje storitev, razen storitev iz točke (f), za neposredne potrebe zrakoplovov iz točke (e) in njihovega tovora.

Člen 149

Portugalska lahko obravnava pomorski in zračni promet med otoki, ki sestavljajo avtonomni regiji Azori in Madeira, in med njima in celino, na enak način kot mednarodni promet.

Člen 150

Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Svetu predloži predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz člena 148 in podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.

Do začetka veljavnosti določb iz odstavka 1 lahko države članice omejijo obseg oprostitev iz točk (a) in (b) člena 148.

POGLAVJE 8

Oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo kot izvoz

Člen 151

Države članice oprostijo naslednje transakcije:

(a)

dobave blaga in opravljanje storitev v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov;

▼M7

(aa)

dobave blaga ali opravljanje storitev Evropski skupnosti, Evropski skupnosti za atomsko energijo, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali organom, ki so jih ustanovile Skupnosti, za katere se uporablja Protokol z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, in sicer v okvirih in pod pogoji iz Protokola in sporazumov za njegovo izvajanje ali sporazumov o sedežu ter predvsem le do obsega, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence;

▼M29

(ab)

dobave blaga ali storitev Komisiji ali agenciji oziroma organu, ustanovljenem na podlagi prava Unije, kadar Komisija ali takšna agencija oziroma organ kupi to blago ali storitve pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s pravom Unije, pri odzivanju na pandemijo COVID-19, razen kadar Komisija ali takšna agencija oziroma organ kupljeno blago ali storitve takoj ali pozneje uporabi za nadaljnje dobave za plačilo;

▼M7

(b)

dobave blaga in opravljanje storitev mednarodnim organizacijam, ki niso navedene v točki (aa) in jih kot take priznavajo državni organi države članice gostiteljice, in članom teh organizacij, in sicer v okviru in pod pogoji, ki jih določajo mednarodne konvencije o ustanovitvi organizacij ali sporazumi o sedežu teh organizacij;

▼M25

(ba)

dobave blaga in opravljanje storitev, opravljene znotraj države članice, namenjene oboroženim silam drugih držav članic za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri obrambnih prizadevanjih za izvajanje dejavnosti Unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike;

(bb)

dobave blaga in opravljanje storitev v drugo državo članico, namenjene oboroženim silam katere koli države članice, razen same namembne države članice, za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri obrambnih prizadevanjih za izvajanje dejavnosti Unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike;

▼B

(c)

dobave blaga in opravljanje storitev, opravljene znotraj države članice, pogodbenice Severnoatlantske zveze, za potrebe oboroženih sil drugih držav, pogodbenic te zveze, ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri skupni obrambi;

(d)

dobave blaga in opravljanje storitev v drugo državo članico in namenjene za oborožene sile katere koli države članice, ki je pogodbenica Severnoatlantske zveze, razen same namembne države članice, za potrebe teh oboroženih sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe;

(e)

dobave blaga in opravljanje storitev oboroženim silam Združenega kraljestva, ki so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Republike Ciper z dne 16. avgusta 1960 stacionirane na otoku Ciper, za njihovo uporabo, za uporabo spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin.

▼M29

Do sprejetja enotnih davčnih pravil za oprostitve iz prvega pododstavka, razen tistih iz točke (ab), veljajo omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica.

▼B

Kadar se blago ne odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri se opravi dobava tega blaga, in pri storitvah, se lahko oprostitev izvaja na način vračila DDV.

▼M29

Ko pogoji za oprostitev iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (ab), prenehajo veljati, Komisija ali zadevna agencija oziroma organ, ki je sprejel oproščeno dobavo, obvesti državo članico, v kateri je bila oprostitev uporabljena, za dobavo tega blaga ali storitev pa se obračuna DDV pod takrat veljavnimi pogoji.

▼B

Člen 152

Države članice oprostijo dobavo zlata centralnim bankam.

POGLAVJE 9

Oprostitve za storitve, ki jih opravijo posredniki

Člen 153

Države članice oprostijo storitve, ki jih opravijo posredniki, delujoči v imenu in za račun druge osebe, če so sodelovali pri transakcijah iz poglavij 6, 7 in 8 ali pri transakcijah, opravljenih zunaj Skupnosti.

Oprostitev iz prvega odstavka se ne uporablja za potovalne agencije, ki v potnikovem imenu in za njegov račun opravljajo storitve, ki se izvedejo v drugih državah članicah.

POGLAVJE 10

Oprostitve transakcij, povezanih z mednarodnim trgovanjem

Oddelek 1

Carinska skladišča, skladišča, ki niso carinska, in podobne ureditve

Člen 154

Za namene tega oddelka se šteje, da so „skladišča, ki niso carinska skladišča“, pri trošarinskih izdelkih prostori, ki so v členu 4(b) Direktive 92/12/EGS opredeljeni kot davčna skladišča, in pri netrošarinskih izdelkih prostori, ki jih kot take določijo države članice.

Člen 155

Brez poseganja v druge davčne določbe Skupnosti, lahko države članice po posvetovanju z odborom za DDV, sprejmejo posebne ukrepe, s katerimi so oproščene plačila DDV vse ali nekatere od transakcij iz tega oddelka, če niso namenjene za končno uporabo ali potrošnjo in je znesek dolgovanega DDV ob prenehanju postopkov ali možnosti iz tega oddelka enak znesku davka, ki bi bil dolgovan, če bi bila vsaka od teh transakcij obdavčena na njihovem ozemlju.

Člen 156

Države članice lahko oprostijo naslednje transakcije:

(a)

dobave blaga, namenjene da se predložijo carini in, kadar je to ustrezno, začasni hrambi;

(b)

dobave blaga, namenjene vnosu v prosto cono ali v prosto skladišče;

(c)

dobave blaga, za katere naj bi se začel postopek carinskega skladiščenja ali postopek aktivnega oplemenitenja;

(d)

dobave blaga, namenjene da se prepeljejo v teritorialne vode za vgradnjo v vrtalne ali proizvodne ploščadi zaradi gradnje, popravila, vzdrževanja, spremembe ali opremljanja takšnih ploščadi ali za povezavo takšnih vrtalnih ali proizvodnih ploščadi s kopnim;

(e)

dobave blaga, namenjene da se prepeljejo v teritorialne vode za oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje vrtalnih ali proizvodnih ploščadi.

Prostori iz odstavka 1 se opredelijo v skladu z veljavnimi carinskimi določbami Skupnosti.

Člen 157

Države članice lahko oprostijo naslednje transakcije:

(a)

uvoz blaga, namenjenega v postopek skladiščenja, ki ni carinsko skladiščenje;

(b)

dobave blaga, ki naj bi se na njihovem ozemlju dalo v postopek skladiščenja, ki ni carinsko skladiščenje.

Države članice ne smejo določiti postopkov skladiščenja, ki niso carinsko skladiščenje, za netrošarinsko blago, če je to blago namenjeno, da se dobavi na ravni trgovine na drobno.

Člen 158

Z odstopanjem od člena 157(2) lahko države članice določijo postopek skladiščenja, ki ni carinsko skladiščenje, v naslednjih primerih:

(a)

če je blago namenjeno davkov prostim prodajalnam za namene dobav blaga, ki se iznese v potnikovi osebni prtljagi pri poletih ali ladijskih prevozih na tretje ozemlje ali v tretjo državo, kadar so te dobave oproščene v skladu s točko (b) člena 146(1);

(b)

če je blago namenjeno davčnim zavezancem za namene dobav potnikom na krovu zrakoplova ali plovila med poletom ali ladijskim prevozom, kadar je kraj prihoda zunaj Skupnosti;

(c)

če je blago namenjeno davčnim zavezancem za namene dobav, ki so oproščene DDV v skladu s členom 151.

Kadar države članice uporabijo možnost oprostitve iz točke (a) odstavka 1, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo pravilno in enostavno uporabo te oprostitve ter preprečijo vsakršno morebitno goljufijo, izogibanje ali zlorabo.

Za namene točke (a) odstavka 1 „davka prosta prodajalna“ pomeni kakršno koli poslovalnico na letališču ali v pristanišču, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določijo pristojni državni organi.

Člen 159

Države članice lahko oprostijo opravljanje storitev v zvezi z dobavami blaga iz člena 156, člena 157(1)(b) in člena 158.

Člen 160

Države članice lahko oprostijo naslednje transakcije:

(a)

dobave blaga in opravljanje storitev, ki se opravijo na krajih iz člena 156(1) in za katere se na njihovem ozemlju še uporablja ena od možnosti iz istega odstavka;

(b)

dobave blaga in opravljanje storitev, ki se opravijo na krajih iz člena 157(1)(b) in člena 158 in za katere se na njihovem ozemlju uporablja ena od možnosti ►C1 iz člena 157(1) (b) oziroma člena 158(1). ◄

Kadar države članice uporabijo možnost iz točke (a) odstavka 1 za transakcije, ki se opravijo v carinskih skladiščih, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi določijo postopke skladiščenja, ki niso carinsko skladiščenje, ki omogočajo uporabo določb iz točke (b) odstavka 1 za iste transakcije v zvezi z blagom iz Priloge V, ki se opravijo v takšnih skladiščih, ki niso carinska skladišča.

Člen 161

Države članice lahko oprostijo naslednje dobave blaga in s tem povezane storitve:

(a)

dobave blaga iz prvega odstavka člena 30, dokler je v postopku začasnega uvoza, s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, ali zunanji tranzitni postopek;

(b)

dobave blaga iz drugega odstavka člena 30, dokler je v notranjem skupnostnem tranzitnem postopku iz člena 276.

Člen 162

Kadar države članice uporabijo možnost iz tega oddelka, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki je namenjeno za enega od postopkov ali možnosti iz člena 156, člena 157(1)(b) in člena 158, uporabijo iste določbe kot za dobave blaga, ki se opravijo na njihovem ozemlju pod enakimi pogoji.

Člen 163

Kadar se zaradi končanja postopkov ali možnosti iz tega oddelka blago uvozi v smislu člena 61, država članica uvoza sprejme potrebne ukrepe v izogib dvojnemu obdavčevanju.

Oddelek 2

Transakcije, oproščene za namene izvoza in v okviru trgovine med državami članicami

Člen 164

Po posvetovanju z odborom za DDV lahko države članice oprostijo naslednje transakcije, ki jih opravi davčni zavezanec ali so mu namenjene, do zneska, ki je enak vrednosti izvoza, opravljenega v predhodnih 12 mesecih:

(a)

pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih opravi davčni zavezanec, ter uvoz in dobave blaga za davčnega zavezanca, ki namerava to blago izvoziti iz Skupnosti v stanju, kakor je ali po predelavi;

(b)

opravljanje storitev v zvezi z izvozno dejavnostjo tega davčnega zavezanca.

Kadar države članice uporabijo možnost oprostitve iz odstavka 1, po posvetovanju z odborom za DDV razširijo to oprostitev tudi na transakcije v zvezi z dobavami, ki jih opravi davčni zavezanec pod pogoji iz člena 138, do največ vrednosti njegovih dobav blaga, ki jih je pod istimi pogoji opravil v preteklih dvanajstih mesecih.

Člen 165

Države članice lahko določijo enotni najvišji znesek za transakcije, ki jih oprostijo na podlagi člena 164.

Oddelek 3

Skupne določbe za oddelka 1 in 2

Člen 166

Komisija Svetu po potrebi in v najkrajšem možnem času predloži predloge skupnih postopkov za uporabo DDV za transakcije iz oddelkov 1 in 2.

NASLOV X

ODBITKI

POGLAVJE 1

Nastanek in obseg pravice do odbitka

Člen 167

Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.

▼M9

Člen 167a

Države članice lahko v okviru izbirne ureditve določijo, da se pravica do odbitka davčnega zavezanca, za katerega nastane obveznost obračuna DDV le na podlagi člena 66(b) odloži, dokler DDV za njemu dobavljeno blago ali opravljene storitve ni plačan njegovemu dobavitelju.

Države članice, ki uporabljajo izbirno ureditev iz prvega odstavka, določijo prag za davčne zavezance, ki uporabljajo ureditev na svojem ozemlju, na podlagi letnega prometa davčnega zavezanca, izračunanega v skladu s členom 288. Ta prag ne sme presegati 500 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti. Države članice lahko po posvetovanju z odborom za DDV ta prag dvignejo na 2 000 000 EUR ali njegovo protivrednost v nacionalni valuti. Vendar se takšno posvetovanje z odborom za DDV ne zahteva za države članice, v katerih se je 31. decembra 2012 uporabljal prag, višji od 500 000 EUR, ali njegova protivrednost v nacionalni valuti.

Države članice obvestijo odbor za DDV o nacionalnih zakonodajnih ukrepih, sprejetih v skladu s prvim odstavkom tega člena.

▼B

Člen 168

Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:

(a)

DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;

(b)

DDV, ki ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot dobave blaga in opravljanje storitev v skladu s členoma 18(a) in 27;

(c)

DDV, ki ga je dolžan plačati za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu s členom 2(1)(b)(i);

(d)

DDV, ki ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu s členoma 21 in 22;

(e)

DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za uvoženo blago v to državo članico.

▼M7

Člen 168a

Če se nepremičnina, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, uporablja pri izvajanju njegovih poslovnih dejavnosti ali jo zavezanec ali njegovo osebje uporabljajo v zasebne, ali bolj na splošno, v druge namene, se DDV na izdatke, povezane s to nepremičnino, odbije v skladu z načeli iz členov 167, 168, 169 in 173 samo za delež uporabe nepremičnine v poslovne namene davčnega zavezanca.

Z odstopanjem od člena 26 se spremembe v deležu uporabe nepremičnine iz prvega pododstavka upoštevajo v skladu z načeli iz členov 184 do 192, kakor se uporabljajo v zadevnih državah članicah.

Države članice lahko uporabljajo odstavek 1 tudi v zvezi z DDV na izdatke, povezane z drugim blagom, ki je po njihovi opredelitvi del poslovnih sredstev.

▼B

Člen 169

Razen odbitka iz člena 168 ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV iz omenjenega člena, če se blago in storitve uporabljajo za namene:

(a)

transakcij v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), opravljene zunaj države članice, v kateri je davek dolgovan ali plačan, v zvezi s katerimi bi imel pravico do odbitka DDV, če bi bile opravljene v tej državi članici;

▼M24

(b)

transakcij, oproščenih v skladu s členi 136a, 138, 142 ali 144, členi 146 do 149, členi 151, 152, 153 ali 156, členom 157(1)(b), členi 158 do 161 in členom 164;

▼B

(c)

transakcij, ki so oproščene v skladu s točkami (a) do (f) člena 135(1), če ima prejemnik sedež zunaj Skupnosti ali če so te transakcije neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz izSkupnosti.

Člen 170

▼M3

Vsi davčni zavezanci, ki v smislu člena 1 Direktive 86/560/EGS ( 7 ), točke 1 člena 2 in člena 3 Direktive 2008/9/ES ( 8 ) ter člena 171 te direktive nimajo sedeža v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, imajo pravico do vračila DDV pod pogojem, da se blago in storitve uporabljajo za:

▼B

(a)

transakcije iz člena 169;

(b)

transakcije, za katere davek plača izključno prejemnik v skladu s členi 194, 195, 196, 197 in 199.

Člen 171

▼M3

Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, ampak v drugi državi članici, se opravi v skladu s podrobnimi pravili iz Direktive 2008/9/ES.

▼B

Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju Skupnosti, se opravi v skladu s podrobnimi izvedbenimi pravili iz Direktive 86/560/EGS.

Davčni zavezanci iz člena 1 Direktive 86/560/EGS, ki v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, ki je predmet DDV, opravljajo samo dobavo blaga ali storitev, pri katerih je prejemnik določen kot oseba, ki je dolžna plačati DDV v skladu s členi 194 do197 in člena 199, se za namene uporabe navedene direktive štejejo kot davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti.

▼M3

Direktiva 86/560/EGS se ne uporablja za:

(a)

zneske DDV, ki so bili v skladu z zakonodajo države članice vračila nepravilno zaračunani;

(b)

zaračunane zneske DDV za dobavo blaga, ki je oproščena ali ki se lahko oprosti v skladu s členom 138 ali točko (b) člena 146(1).

▼M3

Člen 171a

Države članice lahko namesto odobritve vračila DDV v skladu z Direktivo 86/560/EGS ali 2008/9/ES za dobave blaga ali opravljanje storitev za davčnega zavezanca, za katere je ta davčni zavezanec dolžan plačati davek v skladu s členi 194 do 197 ali členom 199, dovolijo odbitek tega davka po postopku iz člena 168. Omejitve iz člena 2(2) in člena 4(2) Direktive 86/560/EGS se lahko ohranijo.

V ta namen lahko države članice tega davčnega zavezanca, ki mora plačati davek, izključijo iz postopka vračila v skladu z Direktivo 86/560/EGS ali 2008/9/ES.

▼B

Člen 172

Vsaka oseba, ki se šteje za davčnega zavezanca, ker priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo pod pogoji iz člena 138(1) in (2)(a), ima pravico, da v državi članici, v kateri se opravi dobava, odbije DDV, ki je vključen v nabavni ceni ali plačan pri uvozu ali pri pridobitvi tega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti, do zneska, ki ne presega zneska DDV, ki bi ga morala plačati, če dobava ne bi bila oproščena.

Pravica do odbitka nastane in se lahko uveljavi samo v trenutku dobave novega prevoznega sredstva.

Države članice določijo podrobna pravila za izvajanje odstavka 1.

POGLAVJE 2

Delež odbitka

Člen 173

Za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec uporablja bodisi za transakcije iz členov 168, 169 in 170, pri katerih ima pravico do odbitka DDV, bodisi za transakcije, pri katerih nima pravice do odbitka DDV, odbije samo takšen delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam.

Odbitni delež se določi v skladu s členoma 174 in 175 za vse transakcije, ki jih opravlja davčni zavezanec.

Države članice lahko sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

dovolijo, da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako področje;

(b)

zahtevajo, da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje dejavnosti in za vsako področje vodi ločeno knjigovodstvo;

(c)

dovolijo ali zahtevajo, da davčni zavezanec opravi odbitek na podlagi uporabe vsega ali dela blaga in storitev;

(d)

dovolijo ali zahtevajo, da davčni zavezanec v skladu s pravilom iz prvega pododstavka odstavka 1 opravi odbitek od vsega blaga in storitev, uporabljenih za vse transakcije iz omenjenega pododstavka;

(e)

določijo, da kadar je DDV, za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka, neznaten, da se šteje, kakor da ga ni.

Člen 174

Odbitni delež se določi z ulomkom, ki vsebuje naslednje zneske:

(a)

v števcu skupni znesek letnega prometa brez DDV, ki se nanaša na transakcije, pri katerih je dana pravica do odbitka DDV po členih 168 in 169;

(b)

v imenovalcu skupni znesek letnega prometa brez DDV, ki se nanaša na transakcije, vključene v števcu, in transakcije, pri katerih ni dana pravica do odbitka DDV.

Države članice lahko v imenovalec vključijo tudi znesek subvencij, razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno dobave blaga ali storitev iz člena 73.

Z odstopanjem od določb odstavka 1 se pri izračunu odbitnega deleža ne upoštevajo naslednji zneski:

(a)

znesek prometa, ki se nanaša na dobave investicijskega blaga, ki ga je davčni zavezanec uporabljal za namene svoje dejavnosti;

(b)

znesek prometa, ki se nanaša na priložnostne transakcije z nepremičninami in finančne transakcije;

(c)

znesek prometa, ki se nanaša na transakcije iz točk (b) do (g) člena 135(1), če so to priložnostne transakcije.

Če države članice uporabijo možnost iz člena 191, da ne zahtevajo popravka za investicijsko blago, lahko v izračun odbitnega deleža vključijo tudi odtujitev investicijskega blaga.

Člen 175

Odbitni delež se določi na letni podlagi kot odstotek in se zaokroži na število, ki ne presega naslednjega celega števila.

Začasni delež za leto je delež, ki se izračuna na podlagi podatkov o transakcijah v preteklem letu. Če v preteklem letu ni bilo takšnih transakcij ali če so bile transakcije v znesku neznatne, odbitni delež začasno določi davčni zavezanec na podlagi svojih napovedi pod nadzorom davčnega organa.

Države članice pa lahko še naprej uporabljajo svoja sedanja pravila, ki so bila v veljavi 1. januarja 1979, oziroma v primeru držav članic, ki so Skupnosti pristopile po tem datumu, na dan njihovega pristopa.

Odbitki na podlagi takšnega začasnega deleža se popravijo, ko se v naslednjem letu določi končni delež.

POGLAVJE 3

Omejitve pravice do odbitka

Člen 176

Svet na predlog Komisije soglasno odloči, za katere izdatke ni dana pravica do odbitka DDV. V nobenem primeru ni dana pravica do odbitka DDV za izdatke, ki niso nedvomno poslovni izdatki, kot so izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo ali zabavo.

Do začetka veljavnosti določb iz prvega odstavka lahko države članice ohranijo vse izključitve, določene v njihovih nacionalnih zakonodajah 1. januarja 1979 oziroma, v primeru držav članic, ki so Skupnosti pristopile po tem datumu, na dan njihovega pristopa.

Člen 177

Po posvetovanju z odborom za DDV lahko vsaka država članica zaradi cikličnih gospodarskih razlogov iz sistema odbitkov v celoti ali delno izvzame investicijsko blago ali del investicijskega blaga ali drugo blago.

Za ohranitev enakih pogojev konkurence lahko države članice, namesto da ne dovolijo odbitka, obdavčijo blago, ki ga davčni zavezanec bodisi sam proizvede ali kupi v Skupnosti bodisi uvozi, tako da ta davek ne preseže zneska DDV, ki bi bil obračunan ob pridobitvi istovrstnega blaga.

POGLAVJE 4

Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka

Člen 178

Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:

▼M9

(a)

za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 6 poglavja 3 naslova XI;

▼B

(b)

za odbitke v skladu s členom 168(b) v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot dobava blaga in opravljanje storitev, izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica;

▼M9

(c)

za odbitke v skladu s členom 168(c) v zvezi s pridobitvijo blaga znotraj Skupnosti v obračunu DDV iz člena 250 navesti vse podatke, potrebne za izračun zneska DDV, ki ga je treba plačati za njegove pridobitve blaga znotraj Skupnosti, in imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 5 poglavja 3 naslova XI;

▼B

(d)

za odbitke v skladu s členom 168(d) v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti, izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica;

(e)

za odbitke v skladu s členom 168(e) v zvezi z uvozom blaga imeti uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek dolgovanega DDV oziroma omogoča izračun tega zneska dolgovanega DDV;

(f)

če je dolžan plačati DDV kot prejemnik ali pridobitelj pri uporabi členov 194 do 197 ali členom 199, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica.

Člen 179

Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, dolgovanega za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se uveljavlja v skladu z določbami člena 178.

Države članice pa lahko zahtevajo, da davčni zavezanci, ki opravljajo občasne transakcije, opredeljene v členu 12, pravico do odbitka uveljavljajo samo v trenutku dobave.

Člen 180

Države članice lahko davčnemu zavezancu dovolijo, da opravi odbitek, ki ga ni opravil v skladu z določbami členov 178 in 179.

▼M9

Člen 181

Države članice lahko davčnemu zavezancu, ki nima računa, izdanega v skladu z oddelki 3 do 5 poglavja 3 naslova XI, dovolijo, da opravi odbitek iz člena 168(c) za svoje pridobitve blaga znotraj Skupnosti.

▼B

Člen 182

Države članice določijo pogoje in podrobnosti za uporabo členov 180 in 181.

Člen 183

Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, lahko države članice vrnejo davek ali pa presežek prenesejo v naslednje obdobje v skladu s pogoji, ki jih določijo.

Države članice pa lahko zavrnejo vračilo ali prenos, če je znesek presežka neznaten.

POGLAVJE 5

Popravki odbitkov

Člen 184

Začetni odbitek se popravi, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.

Člen 185

Popravek se zlasti opravi, če se po opravljenem obračunu DDV spremenijo dejavniki, uporabljeni za določitev zneska, ki se odbije, med drugim v primeru odpovedi nakupov ali znižanja cen.

Z odstopanjem od odstavka 1 se odbitek ne popravi, če ostanejo transakcije v celoti ali delno neplačane, v primeru uradno dokazanega ali potrjenega uničenja, izgube ali tatvine premoženja ter v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev iz člena 16.

Če transakcije v celoti ali delno ostanejo neplačane in v primeru tatvine lahko države članice vseeno zahtevajo popravek.

Člen 186

Države članice določijo podrobnosti za uporabo členov 184 in 185.

Člen 187

Za investicijsko blago se popravek razporedi na obdobje petih let, vključno z letom, v katerem je bilo blago pridobljeno ali izdelano.

Vendar lahko države članice pri popravku upoštevajo obdobje celih pet let od trenutka prve uporabe blaga.

Pri nepremičninah, ki so bile pridobljene kot investicijsko blago, se lahko obdobje popravka podaljša na največ 20 let.

Letni popravek se nanaša samo na eno petino, oziroma v primeru podaljšanja obdobja popravka, samo na ustrezni del DDV, obračunanega od investicijskega blaga.

Popravek iz prvega pododstavka se izvede na podlagi razlik v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago pridobljeno, izdelano ali, kadar je to ustrezno, prvič uporabljeno.

Člen 188

Pri dobavi investicijskega blaga v obdobju popravka se šteje, kakor da ga je davčni zavezanec uporabljal za ekonomsko dejavnost do konca obdobja popravka.

Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti obdavčena, če je dobava investicijskega blaga obdavčena.

Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti oproščena, če je dobava investicijskega blaga oproščena.

Popravek iz odstavka 1 se izvede samo enkrat za celotno preostalo obdobje popravka. Vendar, če je dobava investicijskega blaga oproščena, lahko države članice določijo, da popravek ni potreben, če je pridobitelj davčni zavezanec, ki to investicijsko blago uporablja izključno za transakcije, pri katerih je imel pravico do odbitka DDV.

Člen 189

Za namene uporabe členov 187 in 188 lahko države članice sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

opredelijo pojem investicijskega blaga;

(b)

navedejo znesek DDV, ki se upošteva za popravek;

(c)

sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da popravek ne pomeni nobene neupravičene prednosti;

(d)

dovolijo administrativne poenostavitve.

Člen 190

Za namene členov 187, 188, 189 in 191 lahko države članice za investicijsko blago štejejo tiste storitve, ki imajo podobne lastnosti kot tiste, ki se običajno pripišejo investicijskemu blagu.

Člen 191

Če je praktični učinek uporabe členov 187 in 188 v državi članici neznaten, lahko slednja po posvetovanju z odborom za DDV opusti uporabo teh določb, pri čemer upošteva celoten učinek DDV v zadevni državi članici in potrebo po administrativni poenostavitvi, če pri tem ne prihaja do izkrivljanja konkurence.

Člen 192

Če davčni zavezanec preide s splošnega načina obdavčitve na posebno ureditev ali obratno, lahko države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da davčni zavezanec zaradi tega nima neupravičenih koristi niti ni neupravičeno oškodovan.

NASLOV XI

OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN NEKATERIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI

POGLAVJE 1

Obveznost plačila

Oddelek 1

Osebe, ki so dolžne plačati DDV davčnim organom

▼M3

Člen 192a

Za namene uporabe tega oddelka se davčni zavezanec, ki ima stalno poslovno enoto na ozemlju države članice, v kateri je davek dolgovan, šteje za davčnega zavezanca, ki v tej državi nima sedeža, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

davčni zavezanec opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev na ozemlju te države članice;

(b)

poslovna enota, ki jo ima dobavitelj ali izvajalec storitev na ozemlju te države članice, ne sodeluje pri dobavi tega blaga ali opravljanju teh storitev.

▼C5

Člen 193

DDV je dolžan plačati davčni zavezanec, ki dobavlja obdavčljivo blago ali opravlja obdavčljivo storitev, razen v primerih, v katerih je davek v skladu s členi 194 do 199b in členom 202 dolžna plačati druga oseba.

▼B

Člen 194

Kadar obdavčljivo dobavo blaga ali storitev opravlja davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je DDV dolgovan, lahko države članice določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, kateri se opravi obdavčljiva dobava blaga ali storitev.

Države članice določijo pogoje za izvajanje odstavka 1.

Člen 195

DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki je identificirana za DDV v državi članici, v kateri je davek dolgovan, in ji je dobavljeno blago pod pogoji, določenimi v členu 38 ali 39, če dobave opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v tej državi članici.

▼M3

Člen 196

DDV je dolžan plačati vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificirana za namene DDV, kateremu/kateri se opravijo storitve iz člena 44, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju zadevne države članice.

▼B

Člen 197

DDV je dolžna plačati oseba, kateri se opravi dobava blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

obdavčljiva transakcija je dobava blaga, opravljena pod pogoji iz člena 141;

(b)

oseba, kateri se opravi dobava blaga, je drug davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificiran/a za DDV v državi članici, v kateri se opravi dobava;

▼M9

(c)

račun, ki ga izda davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici osebe, kateri je blago dobavljeno, se izda v skladu z oddelki 3 do 5 poglavja 3.

▼B

Kadar je v skladu z določbami člena 204 davčni zastopnik določen za osebo, dolžno plačati DDV, lahko države članice določijo izjemo od odstavka 1 tega člena.

Člen 198

Države članice, ki na podlagi člena 352 obdavčijo posebne transakcije v zvezi z investicijskim zlatom med davčnim zavezancem, ki je član zakonsko urejenega trga plemenitih kovin, in drugim davčnim zavezancem, ki ni član tega trga, določijo pridobitelja kot osebo, ki je dolžna plačati DDV.

Če je pridobitelj, ki ni član zakonsko urejenega trga plemenitih kovin, davčni zavezanec in se mora identificirati za DDV namene v državi članici, v kateri je dolgovan DDV, zgolj v zvezi s transakcijami iz člena 352, davčne obveznosti za račun pridobitelja v skladu z določbami te države članice izpolni prodajalec.

Če dobavo zlatega materiala ali polizdelkov s čistino 325 tisočink ali več ali dobavo investicijskega zlata iz člena 344(1) opravi davčni zavezanec, ki je uporabil eno od možnosti iz členov 348, 349 in 350, lahko države članice določijo, da je pridobitelj dolžan plačati DDV.

Države članice določijo postopke in pogoje uporabe odstavkov 1 in 2.

Člen 199

Države članice lahko določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, za katerega se opravi katera koli izmed naslednjih storitev:

(a)

gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami, kot tudi predaja gradbenih del, ki velja za dobavo blaga v skladu s členom 14(3);

(b)

zagotovitev osebja, vključenega v dejavnosti iz točke (a);

(c)

dobava nepremičnin, kakor je navedeno v členu 135(1)(j) in (k), če se je dobavitelj odločil za obdavčenje dobave v skladu s členom 137;

(d)

dobava rabljenega materiala, tudi rabljenega materiala, ki ga kot takega ni mogoče ponovno uporabiti, ostankov, industrijskih in neindustrijskih odpadkov, odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, delno predelanih odpadkov in določenega blaga in storitev, kot je navedeno v Prilogi VI;

(e)

dobava blaga, ki ga davčni zavezanec zagotavlja kot jamstvo drugemu davčnemu zavezancu v zvezi z izvrševanjem tega jamstva;

(f)

dobava blaga po odstopu pridržka lastninske pravice prejemniku odstopljene pravice in po uveljavljanju te pravice s strani prejemnika odstopljene pravice;

(g)

dobava nepremičnin, ki jih prodaja dolžnik po sodbi v postopku obvezne prodaje drugi osebi.

Pri uporabi možnosti iz odstavka1 lahko države članice omejijo dobave blaga in opravljanje storitev ter kategorije dobaviteljev, ponudnikov, pridobiteljev ali prejemnikov, za katere se ti ukrepi lahko uporabljajo.

Za namene odstavka 1 lahko države članice sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

določijo, da se davčni zavezanec, ki opravlja tudi dejavnosti ali transakcije, ki niso obravnavane kot obdavčljive dobave blaga ali opravljanja storitev, v skladu s členom 2 šteje za davčnega zavezanca za vse prejete dobave ali opravljene storitve, kakor je navedeno v odstavku 1 tega člena;

(b)

določijo, da javni organ, ki ni davčni zavezanec, šteje za davčnega zavezanca v zvezi s prejetimi dobavami, kakor je navedeno v točkah (e), (f) in (g) odstavka 1.

Države članice Odbor za DDV obvestijo o nacionalnih ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, če to niso ukrepi, ki jih je odobril Svet pred 13. avgustom 2006 v skladu z členom 27(1) do (4) Direktive 77/388/EGS in jih povzema odstavek 1 tega člena.

▼M8

Člen 199a

►M31 Države članice lahko do 31. decembra 2026 določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, kateremu se opravi katera koli izmed naslednjih dobav: ◄

(a)

prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti ( 9 ), prenosljivih v skladu s členom 12 navedene direktive;

(b)

prenos drugih enot, ki jih lahko upravljavci naprav uporabljajo zaradi skladnosti z navedeno direktivo;

▼M12

(c)

dobave mobilnih telefonov, to je naprav, narejenih ali prilagojenih za uporabo v povezavi z licenčnim omrežjem, ki delujejo na posebnih frekvencah, ne glede na to, ali so namenjeni drugi uporabi ali ne;

(d)

dobave naprav z integriranimi vezji, kot so mikroprocesorji in centralne procesne enote, v stanju, preden se vstavijo v proizvode za končnega uporabnika;

(e)

dobave plina in električne energije davčnemu zavezancu – preprodajalcu, kot je opredeljen v členu 38(2);

(f)

dobave certifikatov za plin in elektriko;

(g)

dobave telekomunikacijskih storitev, kot so opredeljene v členu 24(2);

(h)

dobave igralnih konzol, tabličnih računalnikov in prenosnih računalnikov;

(i)

dobave žita in industrijskih rastlin, vključno z oljnicami in sladkorno peso, ki se v nespremenjenem stanju običajno ne uporabljajo za končno potrošnjo;

(j)

dobave neobdelane in polobdelane kovine, vključno s plemenitimi kovinami, če zanje ne veljajo točka (d) člena 199(1), posebni dogovori za rabljeno blago, umetniška dela, zbirateljske predmete in starine v skladu s členi 311 do 343 ali posebna ureditev za investicijsko zlato v skladu s členi 344 do 356.

1a.

Države članice lahko določijo pogoje za uporabo mehanizma iz odstavka 1.

1b.

Mehanizem iz odstavka 1 se za dobavo katerega koli blaga ali storitev iz točk od (c) do (j) tega odstavka uporablja pod pogojem, da se uvedejo ustrezne in učinkovite obveznosti poročanja za davčne zavezance, ki dobavijo blago ali storitve, za katere se uporablja mehanizem iz odstavka 1.

▼M12

Države članice odbor za DDV obvestijo o uporabi mehanizma iz odstavka 1 ob njegovi uvedbi in mu pošljejo naslednje podatke:

(a)

področje uporabe ukrepa, na podlagi katerega se uporabi mehanizem, skupaj z vrsto in značilnostmi goljufije, ter podroben opis spremljevalnih ukrepov, vključno z morebitnimi obveznostmi poročanja za davčne zavezance in morebitnimi nadzornimi ukrepi;

(b)

ukrepi, s katerimi se zadevni davčni zavezanci obvestijo o začetku uporabe mehanizma;

(c)

merila za ocenjevanje za primerjavo med goljufivimi dejanji v zvezi z blagom in storitvami, navedenimi v odstavku 1, pred uporabo mehanizma in po njej, goljufivimi dejanji v zvezi z drugim blagom in storitvami pred uporabo mehanizma in po njej ter kakršnim koli porastom drugih vrst goljufivih dejanj pred uporabo mehanizma in po njej;

(d)

datum začetka uporabe in obdobje, ki ga zajema ukrep, s katerim se uvaja mehanizem.

▼M31 —————

▼M19

Člen 199b

Država članica lahko v izjemno nujnih primerih in v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter z odstopanjem od člena 193 prejemnika določi kot osebo, zavezano za plačilo DDV za določeno dobavo blaga in opravljanje storitev, in sicer kot posebni ukrep mehanizma za hiter odziv za boj proti nepričakovanim in velikim goljufijam, ki bi lahko povzročile znatne in nenadomestljive finančne izgube.

Za posebni ukrep mehanizma za hiter odziv se uporabljajo ustrezni nadzorni ukrepi, ki jih izvaja država članica v zvezi z davčnimi zavezanci, ki dobavljajo blago ali opravljajo storitve, za katere se navedeni ukrep uporablja, uporabljajo pa se največ devet mesecev.

Država članica, ki želi uvesti posebni ukrep mehanizma za hiter odziv iz odstavka 1, Komisiji pošlje uradno obvestilo z uporabo standardiziranega obrazca, določenega v skladu z odstavkom 4, in ga obenem pošlje drugim državam članicam. Država članica Komisiji zagotovi informacije o zadevnem sektorju, vrsti in značilnostih goljufije, obstoju izjemno nujnih razlogov, nepričakovanem in obsežnem značaju goljufije ter o njenih posledicah v smislu znatnih in nenadomestljivih finančnih izgub. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v dveh tednih od prejema uradnega obvestila obvesti zadevno državo članico in opredeli, katere dodatne informacije potrebuje. Vse dodatne informacije, ki jih zadevna država članica zagotovi Komisiji, se obenem pošljejo drugim državam članicam. Če zagotovljene dodatne informacije ne zadostujejo, Komisija zadevno državo članico o tem obvesti v enem tednu.

Država članica, ki želi uvesti posebni ukrep mehanizma za hiter odziv iz odstavka 1 tega člena, Komisiji obenem predloži vlogo v skladu s postopkom iz člena 395(2) in (3).

V izjemno nujnih primerih iz odstavka 1 tega člena se postopek iz člena 395(2) in (3) zaključi v šestih mesecih po tem, ko Komisija prejme vlogo.

Ko ima Komisija vse informacije, za katere meni, da jih potrebuje za oceno uradnega obvestila iz prvega pododstavka odstavka 2, o tem uradno obvesti države članice. Če nasprotuje posebnemu ukrepu mehanizma za hiter odziv, v enem mesecu od navedenega uradnega obvestila izda negativno mnenje ter o tem obvesti zadevno državo članico in odbor za DDV. Če Komisija ukrepu ne nasprotuje, to v enakem obdobju pisno potrdi zadevni državi članici in odboru za DDV. Država članica lahko posebni ukrep mehanizma za hiter odziv sprejme po prejemu tega potrdila. Komisija pri oceni uradnega obvestila upošteva stališča, ki so ji jih pisno poslale druge države članice.

Komisija sprejme izvedbeni akt o določitvi standardiziranega obrazca za predložitev uradnega obvestila o posebnem ukrepu mehanizma za hiter odziv iz odstavka 2 in informacij iz prvega pododstavka odstavka 2. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz odstavka 5.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), odbor pa je za ta namen odbor, ustanovljen s členom 58 Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 ( 11 ).

▼M31

Posebni ukrep mehanizma za hiter odziv iz odstavka 1 se uporablja do 31. decembra 2026.

▼B

Člen 200

DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki opravi obdavčljivo pridobitev blaga znotraj Skupnosti.

Člen 201

Pri uvozu je DDV dolžna plačati oseba ali osebe, ki jih država članica uvoza določi ali prizna kot osebe, ki so dolžne plačati davek.

Člen 202

DDV je dolžna plačati oseba, ki da nalog, da se za blago končajo postopki ali možnosti iz členov 156, 157, 158, 160 in 161.

Člen 203

DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki izkaže DDV na računu.

Člen 204

Kadar je oseba, ki je dolžna plačati davek v skladu s členi 193 do 197 in členoma 199 in 200, davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolgovan DDV, mu lahko države članice dovolijo, da kot osebo, ki je dolžna plačati DDV, imenuje davčnega zastopnika.

Poleg tega, kadar obdavčljivo transakcijo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolgovan DDV, in z državo, v kateri ima ta davčni zavezanec sedež, ne obstaja pravni instrument o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe bi bilo podobno področju uporabe, ki je predpisano v Direktivi 76/308/EGS ( 12 ) in Uredbi (ES) št. 1798/2003 ( 13 ), lahko države članice sprejmejo ukrepe, da je lahko oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik, ki ga imenuje davčni zavezanec, ki nima sedeža.

▼M24

Vendar države članice ne smejo uporabiti možnosti iz drugega pododstavka za davčne zavezance v smislu točke (1) člena 358a, ki so izbrali posebno ureditev za storitve, ki jih opravijo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti.

▼B

Za možnost iz prvega pododstavka odstavka 1 veljajo pogoji in postopki, ki jih določi vsaka država članica.

Člen 205

V primerih iz členov 193 do 200 in členov 202, 203 in 204 lahko države članice določijo, da je namesto osebe, ki je dolžna plačati davek, druga oseba solidarno odgovorna za plačilo DDV.

Oddelek 2

Plačilni pogoji

Člen 206

Vsak davčni zavezanec, ki je dolžan plačati DDV, mora plačati neto znesek DDV ob predložitvi obračuna DDV, predvidenega v členu 250. Države članice pa lahko določijo drugačen datum za plačilo tega zneska ali zahtevajo vmesno plačilo.

Člen 207

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da tiste osebe, za katere se šteje, da so v skladu s členi 194 do 197 ter členoma 199 in 204 dolžne plačati DDV namesto davčnega zavezanca, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, izpolnjujejo obveznosti glede plačila iz tega oddelka.

Države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe, da osebe, ki so v skladu s členom 205 solidarno odgovorne za plačilo DDV, izpolnjujejo te obveznosti glede plačila.

Člen 208

Če države članice na podlagi člena 198(1) imenujejo pridobitelja investicijskega zlata kot zavezanca za plačilo DDV, ali če, v primeru zlatega materiala, polizdelkov ali investicijskega zlata, kot je opredeljeno v členu 344(1), izvajajo možnost iz člena 198(2), tj. imenujejo pridobitelja kot zavezanca za plačilo DDV, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da ta oseba izpolni obveznost plačila iz tega oddelka.

Člen 209

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, so pa dolžne plačati dolgovani DDV za pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(i), izpolnjujejo obveznosti plačila iz tega oddelka.

Člen 210

Države članice sprejmejo podrobnosti plačila DDV pri pridobitvah novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(ii) in pri pridobitvah trošarinskih izdelkov iz člena 2(1)(b)(iii) znotraj Skupnosti.

Člen 211

Države članice določijo podrobnosti plačila pri uvozu blaga.

Predvsem lahko države članice določijo, da DDV, ki bi ga pri uvozu blaga morali plačati davčni zavezanci ali osebe, ki so dolžne plačati DDV, ali določene kategorije teh oseb, ni treba plačati v trenutku uvoza, pod pogojem, da se DDV kot tak navede v obračunu DDV, ki se predloži v skladu s členom 250.

Člen 212

Države članice lahko oprostijo davčne zavezance plačila dolgovanega DDV, če je znesek davka neznaten.

POGLAVJE 2

Identifikacija

Člen 213

Vsak davčni zavezanec prijavi začetek, spremembo ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec.

Države članice dovolijo in lahko zahtevajo, da se prijava predloži z elektronskimi sredstvi, v skladu s pogoji, ki jih predpišejo.

Brez vpliva na prvi pododstavek odstavka 1 mora vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki v skladu s členom 3(1) ni predmet DDV, navesti, da takšne pridobitve opravlja, kadar pogoji o neuporabi DDV iz tega člena niso več izpolnjeni.

Člen 214

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so naslednje osebe identificirane s posamično številko:

(a)

vsak davčni zavezanec, razen davčnih zavezancev iz člena 9(2), ki na njihovem ozemlju dobavlja blago ali opravlja storitve, v zvezi s katerimi ima pravico do odbitka DDV, razen dobav blaga ali opravljanja storitev, za katere DDV plača izključno prejemnik storitev ali oseba v skladu s členi 194 do 197 in členom 199;

(b)

vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in ki v skladu s členom 2(1)(b) opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki je predmet DDV, ali izkoristi možnost iz člena 3(3) da za svoje pridobitve znotraj Skupnosti obračuna DDV;

(c)

vsak davčni zavezanec, ki na njihovem ozemlju opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti za namene transakcij v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), ki se opravljajo zunaj tega ozemlja;

▼M3

(d)

vsak davčni zavezanec, za katerega se na njihovem ozemlju opravijo storitve, za katere je v skladu s členom 196 dolžan plačati DDV;

(e)

vsak davčni zavezanec, ki ima sedež na njihovem ozemlju in na ozemlju druge države članice opravlja storitve, za katere mora v skladu s členom 196 DDV plačati izključno prejemnik storitev.

▼B

Državam članicam ni treba identificirati nekaterih davčnih zavezancev, ki opravljajo priložnostne transakcije iz člena 12.

Člen 215

Vsaka posamična identifikacijska DDV številka ima predpono v skladu z oznako ISO – 3166 alfa 2, po kateri je mogoče identificirati državo članico, ki jo je izdala.

Grčiji se kljub temu dovoli uporaba predpone „EL“.

▼M27

Za Severno Irsko se uporablja predpona „XI“.

▼B

Člen 216

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihov identifikacijski sistem razlikuje med davčnimi zavezanci iz člena 214 in tako zagotovijo pravilno uporabo prehodne ureditve za obdavčevanje transakcij znotraj Skupnosti iz člena 402.

POGLAVJE 3

Fakturiranje

Oddelek 1

Opredelitve

▼M9

Člen 217

Za namene te direktive je „,elektronski račun“ račun, ki vsebuje predpisane informacije iz te direktive in ki je bil izdan in prejet v kateri koli elektronski obliki.

▼B

Oddelek 2

Opredelitev računa

Člen 218

Za namene te direktive države članice kot račune sprejmejo vse dokumente ali sporočila na papirju ali v elektronski obliki, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem poglavju.

Člen 219

Enako kot račun se obravnava vsak dokument ali sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj izrecno in nedvoumno nanaša.

Oddelek 3

Izdajanje računov

▼M16

Člen 219a

Za izdajanje računov veljajo pravila, ki se uporabljajo v državi članici, za katero se v skladu z določbami naslova V šteje, da je bilo v njej dobavljeno blago ali so bile v njej opravljene storitve.

Z odstopanjem od odstavka 1 za izdajanje računov veljajo naslednja pravila:

(a)

pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj ali izvajalec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobavljeno blago ali opravljena storitev, ali če takega sedeža ali stalne poslovne enote nima, v državi članici, v kateri ima stalno ali običajno prebivališče, kadar:

(i)

dobavitelj ali izvajalec nima sedeža v državi članici, za katero se v skladu z določbami naslova V šteje, da je bilo v njej dobavljeno blago ali so bile v njej opravljene storitve, ali če njegov sedež v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi blaga ali opravljanju storitev v smislu točke (b) člena 192a in je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, ki ji je bilo dobavljeno blago ali so bile zanjo opravljene storitve, razen če prejemnik izda račun (samofakturiranje);

(ii)

se šteje, da blago ni bilo dobavljeno ali da storitve niso bile opravljene v Skupnosti v skladu z določbami naslova V;

(b)

pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri je identificiran dobavitelj ali izvajalec, ki uporablja eno od posebnih ureditev iz poglavja 6 naslova XII.

Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata brez poseganja v člene 244 do 248.

▼M9

Člen 220

Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun v naslednjih primerih:

(1)

za dobave blaga ali opravljanje storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec;

▼C6

(2)

za dobavo blaga iz točke (a) člena 33, razen če davčni zavezanec uporablja posebno ureditev iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII;

▼M9

(3)

za blago, dobavljeno v skladu s pogoji iz člena 138;

(4)

za vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je katera od dobav blaga iz točk 1 in 2 opravljena;

(5)

za vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden so storitve v celoti opravljene.

Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena in brez poseganja v člen 221(2) računa ni treba izdati za opravljanje storitev, ki so v skladu s točkami (a) do (g) člena 135(1) oproščene davkov.

▼M9

Člen 220a

V katerem koli od naslednjih primerov države članice davčnemu zavezancu dovolijo izdajo poenostavljenega računa:

(a)

kadar znesek na računu ni višji od 100 EUR ali njegove protivrednosti v nacionalni valuti;

(b)

izdani račun je dokument ali sporočilo, ki se upošteva kot račun v skladu s členom 219.

Države članice davčnemu zavezancu ne dovolijo izdaje poenostavljenega računa, kadar morajo biti računi izdani v skladu s točkama 2 in 3 člena 220(1) ali kadar obdavčljivo dobavo blaga ali storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je treba plačati DDV, ali pa njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu člena 192a, in je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, kateri je bilo dobavljeno blago ali so bile opravljene storitve.

▼M9

Člen 221

Države članice lahko davčnim zavezancem naložijo obveznost, da izdajajo račun v skladu s podrobnostmi v skladu s členom 226 ali 226b za dobavljeno blago ali opravljene storitve, ki v členu 220(1) niso navedene.

Države članice lahko davčnim zavezancem, ki imajo na njihovem ozemlju sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je opravljena dobava, naložijo obveznost, da za opravljene storitve, ki so oproščene v skladu s točkami (a) do (g) člena 135(1) in so jih ti davčni zavezanci opravili na njihovem ozemlju ali zunaj Skupnosti, izdajo račun v skladu s podrobnostmi iz člena 226 ali 226b.

▼M30

Države članice lahko davčne zavezance oprostijo obveznosti iz člena 220(1) ali člena 220a, da izdajo račun za blago, ki ga dobavijo, ali storitve, ki jih opravijo na njihovem ozemlju in so oproščene, bodisi s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, bodisi brez te pravice, v skladu s členom 98(2), členoma 105a, in 132, členom 135(1), točke (h) do (l), členi 136, 371, 375, 376 in 377, členom 378(2), členom 379(2) ter členi 380 do 390c.

▼M9

Člen 222

Za blago, dobavljeno v skladu s pogoji iz člena 138, ali opravljene storitve, za katere DDV plača prejemnik v skladu s členom 196, se račun izda najpozneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Za druge dobave blaga ali opravljanje storitev lahko države članice davčnim zavezancem naložijo roke za izdajo računov.

Člen 223

Države članice davčnemu zavezancu dovolijo, da izda skupne račune, na katerih je podrobno navedenih več ločenih dobav blaga ali opravljenih storitev, če obveznost obračuna DDV za dobavljeno blago ali opravljene storitve, navedene v skupnem računu, nastane v istem koledarskem mesecu.

Države članice lahko brez poseganja v člen 222 dovolijo izdajo skupnih računov za dobavljeno blago ali opravljene storitve, za katere nastane obveznost obračuna DDV v obdobju, daljšem od enega koledarskega meseca.

Člen 224

Račune lahko sestavi prejemnik v zvezi z njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev, ki mu jo je davčni zavezanec dobavil, ali za storitve, ki mu jih je davčni zavezanec opravil, če se obe stranki o tem predhodno dogovorita in pod pogojem, da obstaja postopek za sprejem vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve. Države članice lahko zahtevajo, da se taki računi izdajajo v imenu in za račun davčnega zavezanca.

Člen 225

Države članice lahko naložijo posebne pogoje za davčne zavezance, če ima tretja oseba ali prejemnik, ki izdaja račune, sedež v državi, s katero ni sklenjenega nobenega pravnega instrumenta o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe bi bilo podobno področju uporabe, ki je predpisano v Direktivi 2010/24/EU ( 14 ) in Uredbi (ES) št. 1798/2003 ( 15 ).

▼B

Oddelek 4

Vsebina računov

Člen 226

Brez poseganja v posebne določbe te direktive, se za namene DDV na računih, ki se izstavljajo v skladu s členom 220 in 221 zahtevajo samo naslednji podatki:

(1)

datum izdaje računa;

(2)

zaporedna številka, ki temelji na eni ali več serij, ki izključno identificira račun;

(3)

identifikacijska številka DDV iz člena 214, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali opravil storitve;

(4)

identifikacijska številka DDV prejemnika v skladu s členom 214, pod katero je pridobiteljprejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s členom 138;

(5)

polno ime in naslov davčnega zavezanca in pridobitelja ali prejemnika;

(6)

količina in vrsta dobavljenega blaga ali obseg in vrsta opravljenih storitev;

(7)

datum, na katerega je bila opravljena dobava blaga ali dokončana storitev, ali datum, na katerega je bilo opravljeno predplačilo iz točk (4) in (5) člena 220, kolikor se datum lahko določi in se razlikuje od datuma izdaje računa;

▼M9

(7a)

če nastane obveznost obračuna DDV ob prejemu plačila v skladu s členom 66(b) in pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna odbitnega davka, navedba „cash accounting“.

▼B

(8)

davčna osnova za vsako stopnjo ali oprostitev, cena na enoto brez DDV in kakršni koli popusti ali znižanja, če niso vključeni v ceno na enoto;

(9)

uporabljena stopnja DDV;

(10)

znesek DDV, ki se plača, razen tam, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta direktiva tak podatek izključuje;

▼M9

(10a)

če prejemnik izda račun namesto dobavitelja ali izvajalca, navedba „self-billing“.

▼M9

(11)

v primeru oprostitve, sklicevanje na veljavno določbo te direktive ali na ustrezno nacionalno določbo ali na katerokoli drugo navedbo, da je dobava blaga ali opravljanje storitev oproščeno;

▼M9

(11a)

kadar je prejemnik dolžan plačati DDV, navedba „Reverse Charge“.

▼B

(12)

v primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz člena 138(1) in (2)(a), podatki, našteti v točki (b) člena 2(2);

▼M9

(13)

v primeru uporabe maržne ureditve za potovalne agencije, navedba „Margin scheme - Travel agents“;

(14)

v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine, navedba „Margin scheme - Second-hand goods“; „Margin scheme - works of art“ oziroma „Margin scheme - collector’s items and antiques“;

▼B

(15)

kjer je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik v smislu člena 204, identifikacijska številka DDV tega davčnega zastopnika v skladu s členom 214, skupaj z njegovim polnim imenom in naslovom.

▼M9

Člen 226a

Kadar izda račun davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je treba plačati davek, ali pa njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu člena 192a, in ki opravi dobavo blaga ali storitev prejemniku, ki je dolžan plačati DDV, lahko davčni zavezanec izpusti podrobnosti iz točk 8, 9 in 10 člena 226 in namesto tega navede davčno osnovo tega blaga ali storitev z navedbo količine in vrste dobavljenega blaga oziroma obsega in vrste opravljenih storitev.

Člen 226b

Glede poenostavljenih računov, izdanih v skladu s členom 220a ter členom 221(1) in (2), države članice zahtevajo najmanj naslednje podatke:

(a)

datum izdaje računa;

(b)

identifikacija davčnega zavezanca, ki dobavi blago ali opravi storitev;

(c)

identifikacijo vrste dobavljenega blaga ali vrste opravljenih storitev;

(d)

znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun;

(e)

če je izdani račun dokument ali sporočilo, ki se upošteva kot račun v skladu s členom 219, jasna in nedvoumna navedba tega prvotnega računa in konkretne podrobnosti, ki so spremenjene.

Države članice na računih poleg podatkov iz členov 226, 227 in 230 ne smejo zahtevati drugih podatkov.

▼B

Člen 227

Države članice lahko zahtevajo, da davčni zavezanci, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in tam opravijo dobave blaga ali storitve, navedejo v členu 214 opredeljeno identifikacijsko številko DDV pridobitelja ali prejemnika v primerih, ki niso navedeni v točki (4) člena 226.

▼M9 —————

▼B

Člen 229

Države članice ne zahtevajo, da so računi podpisani.

▼M9

Člen 230

Zneski, izkazani na računih, so lahko izraženi v kateri koli valuti pod pogojem, da je znesek DDV, ki ga je treba plačati ali popraviti, izražen v nacionalni valuti države članice, z uporabo menjalnega mehanizma, ki je določen v členu 91.

▼M9 —————

▼B

Oddelek 5

▼M9

Papirni in elektronski računi

Člen 232

Prejemnik računa se mora strinjati z uporabo elektronskega računa.

Člen 233

Pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa, v papirni ali elektronski obliki, se zagotovijo od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa.

Vsak davčni zavezanec določi način za zagotovitev pristnosti izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti računa. To se lahko doseže s postopki za nadzor poslovanja, ki ustvarijo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo blaga ali opravljeno storitvijo.

„Pristnost izvora“ pomeni zagotovitev identitete dobavitelja ali izdajatelja računa.

„Celovitost vsebine“ pomeni, da vsebina, ki je zahtevana v skladu s to direktivo, ni bila spremenjena.

Poleg postopkov za nadzor poslovanja iz odstavka 1 tega člena sta v nadaljevanju navedena primera tehnologij, ki zagotavljata pristnost izvora in celovitost vsebine elektronskega računa:

(a)

z naprednim elektronskim podpisom v smislu točke 2 člena 2 Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis, ki je bil narejen z napravo za varno podpisovanje in temelji na kvalificiranem potrdilu, ustrezno v smislu točk 6 in 10 člena 2 Direktive 1999/93/ES ( 16 ).

(b)

z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), kot je opredeljena v členu 2 Priloge 1 k Priporočilu Komisije 94/820/ES z dne 19. oktobra 1994 o pravnih vidikih izmenjave elektronskih podatkov ( 17 ), če sporazum, ki se nanaša na izmenjavo, predvideva uporabo postopkov, ki zagotavljajo pristnost izvora in celovitost podatkov.

▼M9 —————

▼M9

Člen 235

Države članice lahko določijo posebne pogoje za elektronske račune, izdane za blago, dobavljeno na njihovo ozemlje, ali za storitve, opravljene na njihovem ozemlju, iz države, s katero ni nobenega pravnega instrumenta o vzajemni pomoči, katerega področje uporabe bi bilo podobno področju uporabe, ki je določeno v Direktivi 2010/24/EU in Uredbi (ES) št. 1798/2003.

Člen 236

Kjer se istemu prejemniku pošlje ali da na razpolago sveženj z več elektronskimi računi, se lahko podatki, ki so skupni na posameznih računih, navedejo samo enkrat, če so za vsak račun dostopne vse informacije.

Člen 237

Komisija najpozneje do 31. decembra 2016 in na podlagi neodvisne ekonomske raziskave Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o splošni oceni vpliva pravil o izdajanju računov, ki veljajo 1. januarja 2013, zlasti na obseg dejanskega zmanjšanja upravnih obremenitev za podjetja, po potrebi z ustreznim predlogom za spremembo zadevnih pravil.

▼B

Oddelek 6

Ukrepi za poenostavitev

Člen 238

▼M9

Države članice lahko po posvetovanju z odborom za DDV in pod pogoji, ki jih lahko predpišejo, določijo, da se v naslednjih primerih na računih za dobavljeno blago ali za storitve navedejo samo podatki iz člena 226b:

(a)

kadar znesek računa presega 100 EUR, vendar ni višji od 400 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti;

(b)

kadar je zaradi poslovne ali upravne prakse v zadevnem poslovnem sektorju ali tehničnih pogojev izdajanja računov izredno težko izpolnjevati vse obveznosti iz člena 226 ali 230.

▼M9 —————

▼M9

Poenostavljena ureditev iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja, kadar se zahteva, da so računi izdani v skladu s točkama 2 in 3 člena 220 ali kadar obdavčljivo dobavo blaga ali storitev opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je treba plačati DDV, ali pa njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu člena 192a, in je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, za katero je bilo dobavljeno blago ali so bile opravljene storitve.

▼B

Člen 239

V primerih, ko države članice uporabijo možnost, ki je predvidena v točki (b) prvega pododstavka člena 272(1), da ne dodelijo identifikacijske številke DDV davčnim zavezancem, ki ne opravljajo nobenih transakcij iz členov 20, 21, 22, 33, 36, 138 in 141, in kjer dobavitelju, pridobitelju ali prejemniku storitev ni bila dodeljena ta identifikacijska številka, mora imeti račun namesto tega drugo številko, ki se imenuje davčna sklicna številka, kot jo opredelijo zadevne države članice.

Člen 240

Države članice, ki uporabijo možnost iz točke (b) prvega pododstavka člena 272(1), lahko, če je bila davčnemu zavezancu dodeljena identifikacijska številka DDV, poleg tega predvidijo, da račun vsebuje naslednje navedbe:

(1)

za opravljene storitve iz členov 44, 47, 50, 53, 54 in 55 in za dobave blaga iz členov 138 in 141, identifikacijsko številko DDV in davčno sklicno številko dobavitelja;

(2)

za druge dobave blaga in opravljanje storitev samo davčno sklicno številko dobavitelja ali samo identifikacijsko številko DDV.

POGLAVJE 4

Knjigovodstvo

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 241

Za namene tega poglavja hramba računa „z elektronskimi sredstvi“ pomeni hrambo podatkov s pomočjo uporabe elektronske opreme za obdelavo (vključno z digitalno kompresijo) ter z uporabo žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij ali drugih elektromagnetnih sredstev.

Oddelek 2

Splošne obveznosti

Člen 242

Vsak davčni zavezanec vodi dovolj podrobno knjigovodstvo, da omogoča uporabo DDV in nadzor davčnega organa.

▼M16

Člen 242a

Kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča dobavo blaga ali opravljanje storitev za osebo, ki ni davčni zavezanec, znotraj Skupnosti v skladu z določbami naslova V, je davčni zavezanec, ki omogoča dobavo blaga ali opravljanje storitev, dolžan voditi evidenco o teh dobavah ali opravljanju. Te evidence morajo biti dovolj podrobne, da lahko davčni organi držav članic, v katerih je ta dobava blaga ali opravljanje storitev obdavčljiva, ugotovijo, ali je bil DDV pravilno obračunan.

Evidence iz odstavka 1 morajo biti zadevnim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo v elektronski obliki.

Te evidence se morajo hraniti deset let po poteku leta, v katerem je bila opravljena transakcija.

▼M9

Člen 243

Vsak davčni zavezanec vodi evidenco blaga, ki ga je odposlal ali odpeljal ali ki je bilo odposlano ali odpeljano za njegov račun iz ozemlja države članice odhoda, vendar znotraj Skupnosti, za namene transakcij v obliki cenitev navedenega blaga ali del na tem blagu ali njegove začasne uporabe iz točk (f), (g) in (h) člena 17(2).

Vsak davčni zavezanec vodi dovolj podrobno knjigovodstvo, da omogoča identifikacijo blaga, ki mu ga odpošlje iz druge države članice davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v tej drugi državi članici, ali druga oseba za njegov račun, v zvezi s katerim je bila opravljena storitev v obliki cenitev navedenega blaga ali del na navedenem blagu.

▼M21

Vsak davčni zavezanec, ki prenese blago v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic iz člena 17a, vodi evidenco, na podlagi katere lahko davčni organi preverijo, če se navedeni člen pravilno uporablja.

Vsak davčni zavezanec, kateremu se blago dobavi v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic iz člena 17a, vodi evidenco o zadevnem blagu.

▼M26

Oddelek 2a

Splošne obveznosti ponudnikov plačilnih storitev

Člen 243a

V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

‚ponudnik plačilnih storitev‘ pomeni katero koli od kategorij ponudnikov plačilnih storitev iz točk (a) do (d) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 ) ali fizično ali pravno osebo, za katero velja izjema iz člena 32 navedene direktive;

(2)

‚plačilna storitev‘ pomeni katero koli poslovno dejavnost iz točk 3 do 6 Priloge I k Direktivi (EU) 2015/2366;

(3)

‚plačilo‘ pomeni plačilno transakcijo, kakor je opredeljena v točki 5 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366, ali denarno nakazilo, kakor je opredeljeno v točki 22 člena 4 navedene direktive, ob upoštevanju izvzetij iz člena 3 navedene direktive;

(4)

‚plačnik‘ pomeni plačnika, kakor je opredeljen v točki 8 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366;

(5)

‚prejemnik plačila‘ pomeni prejemnika plačila, kakor je opredeljen v točki 9 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366;

(6)

‚matična država članica‘ pomeni matično državo članico, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366;

(7)

‚država članica gostiteljica‘ pomeni državo članico gostiteljico, kakor je opredeljena v točki 2 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366;

(8)

‚plačilni račun‘ pomeni plačilni račun, kakor je opredeljen v točki 12 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366;

(9)

‚IBAN‘ pomeni IBAN, kakor je opredeljen v točki 15 člena 2 Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 );

(10)

‚BIC‘ pomeni BIC, kakor je opredeljen v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 260/2012.

Člen 243b

Države članice za dosego cilja boja proti goljufijam na področju DDV od ponudnikov plačilnih storitev zahtevajo, da za vsako koledarsko četrtletje vodijo dovolj podrobne evidence o prejemnikih plačil in plačilih v zvezi s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo, s čimer pristojnim organom držav članic omogočijo izvajanje nadzora dobav blaga in storitev, za katere se v skladu z določbami naslova V šteje, da so opravljene v državi članici.

Zahteva iz prvega pododstavka se uporablja le za plačilne storitve, ki se opravljajo v zvezi s čezmejnimi plačili. Plačilo se šteje za čezmejno, kadar je plačnik v eni državi članici, prejemnik plačila pa v drugi državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi.

Zahteva iz odstavka 1, ki velja za ponudnike plačilnih storitev, se uporablja, kadar ponudnik plačilnih storitev v koledarskem četrtletju opravi plačilne storitve, ki ustrezajo več kot 25 čezmejnim plačilom istemu prejemniku plačila.

Število čezmejnih plačil iz prvega pododstavka tega odstavka se izračuna glede na plačilne storitve, ki jih ponudnik plačilnih storitev opravi na državo članico in na identifikacijske oznake iz člena 243c(2). Kadar ima ponudnik plačilnih storitev informacije, da ima prejemnik plačila več identifikacijskih oznak, se izračun opravi na prejemnika plačila.

Zahteva iz odstavka 1 se ne uporablja za plačilne storitve, ki jih opravljajo ponudniki plačilnih storitev plačnika v zvezi z vsakim plačilom, kadar je vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev prejemnika plačila v državi članici, kar kaže koda BIC tega ponudnika plačilnih storitev ali katera koli druga poslovna identifikacijska koda, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev in njegovo lokacijo. Ponudniki plačilnih storitev plačnika te plačilne storitve v vsakem primeru vključijo v izračun iz odstavka 2.

Kadar se za ponudnike plačilnih storitev uporablja zahteva iz odstavka 1, se evidence:

(a)

vodijo s strani ponudnika plačilnih storitev v elektronski obliki tri koledarska leta od konca koledarskega leta, v katerem je bilo izvedeno plačilo;

(b)

dajo v skladu s členom 24b Uredbe (EU) št. 904/2010 na voljo matični državi članici ponudnika plačilnih storitev oziroma, kadar ponudnik plačilnih storitev opravlja plačilne storitve v državah članicah, ki niso matična država članica, državam članicam gostiteljicam.

Člen 243c

Za namene uporabe drugega pododstavka člena 243b(1) in brez poseganja v določbe naslova V se šteje, da je lokacija plačnika v državi članici, ki ustreza:

(a)

IBAN plačilnega računa plačnika ali kateri koli drugi identifikacijski oznaki, ki nedvoumno določa plačnika in njegovo lokacijo, ali kadar takšna identifikacijska oznaka ne obstaja;

(b)

kodi BIC ali kateri koli drugi poslovni identifikacijski kodi, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu plačnika, in njegovo lokacijo.

Za namene uporabe drugega pododstavka člena 243b(1) se šteje, da je lokacija prejemnika plačila v državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi, ki ustreza:

(a)

IBAN plačilnega računa prejemnika plačila ali kateri koli drugi identifikacijski oznaki, ki nedvoumno določa prejemnika plačila in njegovo lokacijo, ali kadar takšna identifikacijska oznaka ne obstaja;

(b)

kodi BIC ali kateri koli drugi poslovni identifikacijski kodi, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika plačila, in njegovo lokacijo.

Člen 243d

Evidence, ki jih vodijo ponudniki plačilnih storitev na podlagi člena 243b, vsebujejo naslednje informacije:

(a)

BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev;

(b)

ime ali poslovni naziv prejemnika plačila, kakor izhaja iz evidenc ponudnika plačilnih storitev;

(c)

katero koli identifikacijsko številko za DDV ali drugo nacionalno davčno številko prejemnika plačila, če je na voljo;

(d)

IBAN ali, če ta ni na voljo, katero koli drugo identifikacijsko oznako, ki nedvoumno določa prejemnika plačila in njegovo lokacijo;

(e)

BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika plačila, in njegovo lokacijo, kadar prejemnik plačila prejme sredstva, ne da bi imel plačilni račun;

(f)

naslov prejemnika plačila, če je na voljo, kot izhaja iz evidenc ponudnika plačilnih storitev;

(g)

podrobnosti o katerem koli čezmejnem plačilu iz člena 243b(1);

(h)

podrobnosti o katerem koli vračilu plačil, ki so opredeljena kot takšna, da zadevajo čezmejna plačila iz točke (g).

Informacije iz točk (g) in (h) odstavka 1 vsebujejo naslednje podrobnosti:

(a)

datum in čas izvedbe plačila ali vračila plačila;

(b)

znesek in valuto plačila ali vračila plačila;

(c)

državo članico izvora plačila, ki ga prejme prejemnik plačila ali se prejme v njegovem imenu, namembno državo članico vračila, kakor je primerno, in informacije, ki se uporabljajo za določitev izvora ali namembnega kraja plačila ali vračila plačila v skladu s členom 243c;

(d)

vse sklice, ki nedvoumno določajo plačilo;

(e)

kadar je primerno, informacije o tem, da je plačilo odrejeno v fizičnih prostorih trgovca.

▼B

Oddelek 3

Posebne obveznosti glede hrambe vseh računov

Člen 244

Vsak davčni zavezanec zagotovi, da se shranijo kopije računov, ki jih izda sam, pridobitelj ali prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun, ter vsi računi, ki jih je prejel.

Člen 245

Za namene te direktive lahko davčni zavezanec določi kraj hrambe za vse račune, pod pogojem, da so računi ali informacije, shranjeni v skladu s členom 244, na razpolago brez neupravičenih odlogov pristojnim organom vedno, ko jih zahtevajo.

Države članice lahko od davčnih zavezancev s sedežem na njihovem ozemlju zahtevajo, da jih obvestijo o kraju hrambe, če je hramba zunaj njihovega ozemlja.

Države članice lahko tudi zahtevajo, da davčni zavezanci s sedežem na njihovem ozemlju hranijo znotraj tega ozemlja račune, ki so jih izstavili sami ali pridobitelji ali prejemniki storitev ali v njihovem imenu in za njihov račun tretje osebe, ter vse račune, ki so jih prejeli, če ne gre za hrambo z elektronskimi sredstvi, ki zagotavlja neprekinjen on-line dostop do zadevnih podatkov.

▼M9 —————

▼B

Člen 247

Vsaka država članica določi obdobje, v katerem morajo davčni zavezanci zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga ali opravljanje storitev na njenem ozemlju, in računov, ki jih prejmejo davčni zavezanci s sedežem na njenem ozemlju.

▼M9

Da se zagotovi izpolnitev zahtev iz člena 233, lahko država članica iz odstavka 1 tega člena zahteva, da se računi hranijo v izvirni obliki, papirni ali elektronski, v kateri so bili poslani ali dani na razpolago. Država članica lahko tudi zahteva, da se v primeru računov, ki se hranijo z elektronskimi sredstvi, prav tako z elektronskimi sredstvi shranijo tudi podatki, ki jamčijo pristnost izvora in celovitost vsebine, kakor je določeno v členu 233.

Država članica iz odstavka 1 tega člena lahko določi posebne pogoje, ki prepovedujejo ali omejujejo shranjevanje računov v državi, s katero ni sklenjenega nobenega pravnega instrumenta o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe bi bilo podobno področju uporabe, ki je določeno v Direktivi 2010/24/EU in Uredbi (ES) št. 1798/2003, ali o pravici dostopa na elektronski način, prenosa in uporabe iz člena 249.

▼B

Člen 248

Države članice lahko pod pogoji, ki jih določijo, zahtevajo shranjevanje računov, ki jih prejmejo osebe, ki niso davčni zavezanci.

Oddelek 4

Pravica dostopa do računov, ki so shranjeni z elektronskimi sredstvi v drugi državi članici

▼M9

Člen 248a

Države članice zaradi nadzora in v zvezi z računi za dobave blaga ali storitev opravljene na njihovem ozemlju in računi, ki jih prejmejo davčni zavezanci s sedežem na njihovem ozemlju, za določene davčne zavezance ali določene primere lahko zahtevajo prevod v svoje uradne jezike. Vendar države članice ne smejo predpisati splošne zahteve po prevodu računov.

▼M9

Člen 249

Kadar davčni zavezanec račune, ki jih izda ali prejme, shrani z elektronskimi sredstvi, ki zagotavljajo on-line dostop do zadevnih podatkov, imajo pristojni organi države članice, v kateri ima sedež, in pristojni organi druge države članice, kadar je treba DDV plačati v tej drugi državi članici, zaradi nadzora pravico do dostopa, prenosa in uporabe navedenih računov.

▼B

POGLAVJE 5

Obračuni

Člen 250

Vsak davčni zavezanec mora predložiti obračun DDV, ki vsebuje vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna in odbitkov, in, kolikor je to potrebno za določitev osnove za obdavčitev, skupno vrednost transakcij, ki se nanašajo na ta davek in odbitke, ter vrednost kakršnih koli oproščenih transakcij.

Države članice dovolijo in lahko zahtevajo, da se obračun DDV iz odstavka 1 predloži z elektronskimi sredstvi, v skladu s pogoji, ki jih določijo.

Člen 251

Obračun DDV, ki zajema dano davčno obdobje mora poleg podatkov iz člena 250 vsebovati naslednje podatke:

(a)

skupno vrednost, brez DDV, dobav blaga iz člena 138, za katere je v tem davčnem obdobju nastala obveznost obračuna DDV;

(b)

skupno vrednost, brez DDV, dobav blaga iz členov 33 in 36, opravljenih na ozemlju druge države članice in za katere je v tem davčnem obdobju nastala obveznost obračuna DDV, če se kraj, kjer se odpošiljanje ali prevoz blaga začne nahaja v državi članici, v kateri je treba obračun predložiti;

(c)

skupno vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti in transakcij, ki se tako obravnavajo iz členov 21 ali 22, zmanjšano za DDV, ki so bile opravljene v državi članici, v kateri je treba obračun predložiti in za katere je v tem davčnem obdobju nastala obveznost obračuna DDV;

(d)

skupno vrednost, brez DDV, dobav blaga iz členov 33 in 36, opravljenih v državi članici, v kateri je treba obračun predložiti, in za katere je nastala obveznost obračuna DDV v tem davčnem obdobju, če se kraj, kjer se odpošiljanje ali prevoz blaga začne nahaja na ozemlju druge države članice;

(e)

skupno vrednost, brez DDV, dobav blaga, opravljenih v državi članici, v kateri je treba obračun predložiti, za katere je bil davčni zavezanec v skladu s členom 197 določen za osebo, dolžno plačati DDV, in za katere je nastala obveznost obračuna DDV v tem davčnem obdobju.

Člen 252

Obračun DDV je treba predloži v roku, ki ga predpišejo države članice. Ta rok ne sme biti daljši od dveh mesecev po poteku posameznega davčnega obdobja.

Države članice določijo davčno obdobje na en, dva ali tri mesece.

Države članice pa lahko določijo drugačna davčna obdobja pod pogojem, da ta obdobja ne presežejo enega leta.

Člen 253

Švedska lahko za mala in srednja podjetja uporabi poenostavljen postopek, po katerem lahko davčni zavezanci, ki opravljajo samo transakcije, obdavčljive na nacionalni ravni, predložijo obračune DDV tri mesece po končanem obdobju letnega neposrednega davka.

Člen 254

Pri dobavah novih prevoznih sredstev, ki jih opravi pod pogoji iz člena 138(2)(a) davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, pridobitelju, ki ni identificiran za namene DDV, ali davčni zavezanec, kot je opredeljen v členu 9(2), države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da prodajalec sporoči vse potrebne podatke za uporabo DDV in nadzor davčnega organa.

Člen 255

Če države članice na podlagi člena 198(1) imenujejo pridobitelja investicijskega zlata kot zavezanca za plačilo DDV ali če, v primeru zlatega materiala, polizdelkov ali investicijskega zlata, kot je opredeljeno v členu 344(1), izvajajo možnost iz člena 198(2), tj. imenujejo pridobitelja kot zavezanca za plačilo DDV, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da ta oseba izpolni obveznost predložitve obračuna DDV, kot je določeno v tem poglavju.

Člen 256

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo da osebe, za katere se šteje, da so v skladu s členi 194 do 197 in členom 204 dolžne plačati DDV namesto davčnega zavezanca, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, izpolnjujejo obveznosti glede predložitve obračuna DDV iz tega poglavja.

Člen 257

Člen 258

Države članice določijo natančna pravila za predložitev obračuna DDV pri pridobitvah novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(ii) in pri pridobitvah trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(iii).

Člen 259

Države članice lahko zahtevajo, da osebe, ki opravljajo pridobitve novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti, kot so opredeljena v členu 2(1)(b)(ii), pri predložitvi obračuna DDV zagotovijo vse potrebne podatke za uporabo DDV in nadzor davčnega organa.

Člen 260

Države članice določijo natančnejša pravila za predložitev obračuna DDV ob uvozu blaga.

Člen 261

Države članice lahko od davčnega zavezanca zahtevajo, da predloži obračun od vseh opravljenih transakcij v predhodnem letu z vsemi podatki iz členov 250 in 251. Ta obračun vsebuje vse podatke, ki so potrebni za morebitne popravke.

Države članice dovolijo in lahko zahtevajo, da se obračun iz odstavka 1 predloži z elektronskimi sredstvi, v skladu s pogoji, ki jih določijo.

POGLAVJE 6

Rekapitulacijska poročila

▼M21

Člen 262

Vsak davčni zavezanec, ki je identificiran za DDV, predloži rekapitulacijsko poročilo, v katerem so navedeni:

(a)

pridobitelji, identificirani za DDV, katerim jim je dobavil blago pod pogoji iz člena 138(1) in točke (c) člena 138(2);

(b)

osebe, identificirane za DDV, katerim jim je dobavil blago, ki mu je bilo dobavljeno v okviru pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz člena 42;

(c)

davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci in so identificirane za DDV, katerim je opravil storitve, ki niso storitve, ki so oproščene plačila DDV v državi članici, kjer je transakcija obdavčljiva, in pri katerih je prejemnik storitev dolžan plačati davek v skladu s členom 196.

Vsak davčni zavezanec poleg informacij iz odstavka 1 predloži tudi informacije o identifikacijski številki za DDV davčnih zavezancev, ki jim je namenjeno blago, ki se odpošlje ali odpelje v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic v skladu s pogoji iz člena 17a, ter o vseh spremembah predloženih informacij.

▼M4

Člen 263

Rekapitulacijsko poročilo se sestavi za vsak koledarski mesec v roku, ki ni daljši od enega meseca, in v skladu s postopki, ki jih predpišejo države članice.

1a.

Vendar lahko države članice v skladu s pogoji in omejitvami, ki jih lahko določijo, davčnim zavezancem dovolijo, da predložijo rekapitulacijska poročila za vsako koledarsko četrtletje v roku, ki ni daljši od enega meseca po koncu četrtletja, če skupna četrtletna vrednost dobav blaga, brez DDV, iz člena 264(1)(d) in člena 265(1)(c) niti za zadevno četrtletje niti za nobeno izmed predhodnih četrtletij ne presega zneska 50 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti.

Možnost, predvidena v prvem pododstavku, preneha veljati ob koncu meseca, v katerem skupna vrednost dobav blaga, brez DDV, iz člena 264(1)(d) in člena 265(1)(c) za tekoče četrtletje preseže vrednost 50 000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti. V tem primeru se rekapitulacijsko poročilo sestavi za vsak mesec oziroma vse mesece od začetka četrtletja v roku, ki ni daljši od enega meseca.

1b.

Države članice lahko do 31. decembra 2011 določijo znesek iz odstavka 1a v višini 100 000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti.

1c.

Države članice lahko v skladu s pogoji in omejitvami, ki jih lahko določijo, davčnim zavezancem dovolijo, da v zvezi z opravljanjem storitev v smislu člena 264(1)(d) predložijo rekapitulacijska poročila za vsako koledarsko četrtletje v roku, ki ni daljši od enega meseca po koncu četrtletja.

Države članice lahko od davčnih zavezancev, ki dobavljajo blago in opravljajo storitve v smislu člena 264(1)(d), zahtevajo zlasti, da rekapitulacijsko poročilo predložijo v roku, ki izhaja iz uporabe odstavkov 1 do 1b.

Države članice dovolijo in lahko zahtevajo, da se rekapitulacijsko poročilo iz odstavka 1 predloži z elektronskim prenosom datoteke v skladu s pogoji, ki jih določijo.

▼B

Člen 264

Rekapitulacijsko poročilo vsebuje naslednje podatke:

▼M3

(a)

številko, s katero je davčni zavezanec identificiran za DDV v državi članici, v kateri je treba predložiti rekapitulacijsko poročilo, in pod katero je dobavil blago pod pogoji člena 138(1) ali opravil obdavčljive storitve v smislu člena 44;

(b)

številko, s katero je pridobitelj blaga ali prejemnik storitev identificiran za DDV v drugi državi članici, kakor je tista, v kateri je treba predložiti rekapitulacijsko poročilo, in pod katero mu je bilo dobavljeno blago ali opravljena storitev;

▼B

(c)

številko, s katero je davčni zavezanec identificiran za DDV v državi članici, v kateri je treba predložiti rekapitulacijsko poročilo, in pod katero je opravil prenos iz člena 138(2)(c) v drugo državo članico, in številko, s katero je identificiran v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz konča;

▼M3

(d)

za vsakega pridobitelja blaga ali prejemnika storitev skupno vrednost dobav blaga in skupno vrednost storitev, ki jih je opravil davčni zavezanec;

▼B

(e)

za dobave v obliki prenosov blaga v drugo državo članico iz člena 138(2)(c), skupno vrednost dobavljenega blaga, določeno v skladu s členom 76;

(f)

vrednost popravkov, opravljenih na podlagi člena 90.

▼M4

Vrednost iz točke (d) odstavka 1 se prijavi za obdobje za predložitev, določeno v skladu z odstavki (1) do (1c) člena263, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV.

Vrednost iz točke (f) odstavka 1 se prijavi za obdobje za predložitev, določeno v skladu z odstavki (1) do (1c) člena 263, v katerem je pridobitelj obveščen o popravku.

▼B

Člen 265

V primerih pridobitev blaga znotraj Skupnosti iz člena 42 mora davčni zavezanec, identificiran za DDV v državi članici, ki mu je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero izvaja te pridobitve, v rekapitulacijskem poročilu jasno navesti naslednje podatke:

(a)

svojo identifikacijsko številko DDV v tej državi članici in pod katero je opravil pridobitev in kasnejšo dobavo blaga;

(b)

identifikacijsko številko DDV, pod katero je v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, identificirana oseba, kateri je davčni zavezanec opravil kasnejšo dobavo;

(c)

za vsako osebo, kateri je bila opravljena kasnejša dobava, skupni znesek dobav, brez DDV, ki jih je opravil davčni zavezanec v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča.

▼M4

Vrednost iz točke (c) odstavka 1 se prijavi za obdobje za predložitev, določeno v skladu z odstavki (1) do (1b) člena 263, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV.

▼B

Člen 266

Z odstopanjem od členov 264 in 265 lahko države članice določijo, da rekapitulacijska poročila vsebujejo dodatne navedbe.

Člen 267

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da tiste osebe, za katere se šteje, da so v skladu s členoma 194 in 204 dolžne plačati DDV namesto davčnega zavezanca, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, izpolnjujejo obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila iz tega poglavja.

Člen 268

Države članice lahko zahtevajo, da davčni zavezanci, ki na njihovem ozemlju opravljajo pridobitve blaga znotraj Skupnosti in podobne transakcije, kot so opredeljene v členih 21 in 22, predložijo poročila s podrobnostmi o takšnih pridobitvah, s tem, da takšnih poročil ne smejo zahtevati za obdobje, ki je krajše od enega meseca.

Člen 269

Svet lahko na predlog Komisije soglasno dovoli kateri koli državi članici, da uvede posebne ukrepe iz členov 270 in 271 za poenostavitev obveznosti predložitve rekapitulacijskega poročila iz tega poglavja. Taki ukrepi ne smejo ogrožati pravilnega spremljanja transakcij znotraj Skupnosti.

Člen 270

Na podlagi dovoljenja iz člena 269 lahko države članice dovolijo, da davčni zavezanci predložijo letno rekapitulacijsko poročilo, ki vsebuje identifikacijsko številko DDV v drugi državi članici, tistih pridobiteljev, katerim je ta davčni zavezanec dobavljal blago pod pogoji iz člena 138(1) in (2)(c), če davčni zavezanec izpolnjuje naslednje tri pogoje:

(a)

skupna letna vrednost njihovih dobav blaga in opravljenih storitev, brez DDV, ne presega zneska letnega prometa, ki se uporablja za oprostitev za mala podjetja iz členov 282 do 292, za več kot 35 000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti;

(b)

skupni letni znesek, brez DDV, dobav blaga, ki jih opravijo pod pogoji iz člena 138, ne presega 15 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti;

(c)

dobave blaga, ki jih opravijo pod pogoji iz člena 138, niso dobave novih prevoznih sredstev.

Člen 271

Na podlagi dovoljenja iz člena 269 lahko države članice, ki določijo, da je trajanje davčnega obdobja, za katerega mora davčni zavezanec predložiti obračun DDV iz člena 250, daljše od treh mesecev, takemu davčnemu zavezancu dovolijo, da predloži rekapitulacijsko poročilo za isto obdobje, če ta davčni zavezanec izpolnjuje naslednje tri pogoje:

(a)

skupna letna vrednost dobavljenega blaga in storitev, brez DDV, ne presega 200 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti;

(b)

skupni letni znesek, brez DDV, dobav blaga, ki jih opravijo pod pogoji iz člena 138, ne presega 15 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti;

(c)

dobave blaga, ki jih opravijo pod pogoji iz člena 138, niso dobave novih prevoznih sredstev.

POGLAVJE 7

Druge določbe

Člen 272

Države članice lahko naslednje davčne zavezance oprostijo nekaterih ali vseh obveznosti iz poglavij 2 do 6:

(a)

davčne zavezance, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV v skladu s členom 3(1);

▼M24

(b)

davčne zavezance, ki ne opravljajo nobene od transakcij iz členov 20, 21, 22, 33, 36, 136a, 138 in 141;

▼B

(c)

davčne zavezance, ki opravljajo samo dobave blaga ali storitev, ki so oproščene na podlagi členov 132, 135 in 136, členov 146 do 149 ter členov 151, 152 ali 153;

(d)

davčne zavezance, ki so upravičeni do oprostitve za mala podjetja iz členov 282 do 292;

(e)

davčne zavezance, ki so upravičeni do skupne pavšalne ureditve za kmete.

▼M9

Države članice davčnih zavezancev iz točke (b) prvega pododstavka ne smejo oprostiti obveznosti izdajanja računov iz oddelkov 3 do 6 poglavja 3 in oddelka 3 poglavja 4.

▼B

Če države članice uporabijo možnost iz točke (e) prvega pododstavka odstavka 1, sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev pravilne uporabe prehodne ureditve za obdavčevanje transakcij znotraj Skupnosti.

Države članice lahko nekaterih obveznosti vodenja evidenc iz člena 242 oprostijo tudi druge davčne zavezance, ki niso opredeljeni v odstavku 1.

Člen 273

Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.

Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.

POGLAVJE 8

Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu

Oddelek 1

Uvoz

Člen 274

Določbe členov 275, 276 in 277 se uporabljajo za uvoz blaga v prostem prometu, ki se vnese v Skupnost s tretjega ozemlja, ki je sestavni del carinskega območja Skupnosti.

Člen 275

Formalnosti v zvezi z uvozom blaga iz člena 274 so enake kot formalnosti, ki jih določajo carinski predpisi Skupnosti za uvoz blaga na carinsko območje Skupnosti.

Člen 276

Če je kraj prihoda ali prevoza blaga iz člena 274 zunaj države članice, v kateri se vnese v Skupnost, se blago giblje v Skupnosti v okviru notranjega tranzitnega postopka Skupnosti, ki ga določajo veljavni carinski predpisi Skupnosti, če je bila ob vnosu v Skupnost zanj izpolnjena deklaracija, s katero je bilo dano v ta postopek.

Člen 277

Če se v trenutku vnosa v Skupnost ugotovi, da za blago iz člena 274 velja ena od možnosti, zaradi katere bi izpolnjevalo pogoje, če bi bilo uvoženo v smislu prvega odstavka člena 30 za enega od postopkov ali transakcij iz člena 156, ali je v postopku začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, države članice sprejmejo ukrepe, da lahko blago ostane v Skupnosti pod istimi pogoji, kot so določeni za uporabo takšnih postopkov ali situacij.

Oddelek 2

Izvoz

Člen 278

Določbe členov 279 in 280 se uporabljajo za izvoz blaga v prostem prometu, ki se odpošlje ali odpelje iz države članice na tretje ozemlje, ki je del carinskega območja Skupnosti.

Člen 279

Formalnosti v zvezi z izvozom blaga iz člena 278 z ozemlja Skupnosti so enake kot jih določajo veljavni carinski predpisi Skupnosti za izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti.

Člen 280

Za blago, ki se začasno izvozi iz Skupnosti z namenom ponovnega uvoza, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ob ponovnem uvozu v Skupnost za takšno blago veljajo ugodnosti iz istih predpisov, kot če bi bilo začasno izvoženo s carinskega območja Skupnosti.

NASLOV XII

POSEBNE UREDITVE

POGLAVJE 1

Posebna ureditev za mala podjetja

Oddelek 1

Poenostavljeni postopki za obračunavanje in pobiranje

Člen 281

Države članice, ki bi pri uporabi splošne ureditve DDV za mala podjetja lahko naletele na težave zaradi njihovih dejavnosti ali strukture, lahko pod takšnimi pogoji in s takšnimi omejitvami, kot jih lahko določijo, in po posvetovanju odbora za DDV, uporabljajo poenostavljene postopke, kot so pavšalne ureditve za obračunavanje in pobiranje DDV, če to ne vodi k zmanjšanju davka.

Oddelek 2

Oprostitve in progresivne olajšave

Člen 282

Oprostitve in progresivne davčne olajšave, predvidene v tem oddelku, se uporabljajo za dobavo blaga in storitev malih podjetij.

Člen 283

Iz postopkov, predvidenih v tem oddelku, so izvzete naslednje transakcije:

(a)

transakcije, ki se opravijo priložnostno, iz člena 12;

(b)

dobave novih prevoznih sredstev, ki se opravijo pod pogoji iz člena 138(1) in(2)(a);

(c)

dobave blaga in storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolgovan DDV.

Države članice lahko iz postopkov, predvidenih v tem oddelku, izvzamejo tudi transakcije, ki niso opredeljene v odstavku 1.

Člen 284

Države članice, ki so uporabile izbiro iz člena 14 Direktive Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 na področju usklajevanja zakonodaj držav članic o prometnih davkih – struktura in način uporabe skupnega sistema davkov na dodano vrednost ( 20 ) o uvedbi oprostitev ali progresivne davčne olajšave, lahko še naprej uporabljajo oprostitve in olajšave ter postopke za njihovo uporabo, če so v skladu s pravili DDV.

Tiste države članice, ki so 17. maja 1977 uporabljale oprostitev davka za davčne zavezance, katerih letni promet je bil manjši od protivrednosti 5 000 evropskih obračunskih enot v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na ta dan, lahko ta znesek povečajo do 5 000 EUR.

Države članice, ki so uporabljale progresivno davčno olajšavo, ne smejo niti povečati zgornje meje progresivnih davčnih olajšav niti odobriti ugodnejših pogojev za odobravanje te olajšave.

Člen 285

Države članice, ki niso uporabile izbire iz člena 14 Direktive 67/228/EGS, lahko oprostijo davčne zavezance, katerih letni promet je največ enak 5 000 EUR ali protivrednosti tega zneska v nacionalni valuti.

▼C1

Države članice iz prvega pododstavka lahko odobrijo progresivno davčno olajšavo davčnim zavezancem, katerih letni promet presega zgornjo mejo, ki so jo določile.

▼B

Člen 286

Države članice, ki so 17. maja 1977 uporabljale oprostitev davka za davčne zavezance, katerih letni promet je bil enak ali višji od protivrednosti 5 000 evropskih obračunskih enot v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na ta dan, lahko ta znesek povečajo, da ohranijo njegovo realno vrednost.

Člen 287

Države članice, ki so pristopile po 1. januarja 1978, lahko oprostijo davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti naslednjih zneskov v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njihovega pristopa:

(1)

Grčija: 10 000 evropskih obračunskih enot;

(2)

Španija: 10 000 ECU;

(3)

Portugalska: 10 000 ECU;

(4)

Avstrija: 35 000 ECU;

(5)

Finska: 10 000 ECU;

(6)

Švedska: 10 000 ECU;

(7)

Češka: 35 000 EUR;

(8)

Estonija: 16 000 EUR;

(9)

Ciper: 15 600 EUR;

(10)

Latvija: 17 200 EUR;

(11)

Litva: 29 000 EUR;

(12)

Madžarska: 35 000 EUR;

(13)

Malta: 37 000 EUR, če gre pretežno za ekonomsko dejavnost dobave blaga, 24 300 EUR, če gre pretežno za ekonomsko dejavnost opravljanja storitev z nizko dodano vrednostjo (visoki vložki), in 14 600 EUR v drugih primerih, predvsem za opravljanje storitev z visoko dodano vrednostjo (nizki vložki);

(14)

Poljska: 10 000 EUR;

(15)

Slovenija: 25 000 EUR;

(16)

Slovaška: 35 000 EUR;

▼M7

(17)

Bolgarija: 25 600 EUR;

(18)

Romunija: 35 000 EUR;

▼A1

(19)

Hrvaška: 35 000 EUR.

▼B

Člen 288

Promet, ki je osnova za uporabo postopkov iz tega oddelka, obsega naslednje zneske brez DDV:

(1)

znesek dobav blaga in storitev, kolikor so ti obdavčeni;

▼M30

(2)

vrednost transakcij, ki so oproščene s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, na podlagi člena 98(2) ali člena 105a;

▼B

(3)

znesek transakcij, ki so oproščene na podlagi členov 146 do 149 in členov 151, 152 ali 153;

(4)

znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz točk (b) do (g) člena 135(1) in zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

Pri izračunu prometa pa se ne upošteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev podjetja.

Člen 289

Davčni zavezanci, oproščeni DDV, nimajo pravice do odbitka DDV v skladu s členi 167 do 171 in členi 173 do 177 niti ga ne smejo izkazovati na svojih računih.

Člen 290

Davčni zavezanci, upravičeni do oprostitve DDV, se lahko odločijo za splošno ureditev DDV ali za poenostavljene postopke iz člena 281. V tem primeru imajo pravico do vsakršne progresivne davčne olajšave, ki jo lahko določa nacionalna zakonodaja.

Člen 291

Ob uporabi člena 281 se davčni zavezanci, ki uživajo progresivno olajšavo, obravnavajo kot davčni zavezanci, za katere velja splošna ureditev DDV.

Člen 292

Ureditev iz tega oddelka se uporablja do datuma, ki ga določi Svet v skladu s členom 93 Pogodbe, ki pa ne sme biti kasnejši od datuma začetka veljavnosti dokončne ureditve iz člena 402.

Oddelek 3

Poročilo in ponovni pregled

Člen 293

Komisija vsaka štiri leta od sprejetja te direktive na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Svetu predloži poročilo o uporabi določb tega poglavja, ki mu po potrebi in ob upoštevanju potrebe zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov priloži predloge za:

(1)

izboljšanje posebne ureditve za mala podjetja;

(2)

prilagoditev nacionalnih sistemov glede oprostitev in progresivne davčne olajšave;

(3)

prilagoditev pragov iz oddelka 2.

Člen 294

Svet v skladu s členom 93 Pogodbe odloči, ali je v okviru dokončne ureditve potrebna posebna ureditev za mala podjetja, in po potrebi odloči o skupnih omejitvah in pogojih izvajanja te posebne ureditve.

POGLAVJE 2

Skupna pavšalna ureditev za kmete

Člen 295

Pomen izrazov, uporabljenih v tem poglavju:

(1)

„kmet“: davčni zavezanec, ki opravlja svojo dejavnost v kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem podjetju;

(2)

„kmetijsko, gozdarsko ali ribiško podjetje“: podjetje, ki ga kot takega priznava posamezna država članica v okviru proizvodnih dejavnosti iz Priloge VII;

(3)

„kmet pavšalist“: kmet, za katerega velja pavšalna ureditev iz tega poglavja;

(4)

„kmetijski pridelki“: blago, ki ga pridela kmetijsko, gozdarsko ali ribiško podjetje v posamezni državi članici pri opravljanju dejavnosti iz Priloge VII;

(5)

„kmetijske storitve“: storitve, zlasti tiste iz Priloge VIII, ki jih opravi kmet s svojo delovno silo ali opremo, ki jo sam upravlja in se običajno uporablja v kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem podjetju, in so običajno sestavni del kmetijske proizvodnje;

(6)

„obračunan vstopni DDV“: znesek skupnega DDV od blaga in storitev, ki jih kupijo vsa kmetijska, gozdarska in ribiška podjetja posamezne države članice, za katere velja sistem pavšalne ureditve, če bi kmet imel pravico do odbitka davka v skladu s členi 167, 168 in 169 ter členi 173 do 177, če bi zanj veljala splošna ureditev DDV;

(7)

„odstotki pavšalnega nadomestila“: odstotki, ki jih določijo države članice v skladu s členi 297, 298 in 299 in ki jih uporabljajo v primerih iz člena 300, da bi omogočile kmetom pavšalistom nadomestiti obračunan vstopni DDV po določeni stopnji;

(8)

„pavšalno nadomestilo“: znesek, ki se v primerih iz člena 300 izračuna na promet kmeta pavšalista z uporabo odstotka pavšalnega nadomestila.

Če kmet s sredstvi, ki se običajno uporabljajo v kmetijskih, gozdarskih ali ribiških podjetjih, predeluje pridelke, ki so predvsem rezultat njegove kmetijske dejavnosti, se tudi takšna predelava obravnava kot kmetijska dejavnost iz Priloge VII.

Člen 296

Če bi kmetom uporaba splošne ureditve DDV ali posebne ureditve iz poglavja 1 povzročila težave, lahko države članice zanje uporabijo pavšalno ureditev za nadomestitev DDV, obračunanega pri nakupih blaga in storitev, ki jih opravijo kmetje pavšalisti v skladu s tem poglavjem.

Vsaka država članica lahko iz pavšalne ureditve izvzame določene kategorije kmetov in kmete, ki jim upoštevanje splošne ureditve DDV ali poenostavljenih postopkov iz člena 281 ne bi povzročalo administrativnih težav.

Vsak kmet pavšalist se lahko v skladu s pravili in pogoji, ki jih določi vsaka država članica, odloči za uporabo splošne ureditve DDV ali po potrebi za uporabo poenostavljenih določb iz člena 281.

Člen 297

Države članice po potrebi določijo odstotke pavšalnega nadomestila. Določijo lahko različne odstotke pavšalnega nadomestila za gozdarstvo, za različna podpodročja kmetijstva in za ribištvo.

Države članice o odstotkih pavšalnega nadomestila, določenih na podlagi prvega odstavka, Komisijo obvestijo pred začetkom njihove uporabe.

Člen 298

Odstotki pavšalnega nadomestila se določijo na podlagi makroekonomskih statistik za kmete pavšaliste za pretekla tri leta.

Odstotki se lahko zaokrožijo navzgor ali navzdol do najbližje polodstotne točke. Države članice lahko te odstotke tudi zmanjšajo na stopnjo nič.

Člen 299

Odstotki pavšalnega nadomestila ne smejo biti določeni tako, da bi kmetje pavšalisti pridobili večja vračila, kot bi znašal obračunani vstopni DDV.

Člen 300

Odstotki pavšalnega nadomestila se uporabijo na cene brez DDV za naslednje blago in storitve:

(1)

kmetijske pridelke, ki jih dobavijo kmetje pavšalisti davčnim zavezancem, razen tistim, ki imajo v državi članici, v kateri so dobave opravljene, pravico do te pavšalne ureditve;

(2)

kmetijske pridelke, ki jih dobavijo kmetje pavšalisti pod pogoji iz člena 138 pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci in katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti so v skladu s členom 2(1)(b) predmet DDV v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz teh kmetijskih pridelkov konča;

(3)

kmetijske storitve, ki jih opravijo kmetje pavšalisti davčnim zavezancem, razen tistim, ki imajo v državi članici, v kateri so storitve opravljene, pravico do te pavšalne ureditve.

Člen 301

V primeru dobav kmetijskih pridelkov in kmetijskih storitev iz člena 300 države članice zagotovijo, da pavšalno nadomestilo plača pridobitelj ali prejemnik ali državni organi.

Pri dobavah kmetijskih pridelkov in kmetijskih storitev, razen pridelkov in storitev iz člena 300, se šteje, da je pavšalno nadomestilo plačal pridobitelj ali prejemnik.

Člen 302

Če je kmet pavšalist upravičen do pavšalnega nadomestila, za dejavnosti, ki jih ureja ta pavšalna ureditev, ni upravičen do odbitka.

Člen 303

Če pridobitelj ali prejemnik storitev, ki je davčni zavezanec, plača pavšalno nadomestilo v skladu s členom 301(1), lahko, kot določajo členi 167, 168 in 169 ter členi 173 do 177 in po postopkih, ki jih določijo države članice, ta znesek nadomestila odbije od DDV, ki ga je dolžan plačati v državi članici, v kateri opravlja obdavčljive transakcije.

Države članice vrnejo pridobitelju ali prejemniku znesek pavšalnega nadomestila, ki ga je plačal za katero koli od naslednjih transakcij:

(a)

dobave kmetijskih pridelkov, opravljene pod pogoji iz člena 138, kadar je pridobitelj davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki delujejo kot takšni, v drugi državi članici, na ozemlju katere so njihove pridobitve blaga znotraj Skupnosti predmet DDV v skladu s členom 2(1)(b);

(b)

dobave kmetijskih pridelkov, opravljene pod pogoji iz členov 146, 147, 148 in 156, člena 157(1)(b) ter členov 158, 160 in 161 pridobiteljem, ki so davčni zavezanci, s sedežem zunaj Skupnosti, če te pridelke ti pridobitelji uporabijo za transakcije iz člena 169(a) in (b) ali za opravljanje storitev, za katere se šteje, da so bile opravljene na ozemlju države članice, v kateri ima prejemnik sedež, in za katere DDV plača izključno prejemnik v skladu s členom 196;

(c)

opravljanje kmetijskih storitev za prejemnike storitev, ki so davčni zavezanci s sedežem v Skupnosti, vendar v drugi državi članici, ali za prejemnike storitev, ki so davčni zavezanci s sedežem zunaj Skupnosti, če te storitve ti prejemniki storitev uporabijo za transakcije iz člena 169(a) in (b) ali za opravljanje storitev, za katere se šteje, da so opravljene na ozemlju države članice, na ozemlju katere ima prejemnik storitev sedež, in za katere DDV plačajo izključno prejemniki storitev v skladu s členom 196.

Države članice določijo način vračila iz odstavka 2. Predvsem lahko uporabljajo določbe direktiv 79/1072/EGS in 86/560/EGS.

Člen 304

Države članice sprejmejo vse potrebne določbe za učinkovit nadzor plačila pavšalnega nadomestila kmetom pavšalistom.

Člen 305

Kadar države članice uporabijo to pavšalno ureditev, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se za dobave kmetijskih pridelkov med državami članicami, ki se opravijo pod pogoji iz člena 33, uporablja isti način obdavčevanja, ne glede na to, ali dobave opravi kmet pavšalist ali drug davčni zavezanec.

POGLAVJE 3

Posebna ureditev za potovalne agente

Člen 306

Države članice uporabljajo posebno ureditev DDV za delovanje potovalnih agencij v skladu z določbami tega poglavja, če te potovalne agencije poslujejo s potniki v svojem imenu in če pri zagotavljanju potovanj uporabljajo dobave blaga in storitve, ki jih opravljajo drugi davčni zavezanci.

Ta posebna ureditev se ne uporablja za potovalne agencije v primeru, da delujejo samo kot posredniki in za katere se za izračun davčne osnove uporablja točka (c) prvega odstavka člena 79.

V tem poglavju se organizatorji potovanj štejejo za potovalne agencije.

Člen 307

Transakcije, ki jih pod pogoji iz člena 306 opravi potovalna agencija v zvezi s potovanjem, se obravnavajo za enotno storitev potovalne agencije potniku.

Enotna storitev je obdavčljiva v državi članici, v kateri ima potovalna agencija sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, iz katere je potovalna agencija opravila storitve.

Člen 308

Davčna osnova in cena brez DDV v smislu točke 8 člena 226 glede enotne storitve, ki jo opravi potovalna agencija, je marža potovalne agencije, kar pomeni razliko med celotnim zneskom, brez DDV, ki ga plača potnik, in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobave blaga in storitev, ki jih opravljano drugi davčni zavezanci, če so te transakcije v neposredno korist potnika.

Člen 309

Če so transakcije, ki jih za potovalno agencijo opravijo drugi davčni zavezanci, opravljene zunaj Skupnosti, se opravljanje storitev potovalne agencije obravnava kot oproščena dejavnost posredovanja v skladu s členom 153.

►C1 Če so transakcije iz prvega pododstavka opravljene ◄ znotraj Skupnosti pa tudi zunaj nje, je lahko oproščen samo tisti del storitve potovalne agencije, ki se nanaša na transakcije zunaj Skupnosti.

Člen 310

DDV, ki ga potovalni agenciji zaračunajo drugi davčni zavezanci za transakcije, opisane v členu 307, in so v neposredno korist potnika, nima pravice do odbitka ali vračila v kateri koli državi članici.

POGLAVJE 4

Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 311

Za namene tega poglavja in brez vpliva na druge določbe Skupnosti imajo posamezni izrazi naslednji pomen:

(1)

„rabljeno blago“ pomeni premične stvari, ki so primerne za nadaljnjo uporabo takšne kot so, ali po popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega kamenja, kot določijo države članice;

(2)

„umetniški predmeti“ pomenijo predmete iz dela A Priloge IX;

(3)

„zbirke“ pomenijo predmete iz dela B Priloge IX;

(4)

„starine“ pomenijo predmete iz dela C Priloge IX;

(5)

„obdavčljivi preprodajalec“ pomeni vsakega davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti kupuje ali pridobiva za svoje podjetje ali uvaža z namenom nadaljnje prodaje rabljeno blago in/ali umetniške predmete, zbirke ali starine, ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo;

(6)

„organizator prodaje na javni dražbi“ pomeni kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti ponuja blago za prodajo na javni dražbi z namenom, da ga izroči najboljšemu ponudniku;

(7)

„principal organizatorja prodaje na javni dražbi“ pomeni katerokoli osebo, ki izroči blago organizatorju prodaje na javni dražbi po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na prodajo.

Države članice pa imajo možnost, da za „umetniške predmete“ ne štejejo predmetov iz točk (5), (6) in (7) dela A Priloge IX.

Pogodba, na podlagi katere se plača provizija na prodajo, iz točke (7) odstavka 1 mora določati, da organizator prodaje ponudi blago za prodajo na javni dražbi v svojem imenu, toda za račun svojega principala, in izroči blago v svojem imenu, toda za račun svojega principala, najboljšemu ponudniku na javni dražbi.

Oddelek 2

Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce

Pododdelek 1

Maržna ureditev

Člen 312

Pomen izrazov, uporabljenih v tem pododdelku:

(1)

„prodajna cena“ pomeni vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je ali ga bo obdavčljivi preprodajalec prejel od pridobitelja ali tretje osebe, vključno s subvencijami, neposredno povezanimi s transakcijo, davki, dajatvami, prelevmani in taksami ter postranskimi stroški, kot so provizije, stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja, ki jih obdavčljivi preprodajalec zaračuna pridobitelju, razen zneskov iz člena 79;

(2)

„nabavna cena“ pomeni vse, kar predstavlja plačilo, opredeljeno v točki (1), ki ga je ali ga bo prejel dobavitelj od obdavčljivega preprodajalca.

Člen 313

Države članice za obdavčitev dobav rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih opravijo obdavčljivi preprodajalci, uporabljajo posebno ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljiv preprodajalec v skladu z določbami tega pododdelka.

Do vzpostavitve dokončne ureditve iz člena 402 se ureditev iz odstavka 1 tega člena ne uporablja za dobavo novih prevoznih sredstev, opravljeno v skladu s pogoji iz člena 138(1) in (2)(a).

Člen 314

Maržna ureditev se uporablja za dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec, če mu to blago v Skupnosti dobavi ena od naslednjih oseb:

(a)

oseba, ki ni davčni zavezanec;

(b)

drug davčni zavezanec, kolikor je dobava blaga, ki jo opravi ta drug davčni zavezanec, oproščena v skladu s členom 136;

(c)

drug davčni zavezanec, kolikor dobava blaga, ki jo opravi ta drug davčni zavezanec, izpolnjuje pogoje za oprostitev za mala podjetja iz členov 282 do 292 in vključuje osnovna sredstva;

(d)

drug obdavčljiv preprodajalec, kolikor je bila dobava blaga, ki jo opravi ta drug obdavčljiv preprodajalec, obdavčena z DDV po tej maržni ureditvi.

Člen 315

Davčna osnova za dobave blaga iz člena 314 je razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec, zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na razliko v ceni.

Razlika v ceni obdavčljivega preprodajalca je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo zaračuna obdavčljivi preprodajalec za blago, in nabavno ceno.

Člen 316

Države članice omogočijo obdavčljivim preprodajalcem uporabo maržne ureditve za naslednje transakcije:

(a)

dobavo umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih obdavčljivi preprodajalci uvozijo sami;

(b)

dobavo umetniških predmetov, ki jo za obdavčljive preprodajalce opravijo avtorji ali njihovi pravni nasledniki;

(c)

dobavo umetniških predmetov obdavčljivemu preprodajalcu, ki jo opravi davčni zavezanec, razen obdavčljivi preprodajalec, če je bila dobava obdavčena z nižjo stopnjo na podlagi člena 103.

Države članice določijo natančnejša pravila za izvajanje možnosti iz odstavka 1, ki se v vsakem primeru izvaja v obdobju najmanj dveh koledarskih let.

Člen 317

Če obdavčljivi preprodajalec uporablja možnost iz člena 316, se davčna osnova določi v skladu s členom 315.

Za dobave umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih obdavčljivi preprodajalec uvozi sam, je nabavna cena, ki se upošteva pri izračunu dosežene razlike v ceni, enaka davčni osnovi pri uvozu, določeni v skladu s členi 85 do 89, povečani za DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri uvozu.

Člen 318

Zaradi poenostavitve postopka obračunavanja davka in po posvetovanju z odborom za DDV lahko za določene transakcije ali določene kategorije obdavčljivih preprodajalcev države članice določijo, da se davčna osnova za dobave blaga po maržni ureditvi določi za vsako davčno obdobje, v katerem mora obdavčljivi preprodajalec predložiti obračun DDV iz člena 250.

V primeru iz prvega pododstavka je davčna osnova za dobavo blaga, za katerega se uporablja ista stopnja DDV, celotna razlika, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec, zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na to razliko.

Celotna razlika je enaka razliki med obema naslednjima zneskoma:

(a)

skupnim zneskom dobav blaga po maržni ureditvi, ki jih obdavčljivi preprodajalec opravi v davčnem obdobju, na katerega se obračun nanaša, tj. skupnim zneskom prodajnih cen;

(b)

skupnim zneskom nabav blaga iz člena 314, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec v davčnem obdobju, na katerega se obračun nanaša, tj. skupnim zneskom nabavnih cen.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da davčni zavezanci iz odstavka 1 ne uživajo neupravičenih ugodnosti ali nimajo neupravičene izgube.

Člen 319

Obdavčljivi preprodajalec lahko uporablja splošno ureditev DDV za vsako dobavo, za katero velja maržna ureditev.

Člen 320

Če obdavčljivi preprodajalec uporablja splošno ureditev DDV za dobavo umetniškega predmeta, zbirateljskega predmeta ali starine, ki jo je sam uvozil, ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri uvozu tega blaga.

Če obdavčljivi preprodajalec uporablja splošno ureditev DDV za dobavo umetniškega predmeta, ki mu ga dobavi avtor ali njegov pravni naslednik ali davčni zavezanec, ki ni obdavčljivi preprodajalec, ima pravico, da od zneska svoje davčne obveznosti odbije DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za umetniški predmet, ki mu je bil dobavljen.

Pravica do odbitka nastane, ko nastane obveznost za obračun davka od dobave, za katero se obdavčljivi preprodajalec odloči uporabiti splošno ureditev DDV.

Člen 321

Kadar se dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, za katere velja maržna ureditev, opravijo pod pogoji iz členov 146, 147, 148 ali 151 so te dobave oproščene plačila davka.

Člen 322

Če se za dobave blaga, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec, uporablja maržna ureditev, obdavčljivi preprodajalec od DDV, ki ga je dolžan plačati, ne sme odbiti naslednjih zneskov:

(a)

DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za umetniške predmete, zbirke ali starine, ki jih je sam uvozil;

(b)

DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za umetniške predmete, ki so mu jih ali naj bi mu jih dobavili avtorji ali njihovi pravni nasledniki;

(c)

DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za umetniške predmete, ki mu jih je ali naj bi mu jih dobavil davčni zavezanec, ki ni obdavčljivi preprodajalec.

Člen 323

Davčni zavezanec od davka, ki ga je dolžan plačati, ne sme odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za blago, ki ga je ali naj bi ga prejel od obdavčljivega preprodajalca, kolikor se za dobave tega blaga, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec, uporablja maržna ureditev.

Člen 324

Obdavčljivi preprodajalec, ki uporablja splošno ureditev DDV in maržno ureditev, mora v svojih poslovnih knjigah ločeno izkazovati transakcije za vsako ureditev posebej, v skladu s pravili, ki jih določijo države članice.

Člen 325

Obdavčljivi preprodajalec na računih, ki jih izdaja, ne sme posebej izkazati DDV od dobav blaga, za katere uporablja maržno ureditev.

Pododdelek 2

Prehodna ureditev za rabljena prevozna sredstva

Člen 326

Države članice, ki so 31. decembra 1992 uporabljale posebno ureditev obdavčevanja, razen maržne ureditve, za dobave rabljenih prevoznih sredstev, ki jih opravijo obdavčljivi preprodajalci, lahko do uvedbe dokončne ureditve iz člena 402 še naprej uporabljajo to ureditev, če izpolnjuje ali je prilagojena tako, da izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka.

Danska ima pravico uvesti posebno ureditev iz prvega odstavka.

Člen 327

Ta prehodna ureditev se uporablja za dobave rabljenih prevoznih sredstev, ki jih opravijo obdavčljivi preprodajalci in za katere velja maržna ureditev.

Ta prehodna ureditev se ne uporablja za dobave novih prevoznih sredstev, ki se opravijo pod pogoji iz člena 138(1) in (2)(a).

Za namene iz odstavka 1 za „rabljena prevozna sredstva“ štejejo motorna kopenska vozila, plovila in zrakoplovi iz točke (a) člena 2(2), ko gre za rabljeno blago, ki ne izpolnjuje pogojev, da bi štelo za nova prevozna sredstva.

Člen 328

Dolgovani DDV za vsako dobavo iz člena 327 je enak znesku davka, ki bi ga bilo treba plačati, če bi se od dobave obračunaval DDV po splošni ureditvi, zmanjšan za znesek DDV, za katerega se šteje, da ga je obdavčljivi preprodajalec vključil v nabavno vrednost prevoznih sredstev.

Člen 329

DDV, za katerega se šteje, da ga je obdavčljivi preprodajalec vključil v nabavno ceno prevoznih sredstev, se izračuna po naslednji metodi:

(a)

nabavna cena, ki se upošteva, je nabavna cena v smislu točke (2) člena 312;

(b)

šteje se, da nabavna cena, ki jo plača obdavčljivi preprodajalec, vključuje DDV, ki bi ga bilo treba plačati, če bi dobavitelj, od katerega je preprodajalec prevozno sredstvo prejel, uporabil splošno ureditev DDV;

(c)

upošteva se stopnja, ki se v smislu člena 93 uporablja v državi članici, na ozemlju katere se šteje, da je kraj opravljene dobave obdavčljivemu preprodajalcu, določen v skladu s členoma 31 in 32.

Člen 330

Dolgovani DDV za vsako dobavo prevoznih sredstev iz člena 327(1), določen v skladu s členom 328, ne sme biti nižji od zneska DDV, ki bi ga bilo treba plačati, če bi se za dobavo uporabljala maržna ureditev.

Države članice lahko določijo, da ta razlika, če se je za dobave uporabljala maržna ureditev, ne sme biti nižja od 10 % prodajne cene v smislu točke (1) člena 312.

Člen 331

Davčni zavezanec od DDV, ki ga je dolžan plačati, ne sme odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za rabljeno prevozno sredstvo, ki mu ga je dobavil obdavčljivi preprodajalec, če za dobavo tega blaga preprodajalec uporablja obdavčitev v skladu s to prehodno ureditvijo.

Člen 332

Obdavčljivi preprodajalec na računu, ki ga izda, ne sme ločeno izkazovati DDV, ki se nanaša na dobave, za katere uporablja to prehodno ureditev.

Oddelek 3

Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi

Člen 333

Države članice lahko v skladu z določbami tega oddelka uporabljajo posebno ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže organizator prodaje na javni dražbi v zvezi z dobavami rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih ta organizator opravi v svojem imenu in za račun oseb iz člena 334 v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija od prodaje tega blaga na javni dražbi.

Ureditev iz odstavka 1 se ne uporablja za dobave novih prevoznih sredstev, opravljenih pod pogoji iz člena 138(1) in (2)(a).

Člen 334

Ta posebna ureditev se uporablja za dobave, ki jih organizator prodaje na javni dražbi opravi v svojem imenu za račun naslednjih oseb:

(a)

oseba, ki ni davčni zavezanec;

(b)

drugega davčnega zavezanca, kolikor je dobava blaga, ki jo opravi ta davčni zavezanec po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija od prodaje, oproščena v skladu s členom 136;

(c)

drugega davčnega zavezanca, kolikor dobava blaga tega davčnega zavezanca, opravljena po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija od prodaje, izpolnjuje pogoje za oprostitev za mala podjetja iz členov 282 do 292 in vključuje osnovna sredstva;

(d)

obdavčljivega preprodajalca, kolikor je dobava blaga, ki jo opravi ta obdavčljivi preprodajalec po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija od prodaje, predmet DDV po maržni ureditvi.

Člen 335

Šteje se, da se dobava blaga davčnemu zavezancu, ki je organizator prodaje na javni dražbi, opravi, ko se to blago proda na javni dražbi.

Člen 336

Davčna osnova za vsako dobavo blaga iz tega oddelka je skupni znesek, ki ga organizator prodaje na javni dražbi zaračuna pridobitelju v skladu s členom 339, zmanjšan za naslednje zneske:

(a)

neto znesek, ki ga je ali naj bi ga plačal organizator prodaje na javni dražbi svojemu naročniku, določen v skladu s členom 337;

(b)

znesek DDV, ki ga mora plačati organizator prodaje na javni dražbi za opravljeno dobavo.

Člen 337

Neto znesek, ki ga je ali naj bi ga plačal organizator prodaje na javni dražbi svojemu naročniku, je enak razliki med ceno blaga, doseženo na javni dražbi, in zneskom provizije, ki jo ali naj bi jo dobil organizator prodaje na javni dražbi od svojega naročnika po pogodbi, kjer se provizija plača od prodaje.

Člen 338

Organizatorji prodaje na javni dražbi, ki dobavljajo blago pod pogoji iz členov 333 in 334, morajo v svojem knjigovodstvu na prehodnih postavkah izkazati naslednje zneske:

(a)

zneske, ki so jih ali naj bi jih dobili od pridobitelja blaga;

(b)

zneske, ki so jih ali naj bi jih vrnili prodajalcu blaga.

Zneski iz prvega odstavka morajo biti ustrezno utemeljeni.

Člen 339

Organizator prodaje na javni dražbi mora pridobitelju izdati račun, na katerem izkaže naslednje zneske:

(a)

ceno blaga, doseženo na dražbi;

(b)

davke, dajatve, prelevmane in takse;

(c)

postranske stroške, kot so provizije, stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja, ki jih zaračuna organizator pridobitelju blaga.

Na računu, ki ga izda organizator prodaje na javni dražbi, ne sme biti ločeno izkazan DDV.

Člen 340

Organizator prodaje na javni dražbi, ki mu je bilo blago predano po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija od prodaje na javni dražbi, mora svojemu naročniku izdati obračun.

Obračun, ki ga izda organizator prodaje na javni dražbi, mora izkazovati znesek transakcije, t.j. ceno blaga, doseženo na dražbi, zmanjšano za znesek provizije, ki jo je ali naj bi jo dobil od naročnika.

Obračun, pripravljeni pod pogoji iz odstavka 1, se prizna kot račun, ki ga mora naročnik, če je davčni zavezanec, izdati organizatorju prodaje na javni dražbi v skladu s členom 220.

Člen 341

Države članice, ki uporabljajo ureditev iz tega oddelka, to ureditev uporabljajo tudi za dobave rabljenih prevoznih sredstev, kakor so opredeljena v členu 327(3), ki jih opravi organizator prodaje na javni dražbi v svojem imenu, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija od prodaje tega blaga na javni dražbi, za račun obdavčljivega preprodajalca, kolikor bi bile te dobave, ki bi jih opravil ta obdavčljivi preprodajalec, predmet DDV v skladu s prehodno ureditvijo, ki se uporablja za rabljena prevozna sredstva.

Oddelek 4

Zaščitni ukrepi pred izkrivljanjem konkurence in davčnimi goljufijami

Člen 342

Države članice lahko sprejmejo ukrepe glede pravice do odbitka DDV, da bi preprečile neupravičene ugodnosti ali neupravičeno škodo obdavčljivih preprodajalcev, za katere se uporablja ena od ureditev iz oddelka 2.

Člen 343

Svet lahko na predlog Komisije soglasno dovoli katerikoli državi članici, da uvede posebne ukrepe za preprečevanje davčnih goljufij, tako da določi, da DDV, ki ga je treba plačati na podlagi maržne ureditve, ne more biti nižji od zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati, če bi bila razlika v ceni enaka določenemu odstotku prodajne cene.

Odstotek prodajne cene se določi z upoštevanjem običajne razlike v ceni, ki jo dosežejo gospodarski subjekti v zadevnem sektorju.

POGLAVJE 5

Posebna ureditev za investicijsko zlato

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 344

Za namene te direktive in brez poseganja v druge določbe Skupnosti „investicijsko zlato“ pomeni:

(1)

zlato v obliki palic ali ploščic s težo, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne;

(2)

zlate kovance s čistino enako ali večjo od 900 tisočink, skovane po letu 1800, ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla in ki se običajno prodajajo po ceni, ki ne presega za več kot 80 % vrednosti zlata na odprtem trgu, vsebovanega v kovancih.

Države članice lahko iz te posebne ureditve izvzamejo majhne palice ali ploščice z maso 1 g ali manj.

V tej direktivi se šteje, da se kovanci iz točke (2) odstavka 1 ne prodajajo v zbirateljske namene.

Člen 345

Od leta 1999 dalje vsaka država članica vsako leto do 1. julija Komisijo obvesti o kovancih, ki izpolnjujejo kriterije iz točke (2) člena 344(1) in s katerimi se trguje v tej državi članici. Komisija objavi celoten seznam teh kovancev v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije pred 1. decembrom vsako leto. Šteje se, da kovanci iz objavljenega seznama izpolnjujejo ta merila v celotnem letu, za katerega se seznam objavi.

Oddelek 2

Oprostitev DDV

Člen 346

Države članice oprostijo DDV dobavo, pridobitev znotraj Skupnosti in uvoz investicijskega zlata, vključno z investicijskim zlatom, ki ga predstavljajo potrdila za alocirano ali nealocirano zlato ali s katerim se trguje na računih za zlato, in vključujoč predvsem posojila v zlatu in swap posle, vključno z lastninsko pravico ali terjatvami v zvezi z investicijskim zlatom, kakor tudi transakcije z investicijskim zlatom, ki vključujejo terminske posle in terminske pogodbe za prenos lastninske pravice ali terjatve v zvezi z investicijskim zlatom.

Člen 347

Države članice oprostijo storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun druge osebe, kadar posredujejo pri dobavi investicijskega zlata za svojega naročnika.

Oddelek 3

Izbira obdavčitve

Člen 348

Države članice dovolijo davčnim zavezancem, ki proizvajajo investicijsko zlato ali predelujejo zlato v investicijsko zlato, da se odločijo za obdavčitev dobav investicijskega zlata, ki bi bile sicer oproščene na podlagi člena 346, drugemu davčnemu zavezancu.

Člen 349

Države članice lahko dovolijo davčnim zavezancem, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti običajno dobavljajo zlato za industrijsko namene, pravico, da se odločijo za obdavčitev dobav zlatih palic ali ploščic iz točke 1 člena 344(1), ki bi bile sicer oproščene na podlagi člena 346, drugemu davčnemu zavezancu.

Države članice lahko omejijo obseg uporabe možnosti iz odstavka 1.

Člen 350

Kadar dobavitelj uporabi pravico do izbire obdavčevanja v skladu s členoma 348 in 349, države članice podelijo posredniku pravico do izbire za obdavčitev za storitve, navedene v členu 347.

Člen 351

Države članice določijo natančna navodila za uporabo pravice do izbire iz tega oddelka in o tem obvestijo Komisijo.

Oddelek 4

Transakcije na zakonsko urejenem trgu plemenitih kovin

Člen 352

Vsaka država članica lahko po posvetovanju z odborom za DDV uvede DDV za posebne transakcije v zvezi z investicijskim zlatom, opravljene v tej državi članici med davčnimi zavezanci, ki so člani trga plemenitih kovin, ki ga zakonsko ureja ta država članica, ali med takšnim davčnim zavezancem in drugim davčnim zavezancem, ki ni član tega trga. Vendar država članica ne more uporabiti DDV za dobave, opravljene pod pogoji iz člena 138, niti za izvoz investicijskega zlata.

Člen 353

Države članice, ki na podlagi člena 352 obdavčijo transakcije med davčnimi zavezanci, ki so člani zakonsko urejenega trga plemenitih kovin, zaradi poenostavitve dovolijo odlog obračuna davka ter davčne zavezance oprostijo zahtev glede knjigovodstva za DDV.

Oddelek 5

Posebne pravice in obveznosti trgovcev z investicijskim zlatom

Člen 354

Če je njegova kasnejša dobava investicijskega zlata na podlagi tega poglavja oproščena, ima davčni zavezanec pravico odbiti naslednje zneske:

(a)

DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za investicijsko zlato, ki mu ga je dobavila oseba, ki je izkoristila pravico do izbire iz členov 348 in 349, ali mu je bilo dobavljeno v skladu z oddelkom 4;

(b)

DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za dobavo, ki mu je opravljena, pridobitev znotraj Skupnosti ali za uvoz zlata, razen investicijskega zlata, ki ga kasneje predela ali ga druga oseba za njegov račun predela v investicijsko zlato;

(c)

DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za storitve, opravljene zanj, ki vsebujejo spremembo oblike, teže ali čistosti zlata, vključno z investicijskim zlatom.

Člen 355

Davčni zavezanci, ki proizvajajo investicijsko zlato ali predelujejo zlato v investicijsko zlato, imajo pravico odbiti davek, ki so ga dolžni plačati ali so ga plačali za dobavo ali pridobitev znotraj Skupnosti ali za uvoz blaga ali opravljanje storitev v zvezi s proizvodnjo ali predelavo tega zlata, kot da bi bila kasnejša dobava zlata, ki je oproščeno po členu 346, obdavčena.

Člen 356

Države članice zagotovijo najmanj to, da trgovci z investicijskim zlatom, vodijo evidenco vseh večjih transakcij z investicijskim zlatom in hranijo dokumentacijo, ki omogoča identifikacijo kupca pri teh transakcijah.

Trgovci hranijo informacije iz prvega pododstavka najmanj pet let.

Države članice lahko za izpolnitev zahtev odstavka 1 sprejmejo enakovredne obveznosti v okviru ukrepov, sprejetih v skladu z drugo zakonodajo Skupnosti, na primer Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ( 21 ).

Države članice lahko določijo strožje obveznosti, zlasti o vodenju posebnih evidenc, ali posebne zahteve za računovodstvo.

POGLAVJE 6

▼M24

Posebne ureditve za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ali prodajajo blago na daljavo ali opravljajo nekatere domače dobave blaga

▼B

Oddelek 1

Splošne določbe

▼M3 —————

▼M3

Člen 358

Za namene tega poglavja in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M16 —————

▼M3

„obračun DDV“ pomeni obračun, ki vsebuje podatke, potrebne za ugotavljanje zneska DDV, ki ga je treba plačati v posameznih državah članicah.

▼B

Oddelek 2

▼M16

Posebna ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti

▼M3

Člen 358a

Za namene tega oddelka in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M16

„davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti“, pomeni davčnega zavezanca, ki na ozemlju Skupnosti nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote;

▼M3

„država članica identifikacije“ pomeni državo članico, ki jo davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, izbere, da v njej prijavi začetek svoje dejavnosti kot davčni zavezanec na ozemlju Skupnosti v skladu s tem oddelkom;

▼M16

„država članica potrošnje“ pomeni državo članico, za katero se šteje, da je bila v njej opravljena storitev v skladu s poglavjem 3 naslova V.

▼M16

Člen 359

Države članice dovolijo uporabo te posebne ureditve vsakemu davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti in opravlja storitve za osebo, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno ali običajno prebivališče v državi članici. Ta ureditev se uporablja za vse tako opravljene storitve v Skupnosti.

▼M3

Člen 360

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, državi članici identifikacije prijavi začetek ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec ali spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do te posebne ureditve. Takšna prijava se predloži v elektronski obliki.

Člen 361

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, mora ob začetku svojih obdavčljivih dejavnosti državi članici identifikacije posredovati naslednje podatke:

(a)

ime;

(b)

poštni naslov;

(c)

elektronske naslove, vključno s spletnimi stranmi;

(d)

nacionalno davčno številko, če obstaja;

▼M16

(e)

izjavo, da na ozemlju Skupnosti nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote.

▼M3

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, državo članico identifikacije obvesti o vsaki spremembi posredovanih podatkov.

▼M16

Člen 362

Država članica identifikacije dodeli davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti, individualno identifikacijsko številko DDV za uporabo te posebne ureditve in ga o tej številki uradno obvesti z elektronskimi sredstvi. Na podlagi informacij, uporabljenih za to identifikacijo, lahko države članice potrošnje vodijo lastne identifikacijske sisteme.

▼M3

Člen 363

Država članica identifikacije davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti, izključi iz identifikacijskega registra v naslednjih primerih:

▼M16

(a)

davčni zavezanec jo uradno obvesti, da ne opravlja več storitev, zajetih v tej posebni ureditvi;

▼M3

(b)

če se lahko kako drugače sklepa, da so se njegove obdavčljive dejavnosti končale;

(c)

davčni zavezanec ne izpolnjuje več potrebnih pogojev za uporabo te posebne ureditve;

(d)

davčni zavezanec neprenehoma krši pravila te posebne ureditve.

▼M16

Člen 364

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti in uporablja to posebno ureditev, z elektronskimi sredstvi predloži državi članici identifikacije obračun DDV za vsako koledarsko četrtletje ne glede na to, ali so bile storitve, zajete v tej posebni ureditvi, opravljene ali ne. Obračun DDV se predloži do konca meseca po poteku davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša.

Člen 365

V obračunu DDV se navedejo individualna identifikacijska številka DDV za uporabo te posebne ureditve in za vsako državo članico potrošnje, v kateri je nastala obveznost plačila DDV, skupna vrednost opravljenih storitev, zajetih v tej posebni ureditvi, v davčnem obdobju brez DDV ter skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po davčnih stopnjah. V obračunu se morajo navesti tudi uporabljene stopnje DDV in skupni znesek dolgovanega DDV.

Kadar so po predložitvi obračuna DDV potrebne kakršne koli spremembe tega obračuna, se te spremembe vključijo v enega od naslednjih obračunov v treh letih od datuma, na katerega je bilo treba predložiti prvotni obračun v skladu s členom 364. V takem naslednjem obračunu se opredelijo ustrezna država članica potrošnje, davčno obdobje in znesek DDV, za katerega se zahtevajo kakršne koli spremembe.

▼B

Člen 366

▼M3

V obračunu DDV so zneski navedeni v eurih.

Države članice, ki niso uvedle eura, lahko predpišejo, da se obračun DDV izpolni v njihovih nacionalnih valutah. Če so bile storitve zaračunane v drugih valutah, davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, v obračunu DDV uporabi menjalni tečaj zadnjega dne davčnega obdobja.

▼B

Menjava se izvede na podlagi menjalnih tečajev, ki jih Evropska centralna banka objavi za zadevni dan, ali, če na ta dan ni objave, za naslednji dan objave.

▼M3

Člen 367

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, plača DDV z navedbo ustreznega obračuna DDV ob predložitvi obračuna DDV, vsekakor pa najkasneje po preteku roka za predložitev obračuna.

Plačilo se izvrši na bančni račun, izražen v eurih, ki ga določi država članica identifikacije. Države članice, ki niso uvedle eura, lahko predpišejo, da se plačilo izvede na bančni račun, izražen v njihovi nacionalni valuti.

▼M16

Člen 368

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti in uporablja to posebno ureditev, ne sme odbiti DDV v skladu s členom 168 te direktive. Ne glede na točko 1 člena 1 Direktive 86/560/EGS se temu davčnemu zavezancu odobri vračilo DDV v skladu z navedeno direktivo. Člen 2(2) in (3) ter člen 4(2) Direktive 86/560/EGS se ne uporabljata za vračila v zvezi s storitvami, zajetimi v tej posebni ureditvi.

Če mora biti davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v državi članici registriran za dejavnosti, ki niso zajete v tej posebni ureditvi, v obračunu DDV, ki ga predloži v skladu s členom 250 te direktive, odbije zneske DDV, ki se v tej državi članici plačajo v zvezi z njegovimi obdavčljivimi dejavnostmi, zajetimi v tej posebni ureditvi.

▼B

Člen 369

▼M3

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, vodi evidence o transakcijah v okviru te posebne ureditve. Te evidence morajo biti dovolj natančne, da lahko davčni organi države članice potrošnje ugotovijo, ali je obračun DDV pravilen.

▼B

Evidence iz odstavka 1 morajo biti državi članici za identifikacijo in državi članici potrošnje na njuno prošnjo na voljo v elektronski obliki.

Evidence se hranijo 10 let po poteku leta, v katerem se je transakcija opravila.

▼M3

Oddelek 3

▼M24

Posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Skupnosti, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež v Skupnosti, vendar ne v državi članici potrošnje

Člen 369a

Za namene tega oddelka in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici potrošnje“pomeni davčnega zavezanca, ki ima sedež svoje dejavnosti v Skupnosti ali stalno poslovno enoto, vendar na ozemlju države članice potrošnje nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote;

(2)

„država članica identifikacije“ pomeni državo članico, v kateri ima davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti ali, če nima sedeža dejavnosti v Skupnosti, v kateri ima stalno poslovno enoto.

Če davčni zavezanec nima sedeža poslovanja v Skupnosti, ima pa več kot eno stalno poslovno enoto v Skupnosti, je država identifikacije država s stalno poslovno enoto, v kateri davčni zavezanec prijavi uporabo te posebne ureditve. Davčni zavezanec je vezan na to odločitev v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih.

Kadar davčni zavezanec nima sedeža svoje dejavnosti v Skupnosti in v njej nima stalne poslovne enote, je država članica identifikacije tista država članica, v kateri se začne odpošiljanje ali prevoz blaga. Kadar obstaja več kot ena država članica, v kateri se začne odpošiljanje ali prevoz blaga, davčni zavezanec navede, katera od teh držav članic je država članica identifikacije. Davčni zavezanec je vezan na to odločitev v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih;

(3)

„država članica potrošnje“ pomeni nekaj od naslednjega:

(a)

v primeru dobave storitev, državo članico, za katero se šteje, da je bila v njej opravljena dobava v skladu s poglavjem 3 naslova V;

(b)

v primeru prodaje blaga na daljavo znotraj Skupnosti, državo članico, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku;

(c)

v primeru dobave blaga, ki jo opravi davčni zavezanec, ki omogoča takšno dobavo v skladu s členom 14a(2), če se odpošiljanje ali prevoz dobavljenega blaga začne in konča v isti državi članici, navedeno državo članico.

Člen 369b

Države članice dovolijo uporabo te posebne ureditve naslednjim davčnim zavezancem:

(a)

davčnemu zavezancu, ki prodaja blago na daljavo znotraj Skupnosti;

(b)

davčnemu zavezancu, ki opravlja dobavo blaga v skladu s členom 14a(2), če se odpošiljanje ali prevoz dobavljenega blaga začne in konča v isti državi članici;

(c)

davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v državi članici potrošnje in opravlja storitve za osebo, ki ni davčni zavezanec.

Ta posebna ureditev se uporablja za vse blago ali storitve, ki jih v Skupnosti dobavi zadevni davčni zavezanec.

▼M16

Člen 369c

Davčni zavezanec državi članici identifikacije prijavi začetek in prenehanje svojih obdavčljivih dejavnosti, zajetih v tej posebni ureditvi, ali z njimi povezane spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do te posebne ureditve. Takšna prijava se predloži v elektronski obliki.

▼M3

Člen 369d

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, je za obdavčljive transakcije po tej ureditvi identificiran za namene DDV samo v državi članici identifikacije. V ta namen država članica uporabi individualno identifikacijsko številko DDV, ki je že bila dodeljena davčnemu zavezancu v zvezi z njegovimi obveznostmi po notranjem sistemu.

Na podlagi podatkov, ki se uporabljajo za identifikacijo, lahko države članice potrošnje vodijo lastne identifikacijske sisteme.

Člen 369e

▼M16

Država članica identifikacije davčnega zavezanca izključi iz posebne ureditve v naslednjih primerih:

▼M24

(a)

če sporoči, da ne opravlja več dobave blaga in storitev, zajetih v tej posebni ureditvi;

▼M3

(b)

če se lahko kako drugače sklepa, da so se njegove obdavčljive dejavnosti na podlagi te posebne ureditve končale;

(c)

davčni zavezanec ne izpolnjuje več potrebnih pogojev za uporabo te posebne ureditve;

(d)

davčni zavezanec neprenehoma krši pravila te posebne ureditve.

▼M24

Člen 369f

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, državi članici identifikacije z elektronskimi sredstvi predloži obračun DDV za vsako koledarsko četrtletje, ne glede na to, ali so bile dobave blaga ali storitev, zajete v tej posebni ureditvi, opravljene ali ne. Obračun DDV se predloži do konca meseca po poteku davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša.

▼M16

Člen 369g

▼M24

Obračun DDV vsebuje identifikacijsko številko za DDV iz člena 369d in za vsako državo članico potrošnje, v kateri je treba plačati DDV, skupno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek ustreznega DDV in skupni znesek DDV, ki ga je treba plačati za naslednje dobave, zajete v tej posebni ureditvi, izvedene v davčnem obdobju:

(a)

prodaja blaga na daljavo znotraj Skupnosti;

(b)

dobava blaga v skladu s členom 14a(2), če se odpošiljanje ali prevoz navedenega blaga začne in konča v isti državi članici;

(c)

opravljanje storitev.

Obračun DDV vključuje tudi spremembe v zvezi s preteklimi davčnimi obdobji, kot je določeno v odstavku 4 tega člena.

Kadar je blago odposlano ali prepeljano iz držav članic, ki niso država članica identifikacije, obračun DDV vključuje tudi celotno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po davčnih stopnjah, in skupni znesek dolgovanega DDV za naslednje dobave, zajete v tej posebni ureditvi, za vsako državo članico, iz katere se blago odpošlje ali odpelje:

(a)

prodaja blaga na daljavo znotraj Skupnosti, razen blaga, ki ga je prodal davčni zavezanec v skladu s členom 14a(2);

(b)

prodaja blaga na daljavo znotraj Skupnosti in dobava blaga, kadar se odpošiljanje ali prevoz tega blaga začne in konča v isti državi članici, ki ga opravi davčni zavezanec v skladu s členom 14a(2).

V zvezi z dobavami iz točke (a) obračun DDV vključuje tudi individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko, ki jo dodeli vsaka od držav članic, iz katere se blago odpošlje ali odpelje.

V zvezi z dobavami iz točke (b) obračun DDV vključuje, če je na voljo, tudi individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko, ki jo dodeli vsaka od teh držav članic, iz katere se blago odpošlje ali odpelje.

Obračun DDV vključuje informacije iz tega odstavka, razčlenjene po državah članicah potrošnje.

Če ima davčni zavezanec, ki opravlja storitve, zajete v tej posebni ureditvi, eno ali več drugih stalnih poslovnih enot poleg poslovne enote v državi članici identifikacije, iz katerih opravlja storitve, obračun DDV vključuje tudi skupno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po davčnih stopnjah, in skupni znesek dolgovanega DDV takih opravljenih storitev, in sicer za vsako državo članico, v kateri ima poslovno enoto, ter individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko te poslovne enote, razčlenjeno po državah članicah potrošnje.

▼M16

Kadar so po predložitvi obračuna DDV potrebne kakršne koli spremembe tega obračuna, se te spremembe vključijo v enega od naslednjih obračunov v treh letih od datuma, na katerega je bilo treba predložiti prvotni obračun v skladu s členom 369f. V takem naslednjem obračunu se opredelijo ustrezna država članica potrošnje, davčno obdobje in znesek DDV, za katerega se zahtevajo kakršne koli spremembe.

▼M3

Člen 369h

V obračunu DDV so zneski navedeni v eurih.

Države članice, ki niso uvedle eura, lahko predpišejo, da se obračun DDV izpolni v njihovih nacionalnih valutah. ►M16 Če so bile dobave blaga ali opravljene storitve zaračunane v drugih valutah, davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v obračunu DDV uporabi menjalni tečaj zadnjega dne davčnega obdobja. ◄

Menjava se izvede na podlagi menjalnih tečajev, ki jih Evropska centralna banka objavi za zadevni dan, ali, če na ta dan ni objave, za naslednji dan objave.

Člen 369i

▼M16

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, plača DDV z navedbo ustreznega obračuna DDV najpozneje ob preteku roka za predložitev obračuna.

▼M3

▼M16

Člen 369j

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v zvezi s svojimi obdavčljivimi dejavnosti, zajetimi v tej posebni ureditvi ne sme odbiti DDV, ki nastane v državi članici potrošnje, v skladu s členom 168 te direktive. Ne glede na člen 2(1), člen 3 in točko (e) člena 8(1) Direktive 2008/9/ES se temu davčnemu zavezancu odobri vračilo DDV v skladu z navedeno direktivo.

▼M3

Člen 369k

▼M16

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, vodi evidence o transakcijah, zajetih v tej posebnih ureditvi. Te evidence morajo biti dovolj natančne, da lahko davčni organi države članice potrošnje ugotovijo, ali je obračun DDV pravilen.

▼M3

Evidence iz odstavka 1 morajo biti državi članici potrošnje in državi članici identifikacije na njuno prošnjo na voljo v elektronski obliki.

Evidence je treba hraniti deset let od 31. decembra tistega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.

▼M16

ODDELEK 4

Posebna ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga

Člen 369l

Za namene tega oddelka prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga zajema samo blago, razen trošarinskih izdelkov, v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 EUR.

Za namene tega oddelka in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti“ pomeni davčnega zavezanca, ki na ozemlju Skupnosti nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote;

(2)

„posrednik“ pomeni osebo, ki ima sedež v Skupnosti in ki jo davčni zavezanec, ki prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago, imenuje za osebo, ki je dolžna plačati DDV in izpolnjevati obveznosti v okviru te posebne ureditve v imenu in za račun davčnega zavezanca;

(3)

„država članica identifikacije“ pomeni naslednje:

(a)

kadar davčni zavezanec nima sedeža v Skupnosti, državo članico, v kateri se ta davčni zavezanec odloči registrirati;

(b)

kadar davčni zavezanec nima sedeža svoje dejavnosti v Skupnosti, vendar ima v njej eno ali več stalnih poslovnih enot, državo članico s stalno poslovno enoto, v kateri davčni zavezanec prijavi uporabo te posebne ureditve;

(c)

kadar ima davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti v državi članici, to državo članico;

(d)

kadar ima posrednik sedež svoje dejavnosti v državi članici, to državo članico;

(e)

kadar posrednik nima sedeža svoje dejavnosti v Skupnosti, vendar ima v njej eno ali več stalnih poslovnih enot, državo članico s stalno poslovno enoto, v kateri posrednik prijavi uporabo te posebne ureditve.

Za namene točk (b) in (e) davčnega zavezanca ali posrednika, ki ima več kot eno stalno poslovno enoto v Skupnosti, zavezuje odločitev, da bo prijavil državo članico sedeža v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih;

(4)

„država članica potrošnje“ pomeni državo članico, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju konča.

Člen 369m

Države članice dovolijo uporabo te posebne ureditve naslednjim davčnim zavezancem, ki prodajajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago:

(a)

vsakemu davčnemu zavezancu, ki ima sedež v Skupnosti in prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago;

(b)

vsakemu davčnemu zavezancu s sedežem v Skupnosti ali brez njega, ki prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago in ga zastopa posrednik, ki ima sedež v Skupnosti;

(c)

vsakemu davčnemu zavezancu, ki ima sedež v tretji državi, s katero je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe je podobno področju uporabe Direktive Sveta 2010/24/EU ( 22 ) in Uredbe (EU) št. 904/2010, in ki prodaja blago na daljavo iz te tretje države.

Ti davčni zavezanci uporabljajo to posebno ureditev za vse svoje prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga.

Za namene točke (b) odstavka 1 noben davčni zavezanec ne more imenovati več kot enega posrednika hkrati.

Komisija sprejme izvedbeni akt o vzpostavitvi seznama tretjih držav iz točke (c) odstavka 1 tega člena. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, odbor za ta namen pa je odbor, ustanovljen v skladu s členom 58 Uredbe (EU) št. 904/2010.

Člen 369n

V zvezi s prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, za katero se DDV prijavi v skladu s to posebno ureditvijo, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta v trenutku dobave. Za blago se šteje, da je bilo dobavljeno, ko je bilo sprejeto plačilo.

Člen 369o

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, ali posrednik, ki deluje za njegov račun, državi članici identifikacije prijavi začetek ali prenehanje svoje dejavnosti v okviru te posebne ureditve ali njene spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do te posebne ureditve. Takšna prijava se predloži v elektronski obliki.

Člen 369p

Davčni zavezanec, ki ne uporablja posrednika, pred začetkom uporabe te posebne ureditve državi članici identifikacije posreduje naslednje podatke:

(a)

ime;

(b)

poštni naslov;

(c)

elektronski naslov in spletna mesta;

(d)

identifikacijsko številko DDV ali nacionalno davčno številko.

Posrednik pred začetkom uporabe te posebne ureditve za račun davčnega zavezanca državi članici identifikacije posreduje naslednje podatke:

(a)

ime;

(b)

poštni naslov;

(c)

elektronski naslov;

(d)

identifikacijsko številko DDV.

Posrednik državi članici identifikacije za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa, preden slednji začne uporabljati to posebno ureditev, posreduje naslednje podatke:

(a)

ime;

(b)

poštni naslov;

(c)

elektronski naslov in spletna mesta;

(d)

identifikacijsko številko DDV ali nacionalno davčno številko;

▼C4

(e)

njegovo individualno identifikacijsko številko, dodeljeno v skladu s členom 369q(2).

▼M16

Vsak davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, ali, če je ustrezno, njegov posrednik uradno obvesti državo članico identifikacije o vsaki spremembi posredovanih podatkov.

Člen 369q

Država članica identifikacije dodeli davčnemu zavezancu, ki uporablja to posebno ureditev, individualno identifikacijsko številko DDV za uporabo te posebne ureditve in ga o tej številki uradno obvesti z elektronskimi sredstvi.

Država članica identifikacije dodeli posredniku individualno identifikacijsko številko in ga o tej številki uradno obvesti z elektronskimi sredstvi.

Država članica identifikacije dodeli posredniku individualno identifikacijsko številko DDV za uporabo te posebne ureditve v zvezi z vsakim davčnim zavezancem, za katerega je imenovan.

Identifikacijska številka DDV, dodeljena v skladu z odstavki 1, 2 in 3, se uporablja samo za namene te posebne ureditve.

Člen 369r

Država članica identifikacije davčnega zavezanca, ki ne uporablja posrednika, črta iz identifikacijskega registra v naslednjih primerih:

(a)

če jo davčni zavezanec uradno obvesti, da ne prodaja več na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga;

(b)

če se lahko kako drugače sklepa, da so njegove obdavčljive dejavnosti prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga prenehale;

(c)

če davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za uporabo te posebne ureditve;

(d)

če davčni zavezanec neprenehoma krši pravila te posebne ureditve.

Država članica identifikacije posrednika črta iz identifikacijskega registra v naslednjih primerih:

(a)

če dve zaporedni koledarski četrtletji ne deluje kot posrednik za račun katerega od davčnih zavezancev, ki uporabljajo to posebno ureditev;

(b)

če ne izpolnjuje več drugih potrebnih pogojev za delovanje kot posrednik;

(c)

če neprenehoma krši pravila te posebne ureditve.

Država članica identifikacije davčnega zavezanca, ki ga zastopa posrednik, črta iz identifikacijskega registra v naslednjih primerih:

(a)

če posrednik uradno obvesti državo članico, da zadevni davčni zavezanec ne prodaja več na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga;

(b)

če se lahko kako drugače sklepa, da so obdavčljive dejavnosti zadevnega davčnega zavezanca prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga prenehale;

(c)

če zadevni davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za uporabo te posebne ureditve;

(d)

če zadevni davčni zavezanec neprenehoma krši pravila te posebne ureditve;

(e)

če posrednik uradno obvesti državo članico identifikacije, da ne zastopa več zadevnega davčnega zavezanca.

Člen 369s

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, ali njegov posrednik z elektronskimi sredstvi predloži državi članici identifikacije obračun DDV za vsak mesec ne glede na to, ali je bila prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga opravljena ali ne. Obračun DDV se predloži do konca meseca po poteku davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša.

Kadar je treba predložiti obračun DDV v skladu s prvim odstavkom, države članice za namene DDV ne naložijo kakršnih koli dodatnih obveznosti ali drugih formalnosti v zvezi z uvozom.

Člen 369t

V obračunu DDV se navedejo identifikacijska številka DDV iz člena 369q in za vsako državo članico potrošnje, v kateri je nastala obveznost plačila DDV, skupna vrednost prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, za katero je nastala obveznost obračuna DDV, v davčnem obdobju brez DDV ter skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po davčnih stopnjah. V obračunu se morajo navesti tudi uporabljene stopnje DDV in skupni znesek dolgovanega DDV.

Kadar so po predložitvi obračuna DDV potrebne kakršne koli spremembe tega obračuna, se te spremembe vključijo v enega od naslednjih obračunov v treh letih od datuma, na katerega je bilo treba predložiti prvotni obračun v skladu s členom 369s. V takem naslednjem obračunu se opredelijo ustrezna država članica potrošnje, davčno obdobje in znesek DDV, za katerega se zahtevajo kakršne koli spremembe.

Člen 369u

V obračunu DDV so zneski navedeni v eurih.

Države članice, katerih valuta ni euro, lahko predpišejo, da se obračun DDV izpolni v njihovi nacionalni valuti. Če so bile dobave zaračunane v drugih valutah, davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, ali njegov posrednik v obračunu DDV uporabi menjalni tečaj zadnjega dne davčnega obdobja.

Menjava se izvede na podlagi menjalnih tečajev, ki jih Evropska centralna banka objavi za zadevni dan, ali, če na ta dan ni objave, za naslednji dan objave.

Člen 369v

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, ali njegov posrednik plača DDV z navedbo ustreznega obračuna DDV najpozneje ob izteku roka za predložitev obračuna.

Plačilo se izvede na bančni račun, izražen v eurih, ki ga določi država članica identifikacije. Države članice, ki niso uvedle eura, lahko predpišejo, da se plačilo izvede na bančni račun, izražen v njihovi nacionalni valuti.

Člen 369w

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v zvezi s svojimi obdavčljivimi dejavnosti, zajetimi v tej posebni ureditvi, ne sme odbiti DDV, ki nastane v državah članicah potrošnje, v skladu s členom 168 te direktive. Ne glede na točko 1 člena 1 Direktive 86/560/EGS ter točko 1 člena 2 in člen 3 Direktive 2008/9/ES se temu davčnemu zavezancu odobri vračilo DDV v skladu z navedenima direktivama. Člen 2(2) in (3) ter člen 4(2) Direktive 86/560/EGS se ne uporabljata za vračila v zvezi z blagom, zajetim v tej posebni ureditvi.

Člen 369x

Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, vodi evidence o transakcijah, zajetih v tej posebnih ureditvi. Posrednik vodi evidence za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa. Te evidence morajo biti dovolj natančne, da lahko davčni organi države članice potrošnje ugotovijo, ali je obračun DDV pravilen.

Evidence iz odstavka 1 morajo biti državi članici potrošnje in državi članici identifikacije na njuno zahtevo na voljo v elektronski obliki.

Evidence se morajo hraniti deset let po poteku leta, v katerem je bila opravljena transakcija.

POGLAVJE 7

Posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV

Člen 369y

Kadar se za uvoz blaga, razen trošarinskih izdelkov, v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 EUR ne uporablja posebna ureditev iz oddelka 4 poglavja 6, država članica uvoza osebi, ki carinskim organom predloži blago za račun osebe, ki ji je blago namenjeno, na ozemlju Skupnosti dovoli uporabo posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV v zvezi z blagom, za katero se odpošiljanje ali prevoz konča v tej državi članici.

Člen 369z

Za namene te posebne ureditve velja naslednje:

(a)

oseba, ki ji je blago namenjeno, je dolžna plačati DDV;

(b)

oseba, ki predloži blago carinskim organom na ozemlju Skupnosti, pobere DDV od osebe, ki ji je blago namenjeno, in plača tak DDV.

Države članice zagotovijo, da oseba, ki predloži blago carini na ozemlju Skupnosti, sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da oseba, ki ji je blago namenjeno, plača ustrezen davek.

Člen 369za

Z odstopanjem od člena 94(2) lahko države članice določijo, da se pri uporabi te posebne ureditve uporablja splošna stopnja DDV, ki velja v državi članici uvoza.

Člen 369zb

Države članice dovolijo, da se o DDV, pobranem v okviru te posebne ureditve, elektronsko poroča v mesečni izjavi. Izjava vsebuje celoten DDV, pobran v zadevnem koledarskem mesecu.

▼M24

Države članice zahtevajo, da se DDV iz odstavka 1 plačuje mesečno, do roka plačila, ki velja za plačilo uvozne dajatve.

▼M16

Osebe, ki uporabljajo to posebno ureditev, vodijo evidence o transakcijah, zajetih v tej posebni ureditvi, za obdobje, ki ga določi država članica uvoza. Te evidence morajo biti dovolj natančne, da lahko davčni ali carinski organi države članice uvoza ugotovijo, ali je prijavljeni DDV pravilen, in morajo biti državi članici uvoza na njeno zahtevo na voljo v elektronski obliki.

POGLAVJE 8

Protivrednosti

Člen 369zc

Protivrednost eura v nacionalni valuti, ki se upošteva za znesek iz členov 369l in 369y, se določi enkrat letno. Uporabijo se tečaji, ki se pridobijo prvi delovni dan v oktobru, učinkovati pa začnejo 1. januarja naslednje leto.

Države članice znesek v nacionalnih valutah, ki ga dobijo, ko pretvorijo znesek v eurih, lahko zaokrožijo.

Države članice lahko še naprej uporabljajo znesek, ki velja v času letne prilagoditve, predvidene v odstavku 1, če pretvorba zneska, izraženega v eurih, pred zaokroženjem, ki je predvideno v odstavku 2, predstavlja manj kot 5-odstotno spremembo zneska, izraženega v nacionalni valuti, ali zmanjšanje tega zneska.

▼B

NASLOV XIII

ODSTOPANJA

POGLAVJE 1

Odstopanja, ki se uporabljajo do sprejetja dokončne ureditve

Oddelek 1

Odstopanja za države, ki so del Skupnosti od 1. januarja 1978

Člen 370

Države članice, ki so 1. januarja 1978 obdavčevale transakcije s seznama v delu A Priloge X, lahko te še naprej obdavčujejo.

Člen 371

Države članice, ki so 1. januarja 1978 oprostile transakcije s seznama v delu B Priloge X, lahko te še naprej oproščajo pod pogoji, ki so takrat veljali v vsaki od zadevnih držav članic.

Člen 372

Države članice, ki so 1. januarja 1978 uporabljale določbe, ki odstopajo od načela takojšnjega odbitka iz prvega odstavka člena 179, lahko te še naprej uporabljajo.

Člen 373

Države članice, ki so 1. januarja 1978 uporabljale določbe, ki odstopajo od člena 28 in točke (c) prvega odstavka člena 79, lahko te še naprej uporabljajo.

Člen 374

Z odstopanjem od členov 169 in 309 države članice, ki so 1. januarja 1978 oprostile storitve potovalnih agentov iz člena 309 brez pravice do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, lahko te še naprej oproščajo. To odstopanje se uporablja tudi za potovalne agente, ki delujejo v potnikovem imenu in za njegov račun.

Oddelek 2

Odstopanja za države, ki so Skupnosti pristopile po 1. januarju 1978

Člen 375

Grčija lahko še naprej oprošča transakcije iz točk (2), (8), (9), (11) in (12) dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali 1. januarja 1987.

Člen 376

Španija lahko še naprej oprošča storitve avtorjev iz točke (2) dela B Priloge X in transakcije iz točk (11) in (12) dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali 1. januarja 1993.

Člen 377

Portugalska lahko še naprej oprošča transakcije iz točk (2), (4), (7), (9), (10) in (13) dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali 1. januarja 1989.

Člen 378

▼C1

Avstrija lahko še naprej obdavčuje transakcije iz točke (2) dela A Priloge X.

▼B

Dokler se iste oprostitve uporabljajo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 1994, lahko Avstrija pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:

(a)

transakcije, naštete v točkah (5) in (9) dela B Priloge X;

(b)

s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, vse dele mednarodnega potniškega letalskega in pomorskega prometa ter prometa po notranjih plovnih poteh, razen potniškega prometa na Bodenskem jezeru.

Člen 379

Finska lahko še naprej obdavčuje transakcije iz točke (2) dela A Priloge X, dokler se te transakcije obdavčujejo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 1994.

Finska lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča storitve avtorjev, umetnikov in nastopajočih izvajalcev iz točke (2) dela B Priloge X in transakcije iz točk (5), (9) in (10) dela B Priloge X, dokler se iste oprostitve uporabljajo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 1994.

Člen 380

Švedska lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča storitve avtorjev, umetnikov in nastopajočih izvajalcev iz točke (2) dela B Priloge X in transakcije iz točk (1), (9) in (10) dela B Priloge X, dokler se iste oprostitve uporabljajo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 1994.

Člen 381

Češka lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.

Člen 382

Estonija lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.

Člen 383

Ciper lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:

(a)

dobavo gradbenih zemljišč iz točke (9) dela B Priloge X, in sicer do 31. decembra 2007;

(b)

mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.

Člen 384

Dokler se iste oprostitve uporabljajo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004, lahko Latvija pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:

(a)

storitve, ki jih opravljajo avtorji, umetniki in nastopajoči izvajalci iz točke 2 dela B Priloge X;

(b)

mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X.

Člen 385

Litva lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.

Člen 386

Madžarska lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.

Člen 387

Dokler se iste oprostitve uporabljajo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004, lahko Malta pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:

(a)

brez pravice do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, oskrbo z vodo, ki jo zagotavljajo javni organi, iz točke (8) dela B Priloge X;

(b)

brez pravice do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, dobave objektov in gradbenih zemljišč iz točke (9) dela B Priloge X;

▼M30 —————

▼B

Člen 388

Poljska lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.

Člen 389

Slovenija lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.

Člen 390

Slovaška lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.

▼M7

Člen 390a

Bolgarija lahko za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej uporablja oprostitev plačila davka, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 2006.

Člen 390b

Romunija lahko za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej uporablja oprostitev davka, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 2006.

▼A1

Člen 390c

Hrvaška lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:

(a)

dobavo pozidanih ali nepozidanih stavbnih zemljišč, kakor je določeno v členu 135(1)(j) in v točki 9 dela B Priloge X, do 31. decembra 2014 brez možnosti podaljšanja;

(b)

mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Unije pred pristopom Hrvaške.

▼B

Oddelek 3

Skupne določbe za oddelka 1 in 2

▼A1

Člen 391

Države članice, ki oprostijo transakcije iz členov 371, 375, 376 ali 377, iz člena 378(2), člena 379(2) ali členov 380 do 390c, lahko davčnim zavezancem odobrijo izbiro glede obdavčevanja teh transakcij.

▼B

Člen 392

Države članice lahko določijo, da je za dobavo objektov in gradbenih zemljišč, ki jih kupi z namenom nadaljnje prodaje davčni zavezanec, za katerega pri nakupu davek ni bil odbiten, davčna osnova razlika med prodajno in nakupno ceno.

Člen 393

Da se olajša prehod na dokončno ureditev v skladu s členom 402, Svet na podlagi poročila Komisije pregleda stanje glede odstopanj iz oddelkov 1 in 2 in v skladu s členom 93 Pogodbe določi, ali naj se katero od odstopanj odpravi ali naj se odpravijo vsa odstopanja.

Ob koncu prehodnega obdobja se prevoz potnikov obdavči v državi članici odhoda za tisti del potovanja, ki se opravi v Skupnosti, v skladu s podrobnimi pravili postopka, ki jih v skladu s členom 93 Pogodbe določi Svet.

POGLAVJE 2

S pooblastilom odobrena odstopanja

Oddelek 1

Ukrepi za poenostavitev in zaščito pred davčnimi utajami ali izogibanjem davkom

Člen 394

Države članice, ki 1. januarja 1977 uporabljajo posebne ukrepe zaradi poenostavitve postopka za obračunavanje davka ali zaradi preprečevanja nekaterih davčnih utaj ali izogibanja davkom, lahko te ukrepe ohranijo pod pogojem, da so o njih do 1. januarja 1978 uradno obvestile Komisijo, in pod pogojem, da so ukrepi poenostavitve v skladu z zahtevo iz drugega pododstavka člena 395(1).

Člen 395

Na predlog Komisije lahko Svet soglasno dovoli katerikoli državi članici, da uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb te direktive, za poenostavitev postopka obračunavanja davka ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom.

Ukrepi za poenostavitev postopka obračunavanja davka ne smejo, razen v zanemarljivi meri, vplivati na skupni znesek davčnih prihodkov države članice v fazi končne potrošnje.

Država članica, ki želi uvesti ukrepe iz odstavka 1, pošlje vlogo Komisiji in ji da vse potrebne informacije. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v roku dveh mesecev od dneva prejema vloge obvesti zadevno državo članico in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje.

Ko ima Komisija vse informacije, za katere meni, da so potrebne za presojo zahteve, v roku enega meseca o tem uradno obvesti državo članico, ki je zahtevo vložila in zahtevo v izvornem jeziku posreduje drugim državam članicam.

Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.

Postopek iz odstavkov 2 in 3 se v vsakem primeru zaključi v osmih mesecih po tem, ko Komisija prejme vlogo.

▼M19 —————

▼B

Oddelek 2

Mednarodni sporazumi

Člen 396

Svet lahko na predlog Komisije soglasno dovoli katerikoli državi članici, da s tretjo državo ali mednarodno organizacijo sklene sporazum, ki lahko vsebuje odstopanja od te direktive.

Država članica, ki želi skleniti sporazum iz odstavka 1, pošlje vlogo Komisiji in ji posreduje vse potrebne informacije. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v roku dveh mesecev od dneva prejema vloge obvesti zadevno državo članico in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje.

Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.

Postopek iz odstavkov 2 in 3 se v vsakem primeru zaključi v osmih mesecih po tem, ko Komisija prejme vlogo.

NASLOV XIV

DRUGE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Izvedbeni ukrepi

Člen 397

Svet na predlog Komisije soglasno sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive.

POGLAVJE 2

Odbor za DDV

Člen 398

Ustanovi se svetovalni odbor za davek na dodano vrednost, v nadaljnjem besedilu „odbor za DDV“.

Odbor za DDV sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije.

Predsednik odbora je predstavnik Komisije.

Tajniške storitve za odbor opravlja Komisija.

Odbor za DDV sprejme svoj poslovnik.

Poleg točk, za katere se v tej direktivi zahteva posvetovanje, odbor za DDV obravnava vprašanja v zvezi z uporabo določb Skupnosti o DDV, ki mu jih postavi njegov predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

POGLAVJE 3

Menjalni tečaj

Člen 399

Protivrednost zneskov v nacionalnih valutah, ki so v tej direktivi izraženi v eurih, se brez poseganja v druge posebne določbe določi po veljavnem menjalnem tečaju eura na 1. januar 1999. Države članice, ki so pristopile k Evropski uniji po tem datumu in niso uvedle eura kot enotne valute, uporabijo menjalni tečaj eura, ki velja na dan njihovega pristopa.

Člen 400

Pri preračunavanju zneskov iz člena 399 v nacionalne valute lahko države članice zaokrožijo zneske, ki jih dobijo pri preračunu, do 10 % navzgor ali navzdol.

POGLAVJE 4

Druge obremenitve, dajatve in davki

Člen 401

Brez poseganja v druge določbe prava Skupnosti ta direktiva ne preprečuje, da država članica ohrani ali uvede davke na zavarovalne pogodbe ter davke na stave in igre na srečo, trošarine, kolke in, bolj splošno, katerekoli davke, dajatve ali obremenitve, ki jih ni mogoče označiti kot prometne davke, pod pogojem, da obračunavanje teh davkov, dajatev in obremenitev v trgovini med državami članicami ne zahteva formalnosti pri prehodu meja.

NASLOV XV

KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Prehodne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami

Člen 402

Ureditev za obdavčevanje trgovine med državami članicami iz te direktive je prehodna in se nadomesti z dokončno ureditvijo na podlagi načela, po katerem se dobave blaga in storitev obdavčujejo v državi članici porekla.

Svet po pregledu poročila iz člena 404, v katerem ugotovi, da so pogoji za prehod na dokončno ureditev izpolnjeni, v skladu s členom 93 Pogodbe sprejme potrebne ukrepe za začetek veljavnosti in delovanja dokončne ureditve.

▼M21 —————

▼B

POGLAVJE 2

Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo ob pristopu k Evropski uniji

Člen 405

Pomen izrazov, uporabljenih v tem poglavju:

(1)

„Skupnost“ pomeni ozemlje Skupnosti, kot je opredeljeno v točki (1) člena 5 pred pristopom novih držav članic;

(2)

„nove države članice“ pomeni ozemlje držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji po 1. januarju 1995, kot je opredeljeno za vsako izmed teh držav članic v točki (2) člena 5;

(3)

„razširjena Skupnost“ pomeni ozemlje Skupnosti, kot je opredeljeno v točki (1) člena 5 po pristopu novih držav članic.

Člen 406

Določbe, ki veljajo takrat, ko je bilo blago uvedeno v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali v enega od postopkov ali transakcij iz člena 156 ali v podoben postopek ali transakcijo v eni od novih držav članic, se še naprej uporabljajo, dokler se postopek ali transakcija ne zaključi po datumu pristopa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

blago je bilo pred datumom pristopa vneseno v Skupnost ali v eno od novih držav članic;

(b)

blago je bilo predmet tega postopka ali transakcije od vnosa v Skupnost ali v eno od novih držav članic;

(c)

postopek ali transakcija za to blago ni bila zaključena pred datumom pristopa.

Člen 407

Določbe, ki veljajo takrat, ko je bilo blago uvedeno v postopek carinskega tranzita, se še naprej uporabljajo, dokler se postopek ne zaključi po datumu pristopa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

postopek carinskega tranzita za to blago se je začel pred datumom pristopa;

(b)

postopek za to blago ni bil zaključen pred datumom pristopa.

Člen 408

Naslednji primeri se štejejo za uvoženo blago, za katerega je bilo dokazano, da je bilo v prostem prometu v eni od novih držav članic ali v Skupnosti:

(a)

vsak zaključek, vključno z izrednim zaključkom, postopka začasnega uvoza, v katerega je bilo blago uvedeno pred datumom pristopa pod pogoji iz člena 406;

(b)

vsak zaključek, vključno z izrednim zaključkom, postopka ali transakcije iz člena 156 ali podobnega postopka ali transakcije, v katero je bilo blago uvedeno pred datumom pristopa pod pogoji iz člena 406;

(c)

zaključek enega od teh postopkov iz člena 407, ki se je pred datumom pristopa začel na ozemlju ene od novih držav članic zaradi dobave blaga, ki jo je davčni zavezanec v tem svojstvu in pred tem datumom opravil za plačilo na ozemlju te države članice;

(d)

vse nepravilnosti ali prekrški, ki so bili storjeni med postopkom carinskega tranzita, ki se je izvajal pod pogoji iz točke (c).

Poleg primera iz odstavka 1, se uporaba po datumu pristopa na ozemlju ene od držav članic s strani davčnega zavezanca ali osebe, ki ni davčni zavezanec, blaga, ki mu je bilo dobavljeno pred datumom pristopa na ozemlju Skupnosti ali ene od novih držav članic, šteje za uvoz blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dobava tega blaga je bila oproščena ali bi lahko bila oproščena na podlagi točk (a) in (b) člena 146(1) ali na podlagi podobne določbe v novih državah članicah;

(b)

blago pred datumom pristopa ni bilo vneseno v eno od novih držav članic ali v Skupnost.

Člen 409

V primerih iz člena 408(1) se šteje, da je bil opravljen uvoz, v smislu člena 61, v državo članico, na ozemlju katere se konča postopek ali transakcija za blago, ki je bilo vneseno v ta postopek ali transakcijo pred datumom pristopa.

Člen 410

Z odstopanjem od člena 71 je uvoz blaga v smislu člena 408 opravljen, ne da bi nastal obdavčljivi dogodek, če je izpolnjen eden on naslednjih pogojev:

(a)

uvoženo blago je odposlano ali odpeljano zunaj razširjene Skupnosti;

(b)

uvoženo blago v smislu člena 408(1)(a), ki ni prevozno sredstvo in je ponovno odposlano ali odpeljano v državo članico, iz katere je bilo izvoženo, in na naslov tistega, ki je to blago izvozil;

(c)

uvoženo blago v smislu člena 408(1)(a) je prevozno sredstvo, ki je bilo pridobljeno ali uvoženo pred datumom pristopa po splošnih uvoznih pogojih notranjega trga ene od novih držav članic ali ene od držav članic Skupnosti, ali pa za to blago niso bile izkoriščene izvoze olajšave ali povračila DDV.

Pogoj iz odstavka 1(c) se šteje za izpolnjen v naslednjih primerih:

(a)

ko je obdobje od začetka prve uporabe prevoznega sredstva in dnem pristopa k Evropski uniji daljše od osem let;

(b)

znesek dolgovanega davka zaradi uvoza je neznaten.

▼M15

POGLAVJE 2a

Prehodni ukrepi za uporabo nove zakonodaje

Člen 410a

Členi 30a, 30b in 73a se uporabljajo le za kupone, izdane po 31. decembru 2018.

Člen 410b

Komisija najpozneje do 31. decembra 2022 na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni uporabe določb te direktive glede DDV obravnave kuponov, zlasti glede opredelitve kuponov, pravil o DDV v zvezi z obdavčitvijo kuponov v distribucijski fazi in neunovčenih kuponov, pri čemer po potrebi priloži ustrezen predlog o spremembi zadevnih pravil.

▼B

POGLAVJE 3

Prenos in začetek veljavnosti

Člen 411

Direktiva 67/227/EGS in Direktiva 77/388/EGS se razveljavita brez vpliva na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos teh direktiv v domače pravo in njuno izvajanje, določenimi v delu B Priloge XI.

Sklicevanja na razveljavljeni direktivi pomenijo sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi XII.

Člen 412

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 2(3), členom 44, členom 59(1), členom 399 ter točko (18) Priloge III z učinkom na dan 1. januarja 2008. Države članice Komisiji nemudoma sporočijo besedila teh predpisov ter korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice Komisiji posredujejo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 413

Ta direktiva začne veljati 1. januarja 2007.

Člen 414

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TRETJEGA PODODSTAVKA ČLENA 13(1)

(1)

Telekomunikacijske storitve;

(2)

dobava vode, plina, električne energije in pare;

(3)

prevoz blaga;

(4)

pristaniške in letališke storitve;

(5)

prevoz potnikov;

(6)

dobava novega blaga, izdelanega za prodajo;

(7)

transakcije kmetijskih intervencijskih agencij v zvezi s kmetijskimi proizvodi, ki se opravljajo v skladu s predpisi o skupni ureditvi trga s temi proizvodi;

(8)

prirejanje sejmov in razstav komercialne narave;

(9)

skladiščenje;

(10)

dejavnosti komercialnih oglaševalcev;

(11)

dejavnosti potovalnih agencij;

(12)

vodenje prodajaln za zaposlene, zadružnih in industrijskih prehrambnih obratov in podobnih ustanov;

(13)

dejavnosti radijskih in televizijskih ustanov, če slednje niso oproščene na podlagi člena 132(1)(q).

PRILOGA II

▼M3

OKVIRNI SEZNAM ELEKTRONSKO OPRAVLJANIH STORITEV IZ TOČKE (C) PRVEGA ODSTAVKA ČLENA 58

▼B

(1)

Spletna ponudba, spletno gostovanje, vzdrževanje programov in opreme na daljavo;

(2)

dobava programske opreme in njeno posodabljanje;

(3)

dobava slik, besedil in informacij kot tudi dajanje baz podatkov na razpolago;

(4)

dobava glasbe, filmov in iger, vključno z igrami na srečo in loterijo, kot tudi predvajanj in prireditev s področij politike, kulture, umetnosti, športa, znanosti in zabave;

(5)

opravljanje poučevanja na daljavo.

PRILOGA III

▼M30

SEZNAM DOBAV BLAGA IN STORITEV, ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO NIŽJE STOPNJE IN OPROSTITVE S PRAVICO DO ODBITKA DDV IZ ČLENA 98

▼B

(1)

Živila (vključno s pijačami, razen alkoholnih pijač) za prehrano ljudi in živali; živih živali, semen, rastlin in sestavin, ki so običajno namenjene za pripravo živil; proizvodov, ki se običajno uporabljajo kot dodatki ali nadomestki živil;

(2)

oskrba z vodo;

▼M30

(3)

farmacevtski izdelki, ki se uporabljajo v zdravstvene in veterinarske namene, vključno z izdelki, ki se uporabljajo za preprečevanje zanositve in sanitarno zaščito žensk, ter vpojnimi higienskimi izdelki;

(4)

medicinska oprema, naprave, pripomočki, material, predmeti in zaščitna oprema, vključno z maskami za varovanje zdravja, ki so običajno namenjeni uporabi v zdravstvu ali za uporabo invalidnih oseb, blago, ki je nujno za kompenzacijo in premagovanje invalidnosti, ter prilagoditev, popravilo, najem in zakup takega blaga;

(5)

prevoz potnikov in blaga, ki jih spremlja, kot so prtljaga, kolesa, tudi električna, in motorna ali druga vozila, ali opravljanje storitev v zvezi s prevozom potnikov;

(6)

dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen publikacij, ki so v celoti ali pretežno namenjene oglaševanju, in publikacij, ki jih v celoti ali pretežno tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine; izdelava publikacij neprofitnih organizacij in z njo povezane storitve;

(7)

vstopnine za prireditve, gledališča, cirkuse, sejme, zabavišča, koncerte, muzeje, živalske vrtove, kinodvorane, razstave in podobne kulturne dogodke in objekte ali dostop do neposrednih spletnih prenosov takih dogodkov ali ogledov ali oboje;

(8)

sprejem radijskih in televizijskih programov ter njihovo spletno predvajanje, ki ga zagotavlja ponudnik medijskih storitev; storitve dostopa do interneta, ki se zagotavljajo v okviru politike digitalizacije, ki jo opredelijo države članice;

▼B

(9)

opravljanje storitev ali avtorski honorarji pisateljev, skladateljev in izvajalskih umetnikov;

▼M30

(10)

dobava in gradnja stanovanj v okviru socialne politike, ki jo opredelijo države članice; obnova in adaptacija, vključno z rušenjem in rekonstrukcijo, ter popravilo stanovanj, tudi zasebnih; dajanje nepremičnin v najem za stanovanjsko rabo;

(10a)

gradnja in obnova javnih in drugih stavb, ki se uporabljajo za dejavnosti v javnem interesu;

▼M5

(10b)

čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev;

▼M30

(10c)

dobava in namestitev sončnih panelov na in ob zasebna bivališča, stanovanja ter javne in druge stavbe, ki se uporabljajo za dejavnosti v javnem interesu;

▼M30

(11)

dobave blaga in storitev, ki so običajno namenjene za uporabo v kmetijski proizvodnji, razen osnovne opreme, kot so kmetijski stroji ali objekti; do 1. januarja 2032 dobava kemičnih pesticidov in kemičnih gnojil;

▼M30

(11a)

živi enoprsti kopitarji in opravljanje storitev v zvezi z njimi;

▼B

(12)

nastanitev, ki jo ponujajo hoteli in podobni obrati, skupaj s počitniškimi nastanitvami, ter dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice;

▼M5

(12a)

restavracijske storitve in storitve cateringa, pri čemer je možno izključiti dobavo (alkoholnih in/ali brezalkoholnih) pijač;

▼M30

(13)

vstopnine za športne prireditve ali dostop do njihovega neposrednega spletnega prenosa ali oboje; uporaba športnih objektov in zagotavljanje športne ali fizične vadbe, tudi kadar se neposredno prenaša prek spleta;

▼M30 —————

▼M30

(15)

dobave blaga in storitev s strani organizacij s področja socialnega skrbstva ali socialnega varstva, kot ga opredelijo države članice, ki jih države članice priznavajo kot organizacije socialnega pomena, če te transakcije niso oproščene v skladu s členi 132, 135 in 136;

▼B

(16)

opravljanje storitev s strani podjetij, ki se ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo in upepelitevijo, ter dobava blaga s tem v zvezi;

(17)

zdravstvena in zobozdravstvena nega ter termalno zdravljenje, razen če te storitve niso oproščene po točkah (b) do (e) člena 132(1);

▼M30

(18)

opravljanje storitev v zvezi z ravnanjem z odplakami, čiščenjem cest, odvažanjem smeti ter zbiranjem in predelavo odpadkov, razen če takšne storitve opravljajo organi iz člena 13;

(19)

opravljanje storitev popravila gospodinjskih aparatov, obutve in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila (vključno s krpanjem in predelavo);

▼M5

(20)

storitve domačega varstva (kot pomoč na domu in varstvo otrok, skrb za ostarele, obolele ali invalide);

▼M30

(21)

frizerske storitve;

▼M30

(22)

dobava električne energije, daljinsko ogrevanje in hlajenje ter bioplin, proizveden iz surovin, s seznama iz dela A Priloge IX k Direktivi 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 ); dobava in namestitev zelo učinkovitih ogrevalnih sistemov z nizkimi emisijami, ki izpolnjujejo ciljne vrednosti za emisije trdnih delcev, določene v Prilogi V k Uredbi Komisije (EU) 2015/1189 ( 24 ) oziroma Prilogi V k Uredbi Komisije (EU) 2015/1185 ( 25 ) ter imajo energijsko nalepko EU, ki dokazuje, da je merilo iz člena 7(2) Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta ( 26 ) izpolnjeno, ter do 1. januarja 2030 zemeljski plin in les za kurjavo;

(23)

žive rastline in drugi cvetličarski proizvodi, vključno s čebulicami, bombažem, koreninami in podobnim, rezanim cvetjem in okrasnim listjem;

(24)

otroška oblačila in obutev; dobava avtomobilskih sedežev za otroke;

(25)

dobava koles, tudi električnih; storitve popravila in dajanja takšnih koles v najem;

(26)

dobava umetniških predmetov, zbirk in starin iz delov A, B in C Priloge IX;

(27)

pravne storitve, ki se zagotovijo osebam s pogodbo o zaposlitvi in brezposelnim v postopkih na delovnem sodišču, ter pravne storitve, ki se zagotovijo v okviru sistema pravne pomoči, v skladu z opredelitvijo držav članic;

(28)

orodja in druga oprema, ki so običajno namenjeni za uporabo pri reševalnih službah ali službah prve pomoči, kadar se dobavijo javnim organom ali neprofitnim organizacijam, dejavnim na področju civilne zaščite ali zaščite skupnosti;

(29)

opravljanje storitev v zvezi z delovanjem svetilniških ladij, svetilnikov ali drugih navigacijskih pripomočkov in služb za reševanje življenj, vključno z organizacijo in vzdrževanjem službe reševalnih čolnov.

▼M5 —————

▼B

PRILOGA V

VRSTE BLAGA, KI JE LAHKO SKLADIŠČENO DRUGJE KOT V CARINSKIH SKLADIŠČIH V SKLADU S ČLENOM 160(2)

	Tarifna oznaka KN	Poimenovanje blaga
1)	0701	Krompir
2)	0711 20	Oljke
3)	0801	Kokosovi orehi, brazilski orehi in akažu orehi
4)	0802	Drugo lupinasto sadje
5)	0901 11 00	Kava, nepražena
	0901 12 00	Kava, nepražena
6)	0902	Čaj
7)	1001 do 1005	Žita
	1007 do 1008	Žita
8)	1006	Oluščen nebrušen riž
9)	1201 do 1207	Zrnje, oljni plodovi in semena (vključno s sojo v zrnu)
10)	1507 do 1515	Olja in masti rastlinskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane
11)	1701 11	Surovi sladkor
	1701 12	Surovi sladkor
12)	1801	Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen
13)	2709	Mineralna olja (vključno s propanom in butanom; tudi surova nafta in olja)
	2710
	2711 12
	2711 13
14)	Poglavji 28 in 29	Kemijski proizvodi v razsutem stanju
15)	4001	Naravni kavčuk v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih
	4002
16)	5101	Volna
17)	7106	Srebro
18)	7110 11 00	Platina (paladij, rodij)
	7110 21 00
	7110 31 00
19)	7402	Baker
	7403
	7405
	7408
20)	7502	Nikelj
21)	7601	Aluminij
22)	7801	Svinec
23)	7901	Cink
24)	8001	Kositer
25)	ex 8112 92	Indij
	ex 8112 99	Indij

PRILOGA VI

SEZNAM DOBAV BLAGA IN OPRAVLJANJA STORITEV IZ TOČKE (D) ČLENA 199(1)

(1)

Dobava kovinskih in nekovinskih odpadkov, ostankov in rabljenega materiala, vključno s polizdelki od predelave, izdelave ali taljenja železnih in neželeznih kovin ter njihovih zlitin;

(2)

dobava železnih in neželeznih pol predelanih izdelkov v nekaterih s tem povezanih storitvah predelave;

(3)

dobava ostankov in drugega materiala, ki ga je mogoče reciklirati in vsebuje železne in neželezne kovine, njihove zlitine, žlindro, pepel, škajo in industrijske ostanke, ki vsebujejo kovine ali njihove zlitine, ter opravljanje storitev izbiranja, rezanja, ločevanja na dele in stiskanje za te izdelke;

(4)

dobava odpadkov iz železa in neželeznih kovin kot tudi ostružkov, ostankov, odpadkov, rabljenega materiala in materiala, ki ga je mogoče reciklirati, ki vsebujejo odpadno steklo, steklo, papir, karton, lepenko, krpe, kosti, usnje, umetno usnje, pergament, surovo kožo z dlako ali brez nje, kite, tetive, motvoze, vrvi, konopce, kable, gumo in plastiko, ter nekatere storitve predelave v zvezi z naštetim;

(5)

dobava materiala, navedenega v tej prilogi, po predelavi v obliki čiščenja, loščenja, izbire, rezanja, drobljenja, stiskanja ali vlivanja v ingote;

(6)

dobava ostankov in odpadkov po obdelavi osnovnih materialov.

PRILOGA VII

SEZNAM DEJAVNOSTI KMETIJSKE PROIZVODNJE IZ TOČKE (4) ČLENA 295(1)

(1)

Rastlinska proizvodnja:

(a)

proizvodnja kmetijskih rastlin, vključno z vinogradništvom,

(b)

proizvodnja sadja (vključno z oljkami) in vrtnin, cvetja ter okrasnih rastlin na prostem in v steklenjakih,

(c)

gojenje gob, proizvodnja začimb, semen in sadik,

(d)

izraba drevesnic;

(2)

reja živali in izraba zemljišča:

(a)

živinoreja,

(b)

reja perutnine,

(c)

reja kuncev,

(d)

čebelarstvo,

(e)

gojenje sviloprejk,

(f)

gojenje polžev;

(3)

gozdarstvo;

(4)

ribištvo:

(a)

sladkovodni ribolov,

(b)

ribogojstvo,

(c)

gojenje dagenj, ostrig ter drugih školjk in rakov,

(d)

gojenje žab.

PRILOGA VIII

OKVIRNI SEZNAM KMETIJSKIH STORITEV IZ TOČKE (5) ČLENA 295(1)

(1)

Priprava polja, žetev in košnja, mlačev, baliranje, pobiranje, spravilo, setev in sajenje;

(2)

pakiranje in priprava kmetijskih proizvodov za trg, kot so sušenje, čiščenje, mletje, razkuževanje in siliranje;

(3)

shranjevanje kmetijskih proizvodov;

(4)

oskrba, vzreja in pitanje živine;

(5)

dajanje opreme, ki se običajno uporablja v kmetijskih, gozdarskih ali ribiških podjetjih, v najem za uporabo v kmetijstvu;

(6)

tehnična pomoč;

(7)

uničevanje plevela in škodljivcev, zapraševanje in škropljenje posevkov in zemlje;

(8)

upravljanje namakalnih in osuševalnih naprav;

(9)

čiščenje, sečnja in druge gozdarske storitve.

PRILOGA IX

UMETNIŠKI PREDMETI, ZBIRKE IN STARINE IZ TOČK (2), (3) IN (4) ČLENA 311(1)

DEL A

Umetniški predmeti

(1)

Slike, kolaži in sorodne dekorativne plošče, risbe in pasteli, v celoti ročno delo umetnika, razen načrtov in risb za arhitekturo, strojegradnjo, industrijo, trgovino, topografijo ali podobne namene, ročno poslikanih ali okrašenih izdelkov množične proizvodnje, gledaliških kulis, platen za ozadje studijev ali podobno iz poslikanega ali porisanega platna (oznaka KN 9701 );

(2)

izvirna grafična dela, odtisi in litografije, izdelani v omejenem številu, neposredno v črno–beli barvi ali v barvi ene ali več plošč, ki so neposredno ročno delo umetnika, ne glede na postopek ali material, ki je bil uporabljen, kar pa ne vključuje nikakršnega mehaničnega ali fotomehaničnega postopka (oznaka KN 9702 00 00 );

(3)

izvirne plastike in kipi iz kakršnegakoli materiala, ki so v celoti ročno delo umetnika, skulpturni odlitki, katerih izdelava je omejena na osem kopij in jo nadzoruje avtor ali njegov zakoniti naslednik (oznaka KN 9703 00 00 ); izjemoma in v primerih, ki jih določijo države članice, se lahko za skulpturne odlitke, izdelane pred 1. januarjem 1989, omejitev osem kopij prekorači;

(4)

tapiserije (oznaka KN 5805 00 00 ) in ročno izdelani tekstilni stenski predmeti (oznaka KN 6304 00 00 ), na podlagi izvirnega umetniškega dela, pod pogojem, da ni več kot osem kopij vsakega;

(5)

unikatni keramični predmeti, izdelani izključno s strani avtorja in z njegovim podpisom;

(6)

poslikave na baker, izdelane izključno ročno, omejene na osem oštevilčenih kopij, na katerih je podpis avtorja ali studia, razen izdelkov draguljarjev, zlatarjev in srebrarjev;

(7)

umetniške fotografije, ki jih posname oziroma natisne avtor ali so posnete pod njegovim nadzorstvom, če so podpisane in oštevilčene ter omejene na 30 kopij, v vseh velikostih.

DEL B

Zbirke

(1)

Poštne znamke in kolki, priložnostni pisemski ovitki, priložnostni pisemski ovitki prvega dne, natisnjene frankirane pisemske pošiljke in podobno, rabljene, ali če niso rabljene, take, ki niso v obtoku in niso namenjene za uporabo (oznaka KN 9704 00 00 );

(2)

►C1 zbirke in zbirateljski predmeti, ◄ ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen (oznaka KN 9705 00 00 ).

DEL C

Starine

Predmeti, razen umetniških predmetov ali zbirk, stari več kot 100 let (oznaka KN 9706 00 00 ).

PRILOGA X

▼A1

SEZNAM TRANSAKCIJ, ZA KATERE VELJAJO ODSTOPANJA IZ ČLENOV 370 IN 371 TER ČLENOV 375 DO 390c

▼B

DEL A

Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej obdavčujejo

(1)

Storitve zobnih tehnikov pri opravljanju poklicne dejavnosti in zobna protetika, ki jo dobavijo zobozdravniki in zobni tehniki;

(2)

dejavnosti javnih radijskih in televizijskih ustanov, razen komercialnih;

(3)

dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1), če jih opravijo davčni zavezanci, ki so imeli pravico do odbitka vstopnega davka od zadevnega objekta;

(4)

storitve potovalnih agencij iz člena 306 in storitve potovalnih agencij, ki delujejo v imenu in za račun potnika, za potovanja zunaj Skupnosti.

DEL B

Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej oproščajo davka

(1)

Vstopnine za športne prireditve;

(2)

storitve avtorjev, umetnikov, nastopajočih izvajalcev, odvetnikov in drugih članov svobodnih poklicev, z izjemo medicinskih in paramedicinskih poklicev, razen naslednjih storitev:

(a)

odstop patentov, blagovnih in trgovskih znamk in podobnih pravic in odstop od licenc, ki zadevajo te pravice,

(b)

dela, razen izročitve dela po pogodbi, v zvezi s premičninami in izvedena za davčnega zavezanca,

(c)

storitve za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo neposredni nadzor na kraju samem,

(d)

oglaševalske storitve,

(e)

prevoz blaga in skladiščenje blaga ter s tem povezane storitve,

(f)

dajanje premičnin v najem davčnemu zavezancu,

(g)

posredovanje osebja davčnemu zavezancu,

(h)

storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn in druge podobne storitve na tehničnem, gospodarskem in znanstvenem področju,

(i)

izvajanje obveznosti v zvezi z opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali pravice iz točk (a) do (h) in (j),

(j)

storitve odpravnih družb, posrednikov, poslovnih agentov in drugih avtonomnih posrednikov, če zadevajo dobavo ali uvoz blaga ali storitve iz točk (a) do (i);

(3)

telekomunikacijske storitve, ki jih opravljajo javne poštne službe, in dobave blaga v zvezi z opravljanjem teh storitev;

(4)

storitve pokopa in upepelitev ter dobave blaga v zvezi s temi storitvami,

(5)

transakcije, ki jih opravljajo slepe osebe, ali delavnice za slepe, če te oprostitve ne povzročijo večjega izkrivljanja konkurence;

(6)

dobave blaga in opravljanje storitev za uradne organe, pristojne za gradnjo, opremljanje in vzdrževanje pokopališč, grobov in spomenikov žrtvam vojne;

(7)

transakcije, ki jih opravljajo bolnišnice in niso zajete v točki (b) člena 132(1);

(8)

oskrba z vodo, ki jo opravljajo državni organi;

(9)

dobave objektov ali delov objektov in pripadajočih zemljišč, predanih pred prvo vselitvijo, ter predaja zazidljivih zemljišč, opisanih v členu 12;

(10)

prevoz potnikov in blaga, kot so prtljaga in motorna vozila, ki spremljajo potnike, in opravljanje storitev v zvezi s prevozom potnikov sta oproščena samo, če je prevoz potnikov oproščen;

(11)

dobava, izboljšava, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem zrakoplovov, vključno z opremo, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja, ko jo uporabljajo državne institucije;

(12)

dobava, izboljšava, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem vojnih ladij;

(13)

storitve potovalnih agentov iz člena 306 in storitve potovalnih agentov, ki delujejo v imenu in za račun potnikov, za potovanja v Skupnosti.

PRILOGA XI

DEL A

Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami

(1) Direktiva 67/227/EGS (UL 71, 14.4.1967, str. 1301)

Direktiva 77/388/EGS

(2) Direktiva 77/388/EGS (UL L 145, 13.6.1977, str. 1)

Direktiva 78/583/EGS (UL L 194, 19.7.1978, str. 16)

Direktiva 80/368/EGS (UL L 90, 3.4.1980, str. 41)

Direktiva 84/386/EGS (UL L 208, 3.8.1984, str. 58)

Direktiva 89/465/EGS (UL L 226, 3.8.1989, str. 21)

Direktiva 91/680/EGS (UL L 376, 31.12.1991, str. 1) (razen člena 2)

Direktiva 92/77/EGS (UL L 316, 31.10.1992, str. 1)

Direktiva 92/111/EGS (UL L 384, 30.12.1992, str. 47)

Direktiva 94/4/ES (UL L 60, 3.3.1994, str. 14) (samo člen 2)

Direktiva 94/5/ES (UL L 60, 3.3.1994, str. 16)

Direktiva 94/76/ES (UL L 365, 31.12.1994, str. 53)

Direktiva 95/7/ES (UL L 102, 5.5.1995, str. 18)

Direktiva 96/42/ES (UL L 170, 9.7.1996, str. 34)

Direktiva 96/95/ES (UL L 338, 28.12.1996, str. 89)

Direktiva 98/80/ES (UL L 281, 17.10.1998, str. 31)

Direktiva 1999/49/ES (UL L 139, 2.6.1999, str. 27)

Direktiva 1999/59/ES (UL L 162, 26.6.1999, str. 63)

Direktiva 1999/85/ES (UL L 277, 28.10.1999, str. 34)

Direktiva 2000/17/ES (UL L 84, 5.4.2000, str. 24)

Direktiva 2000/65/ES (UL L 269, 21.10.2000, str. 44)

Direktiva 2001/4/ES (UL L 22, 24.1.2001, str. 17)

Direktiva 2001/115/ES (UL L 15, 17.1.2002, str. 24)

Direktiva 2002/38/ES (UL L 128, 15.5.2002, str. 41)

Direktiva 2002/93/ES (UL L 331, 7.12.2002, str. 27)

Direktiva 2003/92/ES (UL L 260, 11.10.2003, str. 8)

Direktiva 2004/7/ES (UL L 27, 30.1.2004, str. 44)

Direktiva 2004/15/ES (UL L 52, 21.2.2004, str. 61)

Direktiva 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35) (samo točka V Priloge)

Direktiva 2005/92/ES (UL L 345, 28.12.2005, str. 19)

Direktiva 2006/18/ES (UL L 51, 22.2.2006, str. 12)

Direktiva 2006/58/ES (UL L 174, 28.6.2006, str. 5)

Direktiva 2006/69/ES (UL L 221, 12.8.2006, str. 9) (samo člen 1)

▼C1

Direktiva 2006/98/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 129) (samo točka 2 priloge).

▼B

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 411)

►C1 Direktiva ◄	Rok za prenos
►C1 Direktiva ◄ 67/227/ ►C1 EGS ◄	1. januar 1970
►C1 Direktiva ◄ 77/388/ ►C1 EGS ◄	1. januar 1978
►C1 Direktiva ◄ 78/583/ ►C1 EGS ◄	1. januar 1979
►C1 Direktiva ◄ 80/368/ ►C1 EGS ◄	1. januar 1979
►C1 Direktiva ◄ 84/386/ ►C1 EGS ◄	1. julij 1985
►C1 Direktiva ◄ 89/465/ ►C1 EGS ◄	1. januar 1990
	1. januar 1991
	1. januar 1992
	1. januar 1993
	1. januar 1994 za Portugalsko
►C1 Direktiva ◄ 91/680/ ►C1 EGS ◄	1. januar 1993
►C1 Direktiva ◄ 92/77/ ►C1 EGS ◄	31. december 1992
►C1 Direktiva ◄ 92/111/ ►C1 EGS ◄	1. januar 1993
	1. januar 1994
	1. oktober 1993 za Nemčijo
►C1 Direktiva ◄ 94/4/ ►C1 ES ◄	1. april 1994
►C1 Direktiva ◄ 94/5/ ►C1 ES ◄	1. januar 1995
►C1 Direktiva ◄ 94/76/ ►C1 ES ◄	1. januar 1995
►C1 Direktiva ◄ 95/7/ ►C1 ES ◄	1. januar 1996
	1. januar 1997 za Nemčijo in Luksemburg
►C1 Direktiva ◄ 96/42/ ►C1 ES ◄	1. januar 1995
►C1 Direktiva ◄ 96/95/ ►C1 ES ◄	1. januar 1997
►C1 Direktiva ◄ 98/80/ ►C1 ES ◄	1. januar 2000
►C1 Direktiva ◄ 1999/49/ ►C1 ES ◄	1. januar 1999
►C1 Direktiva ◄ 1999/59/ ►C1 ES ◄	1. januar 2000
►C1 Direktiva ◄ 1999/85/ ►C1 ES ◄	—
►C1 Direktiva ◄ 2000/17/ ►C1 ES ◄	—
►C1 Direktiva ◄ 2000/65/ ►C1 ES ◄	31. december 2001
►C1 Direktiva ◄ 2001/4/ ►C1 ES ◄	1. januar 2001
►C1 Direktiva ◄ 2001/115/ ►C1 ES ◄	1. januar 2004
▼C1
Direktiva 2006/58/ES	1. julij 2006
▼B
►C1 Direktiva ◄ 2002/93/ ►C1 ES ◄	—
►C1 Direktiva ◄ 2003/92/ ►C1 ES ◄	1. januar 2005
►C1 Direktiva ◄ 2004/7/ ►C1 ES ◄	30. januar 2004
►C1 Direktiva ◄ 2004/15/ ►C1 ES ◄	—
►C1 Direktiva ◄ 2004/66/ ►C1 ES ◄	1. maj 2004
►C1 Direktiva ◄ 2005/92/ ►C1 ES ◄	1. januar 2006
►C1 Direktiva ◄ 2006/18/ ►C1 ES ◄	—
▼C1
Direktiva 2006/58/ES	1. julij 2006
▼B
►C1 Direktiva ◄ 2006/69/ ►C1 ES ◄	1. januar 2008
►C1 Direktiva ◄ 2006/98/ ►C1 ES ◄	1. januar 2007

PRILOGA XII

PRIMERJALNA TABELA

Direktiva 67/227/EGS	Direktiva 77/388/EGS	Direktive o spremembah	Ostali akti	Ta direktiva
člen 1, prvi pododstavek				člen 1(1)
člen 1, drugi in tretji pododstavek				—
člen 2, prvi, drugi in tretji pododstavek				člen 1(2), prvi, drugi in tretji pododstavek
členi 3, 4 in 6				—
	člen 1			—
	člen 2, točka (1)			člen 2(1)(a) in (c)
	člen 2, točka (2)			člen 2(1)(d)
	člen 3(1), prva alinea			člen 5, točka (2)
	člen 3(1), druga alinea			člen 5, točka (1)
	člen 3(1), tretja alinea			člen 5, točki (3) in (4)
	člen 3(2)			—
	člen 3(3), prvi pododstavek, prva alinea			člen 6(2)(a) in (b)
	člen 3(3), prvi pododstavek, druga alinea			člen 6(2)(c) in (d)
	člen 3(3), prvi pododstavek, tretja alinea			člen 6(2)(e), (f) in (g)
	člen 3(3), drugi pododstavek, prva alinea			člen 6(1)(b)
	člen 3(3), drugi pododstavek, druga alinea			člen 6(1)(c)
	člen 3(3), drugi pododstavek, tretja alinea			člen 6(1)(a)
	člen 3(4), prvi pododstavek, prva in druga alinea			člen 7(1)
	člen 3(4), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea			člen 7(2)
	člen 3(5)			člen 8
	člen 4(1) in (2)			člen 9(1), prvi in drugi pododstavek
	člen 4(3)(a), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 12(1)(a)
	člen 4(3)(a), prvi pododstavek, drugi stavek			člen 12(2), drugi pododstavek
	člen 4(3)(a), drugi pododstavek			člen 12(2), tretji pododstavek
	člen 4(3)(a), tretji pododstavek			člen 12(2), prvi pododstavek
	člen 4(3)(b), prvi pododstavek			člen 12(1)(b)
	člen 4(3)(b), drugi poodstavek			člen 12(3)
	člen 4(4), prvi pododstavek			člen 10
	člen 4(4), drugi in tretji pododstavek			člen 11, prvi in drugi pododstavek
	člen 4(5), prvi, drugi in tretji pododstavek			člen 13(1), prvi, drugi in tretji pododstavek
	člen 4(5), četrti pododstavek			člen 13(2)
	člen 5(1)			člen 14(1)
	člen 5(2)			člen 15(1)
	člen 5(3)(a), (b) in (c)			člen 15(2)(a), (b) in (c)
	člen 5(4)(a), (b) in (c)			člen 14(2)(a), (b) in (c)
	člen 5(5)			člen 14(3)
	člen 5(6), prvi in drugi stavek			člen 16, prvi in drugi pododstavek
	člen 5(7)(a), (b) in (c)			člen 18(a), (b) in (c)
	člen 5(8), prvi stavek			člen 19, prvi pododstavek
	člen 5(8), drugi in tretji stavek			člen 19, drugi pododstavek
	člen 6(1), prvi pododstavek			člen 24(1)
	člen 6(1), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea			člen 25(a), (b) in (c)
	člen 6(2), prvi pododstavek, točki (a) in (b)			člen 26(1)(a) in (b)
	člen 6(2), drugi pododstavek			člen 26(2)
	člen 6(3)			člen 27
	člen 6(4)			člen 28
	člen 6(5)			člen 29
	člen 7(1)(a) in (b)			člen 30, prvi in drugi pododstavek
	člen 7(2)			člen 60
	člen 7(3), prvi in drugi pododstavek			člen 61, prvi in drugi pododstavek
	člen 8(1)(a), prvi stavek			člen 32, prvi pododstavek
	člen 8(1)(a), drugi in tretji stavek			člen 36, prvi in drugi pododstavek
	člen 8(1)(b)			člen 31
	člen 8,(1)(c), prvi pododstavek			člen 37(1)
	člen 8(1)(c), drugi pododstavek, prva alinea			člen 37(2), prvi pododstavek
	člen 8(1)(c), drugi pododstavek, druga in tretja alinea			člen 37(2), drugi in tretji pododstavek
	člen 8(1)(c), tretji pododstavek			člen 37(2), četrti pododstavek
	člen 8(1)(c), četrti pododstavek			člen 37(3), prvi pododstavek
	člen 8(1)(c), peti pododstavek			—
	člen 8(1)(c), šesti pododstavek			člen 37(3), drugi pododstavek
	člen 8(1)(d), prvi in drugi pododstavek			člen 38(1) in (2)
	člen 8(1)(e), prvi stavek			člen 39, prvi pododstavek
	člen 8(1)(e), drugi in tretji stavek			člen 39, drugi pododstavek
	člen 8(2)			člen 32, drugi pododstavek
	člen 9(1)			člen 43
	člen 9(2), uvodni stavek			—
	člen 9(2)(a)			člen 45
	člen 9(2)(b)			člen 46
	člen 9(2)(c), prva in druga alinea			člen 52(a) in (b)
	člen 9(2)(c), tretja in četrta alinea			člen 52(c)
	člen 9(2)(e), prva do šesta alinea			člen 56(1)(a) do (f)
	člen 9(2)(e), sedma alinea			člen 56(1)(l)
	člen 9(2)(e), osma alinea			člen 56(1)(g)
	člen 9(2)(e), deveta alinea			člen 56(1)(h)
	člen 9(2)(e), deseta alinea, prvi stavek			člen 56(1)(i)
	člen 9(2)(e), deseta alinea, drugi stavek			člen 24(2)
	člen 9(2)(e), deseta alinea, tretji stavek			člen 56(1)(i)
	člen 9(2)(e), enajsta in dvanajsta alinea			člen 56(1)(j) in (k)
	člen 9(2)(f)			člen 57(1)
	člen 9(3)			člen 58, prvi in drugi pododstavek
	člen 9(3)(a) in (b)			člen 58, prvi odstavek, točki (a) in (b)
	člen 9(4)			člen 59(1) in (2)
	člen 10(1)(a) in (b)			člen 62, točki (1) in (2)
	člen 10(2), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 63
	člen 10(2), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek			člen 64(1) in (2)
	člen 10(2), drugi pododstavek			člen 65
	člen 10(2), tretji pododstavek, prva, druga in tretja alinea			člen 66(a), (b) in (c)
	člen 10(3), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 70
	člen 10(3), prvi pododstavek, drugi stavek			člen 71(1), prvi pododstavek
	člen 10(3), drugi pododstavek			člen 71(1), drugi pododstavek
	člen 10(3), tretji pododstavek			člen 71(2)
	člen 11(A)(1)(a)			člen 73
	člen 11(A)(1)(b)			člen 74
	člen 11(A)(1)(c)			člen 75
	člen 11(A)(1)(d)			člen 77
	člen 11(A)(2)(a)			člen 78, prvi pododstavek, točka (a)
	člen 11(A)(2)(b), prvi stavek			člen 78, prvi pododstavek, točka (b)
	člen 11(A)(2)(b), drugi stavek			člen 78, drugi pododstavek
	člen 11(A)(3)(a) in (b)			člen 79, prvi pododstavek, točki (a) in (b) člen 87(a) in (b)
	člen 11(A)(3)(c), prvi stavek			člen 79, prvi pododstavek, točka (c)
	člen 11(A)(3)(c), drugi stavek			člen 79, drugi pododstavek
	člen 11(A)(4), prvi in drugi pododstavek			člen 81, prvi in drugi pododstavek
	člen 11(A)(5)			člen 82
	člen 11(A)(6), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 80(1), prvi pododstavek
	člen 11(A)(6), prvi pododstavek, tretji stavek			člen 80(1), drugi pododstavek
	člen 11(A)(6), drugi pododstavek			člen 80(1), prvi pododstavek
	člen 11(A)(6), tretji pododstavek			člen 80(2)
	člen 11(A)(6), četrti pododstavek			člen 80(3)
	člen 11(A)(7), prvi in drugi pododstavek			člen 72, prvi in drugi pododstavek
	člen 11(B)(1)			člen 85
	člen 11(B)(3)(a)			člen 86(1)(a)
	člen 11(B)(3)(b), prvi pododstavek			člen 86(1)(b)
	člen 11(B)(3)(b), drugi pododstavek			člen 86(2)
	člen 11(B)(3)(b), tretji pododstavek			člen 86(1)(b)
	člen 11(B)(4)			člen 87
	člen 11(B)(5)			člen 88
	člen 11(B)(6), prvi in drugi pododstavek			člen 89, prvi in drugi pododstavek
	člen 11(C)(1), prvi in drugi pododstavek			člen 90(1) in (2)
	člen 11(C)(2), prvi pododstavek			člen 91(1)
	člen 11(C)(2), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 91(2), prvi in drugi pododstavek
	člen 11(C)(3), prva in druga alinea			člen 92(a) in (b)
	člen 12(1)			člen 93, prvi pododstavek
	člen 12(1)(a)			člen 93, drugi pododstavek, točka (a)
	člen 12(1)(b)			člen 93, drugi pododstavek, točka (c)
	člen 12(2), prva in druga alinea			člen 95, prvi in drugi pododstavek
	člen 12(3)(a), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 96
	člen 12(3)(a), prvi pododstavek, drugi stavek			člen 97(1)
	člen 12(3)(a), drugi pododstavek			člen 97(2)
	člen 12(3)(a), tretji pododstavek, prvi stavek			člen 98(1)
	člen 12(3)(a), tretji pododstavek, drugi stavek			člen 98(2), prvi pododstavek člen 99(1)
	člen 12(3)(a), četrti pododstavek			člen 98(2), drugi pododstavek
	člen 12(3)(b), prvi stavek			člen 102, prvi pododstavek
	člen 12(3)(b), drugi, tretji in četrti stavek			člen 102, drugi pododstavek
	člen 12,(3)(c), prvi pododstavek			člen 103(1)
	člen 12(3)(c), drugi pododstavek, prva in druga alinea			člen 103(2)(a) in (b)
	člen 12(4), prvi pododstavek			člen 99(2)
	člen 12(4), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 100, prvi in drugi pododstavek
	člen 12(4), tretji pododstavek			člen 101
	člen 12(5)			člen 94(2)
	člen 12(6)			člen 105
	člen 13(A)(1), uvodni stavek			člen 131
	člen 13(A)(1)(a) do (n)			člen 132(1)(a) do (n)
	člen 13(A)(1)(o), prvi stavek			člen 132(1)(o)
	člen 13(A)(1)(o), drugi stavek			člen 132(2)
	člen 13(A)(1)(p) in (q)			člen 132(1)(p) in (q)
	člen 13(A)(2)(a), prva do četrta alinea			člen 133(a) do (d)
	člen 13(A)(2)(b), prva in druga alinea			člen 134(a) in (b)
	člen 13(B), uvodni stavek			člen 131
	člen 13(B)(a)			člen 135(1)(a)
	člen 13(B)(b), prvi pododstavek			člen 135(1)(l)
	člen 13(B)(b), prvi pododstavek, točke (1) do (4)			člen 135(2), prvi pododstavek, točke (a) do (d)
	člen 13(B)(b), drugi pododstavek			člen 135(2), drugi pododstavek
	člen 13(B)(c)			člen 136(a) in (b)
	člen 13(B)(d)			—
	člen 13(B)(d), točke (1) do (5)			člen 135(1)(b) do (f)
	►C1 člen 13(B)(d), točka (5), prva in druga alinea ◄			člen 135(1)(f)
	člen 13(B)(d), točka (6)			člen 135(1)(g)
	člen 13(B)(e) do (h)			člen 135(1)(h) do (k)
	člen 13(C), prvi pododstavek, točka (a)			člen 137(1)(d)
	člen 13(C), prvi pododstavek, točka (b)			člen 137(1)(a), (b) in (c)
	člen 13(C), drugi pododstavek			člen 137(2), prvi in drugi pododstavek
	člen 14(1), uvodni stavek			člen 131
	člen 14(1)(a)			►C1 člen 143(a) ◄
	člen 14(1)(d), prvi in drugi pododstavek			člen 143(b) in (c)
	člen 14(1)(e)			člen 143(e)
	člen 14(1)(g), prva do četrta alinea			člen 143(f) do (i)
	člen 14(1)(h)			člen 143(j)
	člen 14(1)(i)			člen 144
	člen 14(1)(j)			člen 143(k)
	člen 14(1)(k)			člen 143(l)
	člen 14(2), prvi pododstavek			člen 145(1)
	člen 14(2), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea			člen 145(2), prvi, drugi in tretji pododstavek
	člen 14(2), tretji pododstavek			člen 145(3)
	člen 15, uvodni stavek			člen 131
	člen 15, točka (1)			člen 146(1)(a)
	člen 15, točka (2), prvi pododstavek			člen 146(1)(b)
	člen 15, točka (2), drugi pododstavek, prva in druga alinea			člen 147(1), prvi pododstavek, točki (a) in (b)
	člen 15, točka (2), drugi pododstavek, tretja alinea, prvi del stavka			člen 147(1), prvi pododstavek, točka (c)
	člen 15, točka (2), drugi pododstavek, tretja alinea, drugi del stavka			člen 147(1), drugi pododstavek
	člen 15, točka (2), tretji pododstavek, prva in druga alinea			člen 147(2), prvi in drugi pododstavek
	člen 15, točka (2), četrti pododstavek			člen 147(2), tretji pododstavek
	člen 15, točka (3)			člen 146(1)(d)
	člen 15, točka (4), prvi pododstavek, točki (a) in (b)			člen 148(a)
	člen 15, točka (4), prvi pododstavek, točka (c)			člen 148(b)
	člen 15, točka (4), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 150(1) in (2)
	člen 15, točka (5)			člen 148(c)
	člen 15, točka (6)			člen 148(f)
	člen 15, točka (7)			člen 148(e)
	člen 15, točka (8)			člen 148(d)
	člen 15, točka (9)			člen 148(g)
	člen 15, točka (10), prvi pododstavek, prva do četrta alinea			člen 151(1), prvi pododstavek, točke (a) do (d)
	člen 15, točka (10), drugi pododstavek			člen 151(1), drugi pododstavek
	člen 15, točka (10), tretji pododstavek			člen 151(2)
	člen 15, točka (11)			člen 152
	člen 15, točka (12), prvi stavek			člen 146(1)(c)
	člen 15, točka (12), drugi stavek			člen 146(2)
	člen 15, točka (13)			člen 146(1)(e)
	člen 15, točka (14), prvi in drugi pododstavek			člen 153, prvi in drugi pododstavek
	člen 15, točka (15)			člen 149
	člen 16(1)			—
	člen 16(2)			člen 164(1)
	člen 16(3)			člen 166
	člen 17(1)			člen 167
	člen 17(2), (3) in (4)			—
	člen 17(5), prvi in drugi pododstavek			člen 173(1), prvi in drugi pododstavek
	člen 17(5), tretji pododstavek, točke (a) do (e)			člen 173(2)(a) do (e)
	člen 17(6)			člen 176
	člen 17(7), prvi in drugi stavek			člen 177, prvi in drugi pododstavek
	člen 18(1)			—
	člen 18(2), prvi in drugi pododstavek			člen 179, prvi in drugi pododstavek
	člen 18(3)			člen 180
	člen 18(4), prvi in drugi pododstavek			člen 183, prvi in drugi pododstavek
	člen 19(1), prvi pododstavek, prva alinea			člen 174(1), prvi pododstavek, točka (a)
	člen 19(1), prvi pododstavek, druga alinea, prvi stavek			člen 174(1), prvi pododstavek, točka (b)
	člen 19(1), prvi pododstavek, druga alinea, drugi stavek			člen 174(1), drugi pododstavek
	člen 19(1), drugi pododstavek			člen 175(1)
	člen 19(2), prvi stavek			člen 174(2)(a)
	člen 19(2), drugi stavek			člen 174(2)(b) in (c)
	člen 19(2), tretji stavek			člen 174(3)
	člen 19(3), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 175(2), prvi pododstavek
	člen 19(3), prvi pododstavek, tretji stavek			člen 175(2), drugi pododstavek
	člen 19(3), drugi pododstavek			člen 175(3)
	člen 20(1), uvodni stavek			člen 186
	člen 20(1)(a)			člen 184
	člen 20(1)(b), prvi del prvega stavka			člen 185(1)
	člen 20(1)(b), drugi del prvega stavka			člen 185(2), prvi pododstavek
	člen 20(1)(b), drugi stavek			člen 185(2), drugi pododstavek
	člen 20(2), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 187(1), prvi pododstavek
	člen 20(2), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek			člen 187(2), prvi in drugi pododstavek
	člen 20(2), drugi in tretji pododstavek			člen 187(1), drugi in tretji pododstavek
	člen 20(3), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 188(1), prvi pododstavek
	člen 20(3), prvi pododstavek, drugi stavek			člen 188(1), drugi in tretji pododstavek
	člen 20(3), prvi pododstavek, tretji stavek			člen 188(2)
	člen 20(3), drugi pododstavek			člen 188(2)
	člen 20(4), prvi pododstavek, prva do četrta alinea			člen 189(a) do (d)
	člen 20(4), drugi pododstavek			člen 190
	člen 20(5)			člen 191
	člen 20(6)			člen 192
	člen 21			—
	člen 22			—
	člen 22a			člen 249
	člen 23, prvi pododstavek			člen 211, prvi odstavek člen 260
	člen 23, drugi pododstavek			člen 211, drugi odstavek
	člen 24(1)			člen 281
	člen 24(2), uvodni stavek			člen 292
	člen 24(2)(a), prvi pododstavek			člen 284(1)
	člen 24(2)(a), drugi in tretji pododstavek			člen 284(2), prvi in drugi pododstavek
	člen 24(2)(b), prvi in drugi stavek			člen 285, prvi in drugi odstavek
	člen 24(2)(c)			člen 286
	člen 24(3), prvi pododstavek			člen 282
	člen 24(3), drugi pododstavek, prvi stavek			člen 283(2)
	člen 24(3), drugi pododstavek, drugi stavek			člen 283(1)(a)
	člen 24(4), prvi pododstavek			člen 288, prvi pododstavek, točke (1) do (4)
	člen 24(4), drugi pododstavek			člen 288, drugi pododstavek
	člen 24(5)			člen 289
	člen 24(6)			člen 290
	člen 24(7)			člen 291
	člen 24(8)(a), (b) in (c)			člen 293, točke (1), (2) in (3)
	člen 24(9)			člen 294
	►C1 člen 24a, prvi pododstavek, prva do deseta alinea ◄			člen 287, točke (7) do (16)
	člen 25(1)			člen 296(1)
	člen 25(2), prva do osma alinea			člen 295(1), točke (1) do (8)
	člen 25(3), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 297, prvi odstavek, prvi stavek, in drugi pododstavek
	člen 25(3), prvi pododstavek, drugi stavek			člen 298, prvi pododstavek
	člen 25(3), prvi pododstavek, tretji stavek			člen 299
	člen 25(3), prvi pododstavek, četrti in peti stavek			člen 298, drugi pododstavek
	člen 25(3), drugi pododstavek			člen 297, prvi pododstavek, drugi stavek
	člen 25(4), prvi pododstavek			člen 272(1), prvi pododstavek, točka (e)
	člen 25(5) in (6)			—
	člen 25(7)			člen 304
	člen 25(8)			člen 301(2)
	člen 25(9)			člen 296(2)
	člen 25(10)			člen 296(3)
	člen 25(11) in (12)			—
	člen 26(1), prvi in drugi stavek			člen 306(1), prvi in drugi pododstavek
	člen 26(1), tretji stavek			člen 306(2)
	člen 26(2), prvi in drugi stavek			člen 307, prvi in drugi pododstavek
	člen 26(2), tretji stavek			člen 308
	člen 26(3), prvi in drugi stavek			člen 309, prvi in drugi pododstavek
	člen 26(4)			člen 310
	člen 26a(A)(a), prvi pododstavek			člen 311(1), točka (2)
	člen 26a(A)(a), drugi pododstavek			člen 311(2)
	člen 26a(A)(b) in (c)			člen 311(1), točki (3) in (4)
	člen 26a(A)(d)			člen 311(1), točka (1)
	člen 26a(A)(e) in (f)			člen 311(1), točki (5) in (6)
	člen 26a(A)(g), uvodni stavek			člen 311(1), točka (7)
	člen 26a(A)(g), prva in druga alinea			člen 311(3)
	člen 26a(B)(1)			člen 313(1)
	člen 26a(B)(2)			člen 314
	►C1 člen 26a(B)(2), prva do četrta alinea ◄			člen 314(a) do (d)
	člen 26a(B)(3), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 315, prvi in drugi odstavek
	člen 26a(B)(3), drugi pododstavek			člen 312
	člen 26a(B)(3), drugi pododstavek, prva in druga alinea			člen 312, točki (1) in (2)
	člen 26a(B)(4), prvi pododstavek			člen 316(1)
	člen 26a(B)(4), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)			člen 316(1)(a), (b) in (c)
	člen 26a(B)(4), drugi pododstavek			člen 316(2)
	člen 26a(B)(4), tretji pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 317, prvi in drugi pododstavek
	člen 26a(B)(5)			člen 321
	člen 26a(B)(6)			člen 323
	člen 26a(B)(7)			člen 322
	člen 26a(B)(7)(a), (b) in (c)			člen 322(a), (b) in (c)
	člen 26a(B)(8)			člen 324
	člen 26a(B)(9)			člen 325
	člen 26a(B)(10), prvi in drugi pododstavek			člen 318(1), prvi in drugi pododstavek
	člen 26a(B)(10), tretji pododstavek, prva in druga alinea			člen 318(2)(a) in (b)
	člen 26a(B)(10), četrti pododstavek			člen 318(3)
	člen 26a(B)(11), prvi pododstavek			člen 319
	člen 26a(B)(11), drugi pododstavek, točka (a)			člen 320(1), prvi pododstavek
	člen 26a(B)(11), drugi pododstavek, točki (b) in (c)			člen 320(1), drugi pododstavek
	člen 26a(B)(11), tretji pododstavek			člen 320(2)
	člen 26a(C)(1), uvodni stavek			člen 333(1) člen 334
	člen 26a(C)(1), prva do četrta alinea			člen 334(a) do (d)
	člen 26a(C)(2), prva in druga alinea			člen 336(a) in (b)
	člen 26a(C)(3)			člen 337
	člen 26a(C)(4), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea			člen 339, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
	člen 26a(C)(4), drugi pododstavek			člen 339, drugi pododstavek
	člen 26a(C)(5), prvi in drugi pododstavek			člen 340(1), prvi in drugi pododstavek
	člen 26a(C)(5), tretji pododstavek			člen 340(2)
	člen 26a(C)(6), prvi pododstavek, prva in druga alinea			člen 338, prvi odstavek, točki (a) in (b)
	člen 26a(C)(6), drugi pododstavek			člen 338, drugi odstavek
	člen 26a(C)(7)			člen 335
	člen 26a(D), uvodni stavek			—
	člen 26a(D)(a)			člen 313(2) člen 333(2)
	člen 26a(D)(b)			člen 4(a) in (c)
	člen 26a(D)(c)			člen 35 člen 139(3), prvi pododstavek
	člen 26b(A), prvi pododstavek, točka (i), prvi stavek			člen 344(1), točka (1)
	člen 26b(A), prvi pododstavek, točka (i), drugi stavek			člen 344(2)
	člen 26b(A), prvi pododstavek, točka (ii), prva do četrta alinea			člen 344(1), točka (2)
	člen 26b(A), drugi pododstavek			člen 344(3)
	člen 26b(A), tretji pododstavek			člen 345
	člen 26b(B), prvi pododstavek			člen 346
	člen 26b(B), drugi pododstavek			člen 347
	len 26b(C), prvi pododstavek			člen 348
	člen 26b(C), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 349(1) in (2)
	člen 26b(C), tretji pododstavek			člen 350
	člen 26b(C), četrti pododstavek			člen 351
	člen 26b(D)(1)(a), (b) in (c)			člen 354(a), (b) in (c)
	člen 26b(D)(2)			člen 355
	člen 26b(E), prvi in drugi pododstavek			člen 356(1), prvi in drugi pododstavek
	člen 26b(E), tretji in četrti pododstavek			člen 356(2) in (3)
	člen 26b(F), prvi stavek			člen 198(2) in (3)
	člen 26b(F), drugi stavek			člena 208 in 255
	člen 26b(G)(1), prvi pododstavek			člen 352
	člen 26b(G)(1), drugi pododstavek			—
	člen 26b(G)(2)(a)			člen 353
	člen 26b(G)(2)(b), prvi in drugi stavek			►C1 člen 198(1) in (3) ◄
	člen 26c(A)(a) do (e)			člen 358, točke (1) do (5)
	člen 26c(B)(1)			člen 359
	člen 26c(B)(2), prvi pododstavek			člen 360
	člen 26c(B)(2), drugi pododstavek, prvi del prvega stavka			člen 361(1)
	člen 26c(B)(2), drugi pododstavek, drugi del prvega stavka			člen 361(1)(a) do (e)
	člen 26c(B)(2), drugi pododstavek, drugi stavek			člen 361(2)
	člen 26c(B)(3), prvi in drugi pododstavek			člen 362
	člen 26c(B)(4)(a) do (d)			člen 363(a) do (d)
	člen 26c(B)(5), prvi pododstavek			člen 364
	člen 26c(B)(5), drugi pododstavek			člen 365
	člen 26c(B)(6), prvi stavek			člen 366(1), prvi pododstavek
	člen 26c(B)(6), drugi in tretji stavek			člen 366(1), drugi pododstavek
	člen 26c(B)(6), četrti stavek			člen 366(2)
	člen 26c(B)(7), prvi stavek			člen 367, prvi odstavek
	člen 26c(B)(7), drugi in tretji stavek			člen 367, drugi odstavek
	člen 26c(B)(8)			člen 368
	člen 26c(B)(9), prvi stavek			člen 369(1)
	člen 26c(B)(9), drugi in tretji stavek			člen 369(2), prvi in drugi pododstavek
	člen 26c(B)(10)			člen 204(1), tretji pododstavek
	člen 27(1), prvi in drugi stavek			člen 395(1), prvi in drugi pododstavek
	člen 27(2), prvi in drugi stavek			člen 395(2), prvi pododstavek
	člen 27(2), tretji stavek			člen 395(2), drugi pododstavek
	člen 27(3) in (4)			člen 395(3) in (4)
	člen 27(5)			člen 394
	člen 28(1) in (1a)			—
	člen 28(2), uvodni stavek			člen 109
	člen 28(2)(a), prvi pododstavek			člen 110, prvi in drugi odstavek
	člen 28(2)(a), drugi pododstavek			—
	člen 28(2)(a), tretji pododstavek, prvi stavek			člen 112, prvi odstavek
	člen 28(2)(a), tretji pododstavek, drugi in tretji stavek			člen 112, drugi odstavek
	člen 28(2)(b)			člen 113
	člen 28(2)(c), prvi in drugi stavek			člen 114(1), prvi in drugi pododstavek
	člen 28(2)(c), tretji stavek			člen 114(2)
	člen 28(2)(d)			člen 115
	člen 28(2)(e), prvi in drugi pododstavek			člen 118, prvi in drugi odstavek
	člen 28(2)(f)			člen 120
	člen 28(2)(g)			—
	člen 28(2)(h), prvi in drugi pododstavek			člen 121, prvi in drugi pododstavek
	člen 28(2)(i)			člen 122
	člen 28(2)(j)			člen 117(2)
	člen 28(2)(k)			člen 116
	člen 28(3)(a)			člen 370
	člen 28(3)(b)			člen 371
	člen 28(3)(c)			člen 391
	člen 28(3)(d)			člen 372
	člen 28(3)(e)			člen 373
	člen 28(3)(f)			člen 392
	člen 28(3)(g)			člen 374
	člen 28(3a)			člen 376
	člen 28(4) in (5)			člen 393(1) in (2)
	člen 28(6), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 106, prvi in drugi odstavek
	člen 28(6), prvi pododstavek, drugi stavek			člen 106, tretji pododstavek
	člen 28(6), drugi pododstavek, točke (a), (b) in (c)			člen 107, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
	člen 28(6), drugi pododstavek, točka (d)			člen 107, drugi pododstavek
	člen 28(6), tretji pododstavek			člen 107, drugi pododstavek
	člen 28(6), četrti pododstavek, točke (a), (b) in (c)			člen 108(a), (b) in (c)
	člen 28(6), peti in šesti pododstavek			—
	člen 28a(1), uvodni stavek			člen 2(1)
	člen 28a(1)(a), prvi pododstavek			člen 2(1)(b)(i)
	člen 28a(1)(a), drugi pododstavek			člen 3(1)
	člen 28a(1)(a), tretji pododstavek			člen 3(3)
	člen 28a(1)(b)			člen 2(1)(b)(ii)
	člen 28a(1)(c)			člen 2(1)(b)(iii)
	člen 28a(1a)(a)			člen 3(1)(a)
	člen 28a(1a)(b), prvi pododstavek, prva alinea			člen 3(1)(b)
	člen 28a(1a)(b), prvi pododstavek, druga in tretja alinea			člen 3(2), prvi pododstavek, točki (a) in (b)
	člen 28a(1a)(b), drugi pododstavek			člen 3(2), drugi pododstavek
	člen 28a(2), uvodni stavek			—
	člen 28a(2)(a)			člen 2(2), točke (a), (i), (ii) in (iii)
	člen 28a(2)(b), prvi pododstavek			člen 2(2), točka (b)
	člen 28a(2)(b), prvi pododstavek, prva in druga alinea			člen 2(2), točke (b), (i), (ii) in (iii)
	člen 28a(2)(b), drugi pododstavek			člen 2(2), točka (c)
	člen 28a(3), prvi in drugi pododstavek			člen 20, prvi in drugi odstavek
	člen 28a(4), prvi pododstavek			člen 9(2)
	člen 28a(4), drugi pododstavek, prva alinea			člen 172(1), drugi pododstavek
	člen 28a(4), drugi pododstavek, druga alinea			člen 172(1), prvi pododstavek
	člen 28a(4), tretji pododstavek			člen 172(2)
	člen 28a(5)(b), prvi pododstavek			člen 17(1), prvi pododstavek
	člen 28a(5)(b), drugi pododstavek			člen 17(1), drugi pododstavek, in (2), uvodni stavek
	člen 28a(5)(b), drugi pododstavek, prva alinea			člen 17(2)(a) in (b)
	člen 28a(5)(b), drugi pododstavek, druga alinea			člen 17(2)(c)
	člen 28a(5)(b), drugi pododstavek, tretja alinea			člen 17(2)(e)
	člen 28a(5)(b), drugi pododstavek, peta, šesta in sedma alinea			člen 17(2)(f), (g) in (h)
	člen 28a(5)(b), drugi pododstavek, osma alinea			člen 17(2)(d)
	člen 28a(5)(b), tretji pododstavek			člen 17(3)
	člen 28a(6), prvi pododstavek			člen 21
	člen 28a(6), drugi pododstavek			člen 22
	člen 28a(7)			člen 23
	člen 28b(A)(1)			člen 40
	člen 28b(A)(2), prvi in drugi pododstavek			člen 41, prvi in drugi odstavek
	člen 28b(A)(2), tretji pododstavek, prva in druga alinea			člen 42(a) in (b)
	člen 28b(B)(1), prvi pododstavek, prva in druga alinea			člen 33(1)(a) in (b)
	člen 28b(B)(1), drugi pododstavek			člen 33(2)
	člen 28b(B)(2), prvi pododstavek			člen 34(1)(a)
	člen 28b(B)(2), prvi pododstavek, prva in druga alinea			člen 34(1)(b) in (c)
	člen 28b(B)(2), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 34(2), prvi in drugi pododstavek
	člen 28b(B)(2), tretji pododstavek, prvi stavek			člen 34(3)
	člen 28b(B)(2), tretji pododstavek, drugi in tretji stavek			—
	člen 28b(B)(3), prvi in drugi pododstavek			člen 34(4), prvi in drugi pododstavek
	člen 28b(C)(1), prvi pododstavek, prva alinea			člen 48, prvi pododstavek
	člen 28b(C)(1), prva alinea, drugi pododstavek			člen 49
	člen 28b(C)(1), druga in tretja alinea			člen 48, prvi, drugi in tretji pododstavek
	člen 28b(C)(2) in (3)			člen 47, prvi in drugi pododstavek
	člen 28b(C)(4)			člen 51
	člen 28b(D)			člen 53
	člen 28b(E)(1), prvi in drugi pododstavek			člen 50, prvi in drugi pododstavek
	člen 28b(E)(2), prvi in drugi pododstavek			člen 54, prvi in drugi pododstavek
	člen 28b(E)(3), prvi in drugi pododstavek			člen 44, prvi in drugi pododstavek
	člen 28b(F), prvi in drugi pododstavek			člen 55, prvi in drugi pododstavek
	člen 28c(A), uvodni stavek			člen 131
	člen 28c(A)(a), prvi pododstavek			člen 138(1)
	člen 28c(A)(a), drugi pododstavek			člen 139(1), prvi in drugi pododstavek
	člen 28c(A)(b)			člen 138(2)(a)
	člen 28c(A)(c), prvi pododstavek			člen 138(2)(b)
	člen 28c(A)(c), drugi pododstavek			člen 139(2)
	člen 28c(A)(d)			člen 138(2)(c)
	člen 28c(B), uvodni stavek			člen 131
	člen 28c(B)(a), (b) in (c)			člen 140(a), (b) in (c)
	člen 28c(C)			člen 142
	člen 28c(D), prvi pododstavek			člen 143(d)
	člen 28c(D), drugi pododstavek			člen 131
	člen 28c(E), točka (1), prva alinea, ki nadomešča člen 16(1)
	— odstavek 1, prvi pododstavek			člen 155
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (A)			člen 157(1)(a)
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (B), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)			člen 156(1)(a), (b) in (c)
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (B), prvi pododstavek, točka (d), prva in druga alinea			člen 156(1)(d) in (e)
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (B), prvi pododstavek, točka (e), prvi pododstavek			člen 157(1)(b)
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (B), prvi pododstavek, točka (e), drugi pododstavek, prva alinea			člen 154
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (B), prvi pododstavek, točka (e), drugi pododstavek, druga alinea, prvi stavek			člen 154
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (B), prvi pododstavek, točka (e), drugi pododstavek, druga alinea, drugi stavek			člen 157(2)
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (B), prvi pododstavek, točka (e), tretji pododstavek, prva alinea			—
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (B), prvi pododstavek, točka (e), tretji pododstavek, druga, tretja in četrta alinea			člen 158(1)(a), (b) in (c)
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (B), drugi pododstavek			člen 156(2)
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (C)			člen 159
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (D), prvi pododstavek, točki (a) in (b)			člen 160(1)(a) in (b)
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (D), drugi pododstavek			člen 160(2)
	— odstavek 1, prvi pododstavek, točka (E), prva in druga alinea			člen 161(a) in (b)
	— odstavek 1, drugi pododstavek			člen 202
	— odstavek 1, tretji pododstavek			člen 163
	člen 28c(E), točka (1), druga alinea, ki uvaja odstavek 1a v člen 16
	— odstavek 1a			člen 162
	člen 28c(E), točka (2), prva alinea, ki spreminja člen 16(2)
	— odstavek 2, prvi pododstavek			člen 164(1)
	člen 28c(E), točka (2), druga alinea, s katero sta se vstavila drugi in tretji pododstavek v člen 16(2)
	— odstavek 2, drugi pododstavek			člen 164(2)
	— odstavek 2, tretji pododstavek			člen 165
	člen 28c(E), točka (3), prva do peta alinea			člen 141(a) do (e)
	člen 28d(1), prvi in drugi stavek			člen 68, prvi in drugi pododstavek
	člen 28d(2) in (3)			člen 69(1) in (2)
	člen 28d(4), prvi in drugi pododstavek			člen 67(1) in (2)
	člen 28e(1), prvi pododstavek			člen 83
	člen 28e(1), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 84(1) in (2)
	člen 28e(2)			člen 76
	člen 28e(3)			člen 93, drugi pododstavek, točka (b)
	člen 28e(4)			člen 94(1)
	člen 28f, točka (1), ki nadomesti člen 17(2), (3) in (4)
	— odstavek 2(a)			člen 168(a)
	— odstavek 2(b)			člen 168(e)
	— odstavek 2(c)			člen 168(b) in (d)
	— odstavek 2(d)			člen 168(c)
	— odstavek 3(a), (b) in (c)			člen 169(a), (b) in (c), člen 170, točka (a) in (b)
	— odstavek 4, prvi pododstavek, prva alinea			člen 171(1), prvi pododstavek
	— odstavek 4, prvi pododstavek, druga alinea			člen 171(2), prvi pododstavek
	— odstavek 4, drugi pododstavek, točka (a)			člen 171(1), drugi pododstavek
	— odstavek 4, drugi pododstavek, točka (b)			člen 171(2), drugi pododstavek
	— odstavek 4, drugi pododstavek, točka (c)			člen 171(3)
	člen 28f, točka (2), ki nadomesti člen 18 (1)
	— odstavek 1(a)			člen 178(a)
	— odstavek 1(b)			člen 178(e)
	— odstavek 1(c)			člen 178(b) in (d)
	— odstavek 1(d)			člen 178(f)
	— odstavek 1(e)			člen 178(c)
	člen 28f, točka (3), s katero se vstavi odstavek 3a v člen 18
	— odstavek 3a, prvi del stavka			člen 181
	— odstavek 3a, drugi del stavka			člen 182
	člen 28g, ki nadomesti člen 21
	— odstavek 1(a), prvi pododstavek			člen 193
	— odstavek 1(a), drugi pododstavek			člen 194(1) in (2)
	— odstavek 1(b)			člen 196
	— odstavek 1(c), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea			člen 197(1)(a), (b) in (c)
	— odstavek 1(c), drugi pododstavek			člen 197(2)
	— odstavek 1(d)			člen 203
	— odstavek 1(e)			člen 200
	— odstavek 1(f)			člen 195
	— odstavek 2			—
	— odstavek 2(a), prvi stavek			člen 204(1), prvi pododstavek
	— odstavek 2(a), drugi stavek			člen 204(2)
	— odstavek 2(b)			člen 204(1), drugi pododstavek
	— odstavek 2(c), prvi pododstavek			člen 199(1)(a) do (g)
	— odstavek 2(c), drugi, tretji in četrti pododstavek			člen 199(2), (3) in (4)
	— odstavek 3			člen 205
	— odstavek 4			člen 201
	člen 28h, ki nadomesti člen 22
	— odstavek 1(a), prvi in drugi stavek			člen 213(1), prvi in drugi pododstavek
	— odstavek 1(b)			člen 213(2)
	— odstavek 1(c), prva alinea, prvi stavek			člen 214(1)(a)
	— odstavek 1(c), prva alinea, drugi stavek			člen 214(2)
	— odstavek 1(c), druga in tretja alinea			člen 214(1)(b) in (c)
	— odstavek 1(d), prvi in drugi stavek			člen 215, prvi in drugi odstavek
	— odstavek 1(e)			člen 216
	— odstavek 2(a)			člen 242
	— odstavek 2(b), prvi in drugi pododstavek			člen 243(1) in (2)
	►C1 — odstavek 3(a), prvi pododstavek, prvi stavek ◄			člen 220, točka (1)
	— odstavek 3(a), prvi pododstavek, drugi stavek			člen 220, točki (2) in (3)
	— odstavek 3(a), drugi pododstavek			člen 220, točki (4) in (5)
	►C1 — odstavek 3(d), tretji pododstavek, prvi in drugi stavek ◄			člen 221(1), prvi in drugi pododstavek
	— odstavek 3(a), četrti pododstavek			člen 221(2)
	— odstavek 3(a), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 219
	— odstavek 3(a), peti pododstavek, drugi stavek			člen 228
	— odstavek 3(a), šesti pododstavek			člen 222
	— odstavek 3(a), sedmi pododstavek			člen 223
	— odstavek 3(a), osmi pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 224(1) in (2)
	— odstavek 3(a), deveti pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 224(3), prvi pododstavek
	— odstavek 3(a), deveti pododstavek, tretji stavek			člen 224(3), drugi pododstavek
	— odstavek 3(a), deseti pododstavek			člen 225
	— odstavek 3(b), prvi pododstavek, prva do dvanajsta alinea			člen 226, točke (1) do (12)
	— odstavek 3(b), prvi pododstavek, trinajsta alinea			člen 226, točki (13) in (14)
	— odstavek 3(b), prvi pododstavek, štirinajsta alinea			člen 226, točka (15)
	— odstavek 3(b), drugi pododstavek			člen 227
	— odstavek 3(b), tretji pododstavek			člen 229
	— odstavek 3(a), četrti pododstavek			člen 230
	— odstavek 3(b), peti pododstavek			člen 231
	— odstavek 3(c), prvi pododstavek			člen 232
	— odstavek 3(c), drugi pododstavek, uvodni stavek			člen 233(1), prvi pododstavek
	— odstavek 3(c), drugi pododstavek, prva alinea, prvi stavek			člen 233(1), prvi pododstavek, točka (a)
	— odstavek 3(c), drugi pododstavek, prva alinea, drugi stavek			člen 233(2)
	— odstavek 3(c), drugi pododstavek, druga alinea, prvi stavek			člen 233(1), prvi pododstavek, točka (b)
	— odstavek 3(c), drugi pododstavek, druga alinea, drugi stavek			člen 233(3)
	— odstavek 3(c), tretji pododstavek, prvi stavek			člen 233(1), drugi pododstavek
	— odstavek 3(c), tretji pododstavek, drugi stavek			člen 237
	— odstavek 3(c), četrti pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 234
	— odstavek 3(c), prvi pododstavek			člen 235
	— odstavek 3(c), šesti pododstavek			člen 236
	— odstavek 3(d), prvi pododstavek			člen 244
	— odstavek 3(d), drugi pododstavek, prvi stavek			člen 245(1)
	— odstavek 3(d), drugi pododstavek, drugi in tretji stavek			člen 245(2), prvi in drugi pododstavek
	— odstavek 3(a), tretji pododstavek, prvi in drugi stavek			člen 246, prvi in drugi odstavek
	— odstavek 3(d), četrti, peti in šesti pododstavek			člen 247(1), (2) in (3)
	— odstavek 3(d), sedmi pododstavek			člen 248
	— odstavek 3(e), prvi pododstavek			člena 217 in 241
	— odstavek 3(e), drugi pododstavek			člen 218
	— odstavek 4(a), prvi in drugi stavek			člen 252(1)
	— odstavek 4(a), tretji in četrti stavek			člen 252(2), prvi in drugi pododstavek
	— odstavek 4(a), peti stavek			člen 250(2)
	— odstavek 4(b)			člen 250(1)
	— odstavek 4(c), prva alinea, prvi in drugi pododstavek			člen 251(a) in (b)
	— odstavek 4(c), druga alinea, prvi pododstavek			člen 251(c)
	— odstavek 4(c), druga alinea, drugi pododstavek			člen 251(d) in (e)
	— odstavek 5			člen 206
	— odstavek 6(a), prvi in drugi stavek			člen 261(1)
	— odstavek 6(a), tretji stavek			člen 261(2)
	— odstavek 6(b), prvi pododstavek			člen 262
	— odstavek 6(b), drugi pododstavek, prvi stavek			člen 263(1), prvi pododstavek
	— odstavek 6(b), drugi pododstavek, drugi stavek			člen 263(2)
	— odstavek 6(b), tretji pododstavek, prva in druga alinea			člen 264(1)(a) in (b)
	— odstavek 6(b), tretji pododstavek, tretja alinea, prvi stavek			člen 264(1)(d)
	— odstavek 6(b), tretji pododstavek, tretja alinea, drugi stavek			člen 264(2), prvi pododstavek
	— odstavek 6(b), četrti pododstavek, prva alinea			člen 264(1)(c) in (e)
	— odstavek 6(b), četrti pododstavek, druga alinea, prvi stavek			člen 264(1)(f)
	— odstavek 6(b), četrti pododstavek, druga alinea, drugi stavek			člen 264(2), drugi pododstavek
	— odstavek 6(b), peti pododstavek, prva in druga alinea			člen 265(1)(a) in (b)
	— odstavek 6(b), peti pododstavek, tretja alinea, prvi stavek			člen 265(1)(c)
	— odstavek 6(b), peti pododstavek, tretja alinea, drugi stavek			člen 265(2)
	— odstavek 6(c), prva alinea			člen 263(1), drugi pododstavek
	— odstavek 6(c), druga alinea			člen 266
	— odstavek 6(d)			člen 254
	— odstavek 6(e), prvi pododstavek			člen 268
	— odstavek 6(e), drugi pododstavek			člen 259
	— odstavek 7, prvi del stavka			člen 207, prvi pododstavek člen 256 člen 267
	— odstavek 7, drugi del stavka			člen 207, drugi pododstavek
	— odstavek 8, prvi in drugi pododstavek			člen 273, prvi in drugi pododstavek
	— odstavek 9(a), prvi pododstavek, prva alinea			člen 272(1), prvi pododstavek, točka (c)
	— odstavek 9(a), prvi pododstavek, druga alinea			člen 272(1), prvi pododstavek, točki (a) in (d)
	— odstavek 9(a), prvi pododstavek, tretja alinea			člen 272(1), prvi pododstavek, točka (b)
	— odstavek 9(a), drugi pododstavek			člen 272(1), drugi pododstavek
	— odstavek 9(b)			člen 272(3)
	— odstavek 9(c)			člen 212
	— odstavek 9(d), prvi pododstavek, prva in druga alinea			člen 238(1)(a) in (b)
	— odstavek 9(d), drugi pododstavek, prva do četrta alinea			člen 238(2)(a) do (d)
	— odstavek 9(d), tretji pododstavek			člen 238(3)
	— odstavek 9(e), prvi pododstavek			člen 239
	— odstavek 9(e), drugi pododstavek, prva in druga alinea			člen 240, točki (1) in (2)
	— odstavek 10			člen 209 in 257
	— odstavek 11			člen 210 in 258
	— odstavek 12, uvodni stavek			člen 269
	►C1 — odstavek 12(b), prva, druga in tretja alinea ◄			člen 270(a), (b) in (c)
	— odstavek 12(a), prva, druga in tretja alinea			člen 271(a), (b) in (c)
	člen 28i, ki uvaja tretji pododstavek v člen 24(3)
	— odstavek 3, tretji pododstavek			člen 283(1)(b) in (c)
	člen 28j, točka (1), ki uvaja drugi pododstavek v člen 25(4)
	— odstavek 4, drugi pododstavek			člen 272(2)
	člen 28j, točka (2), ki zamenja člen 25(5) in (6)
	— odstavek 5, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)			člen 300, točke (1), (2) in (3)
	— odstavek 5, drugi pododstavek			člen 302
	— odstavek 6(a), prvi pododstavek, prvi stavek			člen 301(1)
	— odstavek 6(a), prvi pododstavek, drugi stavek			člen 303(1)
	— odstavek 6(a), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea			člen 303(2)(a), (b) in (c)
	— odstavek 6(a), tretji pododstavek			člen 303(3)
	— odstavek 6(b)			člen 301(1)
	člen 28j, točka (3), ki uvaja drugi pododstavek v člen 25(9)
	— odstavek 9, drugi pododstavek			člen 305
	člen 28k, točka (1), prvi pododstavek			—
	člen 28k, točka (1), drugi pododstavek, točka (a)			člen 158(3)
	člen 28k, točka (1), drugi pododstavek, točki (b) in (c)			—
	člen 28k, točke (2), (3) in (4)			—
	člen 28k, točka (5)			člen 158(2)
	člen 28l, prvi pododstavek			—
	člen 28l, drugi in tretji pododstavek			člen 402(1) in (2)
	člen 28l, četrti pododstavek			—
	člen 28m			člen 399, prvi odstavek
	člen 28n			—
	člen 28o(1), uvodni stavek			člen 326, prvi odstavek
	člen 28o(1)(a), prvi stavek			člen 327(1) in (3)
	člen 28o(1)(a), drugi stavek			člen 327(2)
	člen 28o(1)(b)			člen 328
	člen 28o(1)(c), prva, druga in tretja alinea			člen 329(a), (b) in (c)
	člen 28o(1)(d), prvi in drugi pododstavek			člen 330, prvi in drugi pododstavek
	člen 28o(1)(e)			člen 332
	člen 28o(1)(f)			člen 331
	člen 28o(1)(g)			člen 4(b)
	člen 28o(1)(h)			člen 35 člen 139(3), drugi pododstavek
	člen 28o(2)			člen 326, drugi odstavek
	člen 28o(3)			člen 341
	člen 28o(4)			—
	člen 28p(1), prva, druga in tretja alinea			člen 405, točke (1), (2) in (3)
	člen 28p(2)			člen 406
	člen 28p(3), prvi pododstavek, prva in druga alinea			člen 407(a) in (b)
	člen 28p(3), drugi pododstavek			—
	člen 28p(4)(a) do (d)			člen 408(1)(a) do (d)
	člen 28p(5), prva in druga alinea			člen 408(2)(a) in (b)
	člen 28p(6)			člen 409
	člen 28p(7), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)			člen 410(1)(a), (b) in (c)
	člen 28p(7), drugi pododstavek, prva alinea			—
	člen 28p(7), drugi pododstavek, druga in tretja alinea			člen 410(2)(a) in (b)
	člen 29(1) do (4)			člen 398(1) do (4)
	člen 29a			člen 397
	člen 30(1)			člen 396(1)
	člen 30(2), prvi in drugi stavek			člen 396(2), prvi pododstavek
	člen 30(2), tretji stavek			člen 396(2), drugi pododstavek
	člen 30(3) in (4)			člen 396(3) in (4)
	člen 31(1)			—
	člen 31(2)			člen 400
	člen 33(1)			člen 401
	člen 33(2)			člen 2(3)
	člen 33a(1), uvodni stavek			člen 274
	člen 33a(1)(a)			člen 275
	člen 33a(1)(b)			člen 276
	člen 33a(1)(c)			člen 277
	člen 33a(2), uvodni stavek			člen 278
	člen 33a(2)(a)			člen 279
	člen 33a(2)(b)			člen 280
	člen 34			člen 404
	člen 35			člen 403
	člen 36 in 37			—
	člen 38			člen 414
	Priloga A(I)(1) in (2)			Priloga VII, točke (1)(a) in (b)
	Priloga A(I)(3)			Priloga VII, točke (1)(c) in (d)
	Priloga A(II)(1) do (6)			Priloga VII, točke (2)(a) do (f)
	Priloga A(III) in (IV)			Priloga VII, točki (3) in (4)
	Priloga A(IV)(1) do (4)			Priloga VII, točke (4)(a) do (d)
	Priloga A(V)			člen 295(2)
	Priloga B, uvodni stavek			člen 295(1), točka (5)
	Priloga B, prva do deveta alinea			Priloga VIII, točke (1) do (9)
	Priloga C			—
	Priloga D(1) do (13)			Priloga I, točke (1) do (13)
	Priloga E(2)			Priloga X, del A, točka (1)
	Priloga E(7)			Priloga X, del A, točka (2)
	Priloga E(11)			Priloga X, del A, točka (3)
	Priloga E(15)			Priloga X, del A, točka (4)
	Priloga F(1)			Priloga X, del B, točka (1)
	Priloga F(2)			Priloga X, del B, točke (2)(a) do (j)
	Priloga F(5) do (8)			Priloga X, del B, točke (3) do (6)
	Priloga F(10)			Priloga X, del B, točka (7)
	Priloga F(12)			Priloga X, del B, točka (8)
	Priloga F(16)			Priloga X, del B, točka (9)
	Priloga F(17), prvi in drugi pododstavek			Priloga X, del B, točka (10)
	Priloga F(23)			Priloga X, del B, točka (11)
	Priloga F(25)			Priloga X, del B, točka (12)
	Priloga F(27)			Priloga X, del B, točka (13)
	Priloga G(1) in (2)			člen 391
	Priloga H, prvi odstavek			člen 98(3)
	Priloga H, drugi odstavek, uvodni stavek			—
	Priloga H, drugi odstavek, točke (1) do (6)			Priloga III, točke (1) do (6)
	Priloga H, drugi odstavek, točka (7), prvi in drugi pododstavek			Priloga III, točki (7) in (8)
	Priloga H, drugi odstavek, točke (8) do (17)			Priloga III, točke (9) do (18)
	Priloga I, uvodni stavek			—
	Priloga I(a), prva do sedma alinea			Priloga IX, del A, točke (1) do (7)
	Priloga I(b), prva in druga alinea			Priloga IX, del B, točki (1) in (2)
	Priloga I(c)			Priloga IX, del C
	Priloga J, uvodni stavek			Priloga V, uvodni stavek
	Priloga J			Priloga V, točke (1) do (25)
	Priloga K(1), prva, druga in tretja alinea			Priloga IV, točke (1)(a), (b) in (c)
	Priloga K(2) do (5)			Priloga IV, točke (2) do (5)
	Priloga L, prvi odstavek, točke (1) do (5)			Priloga II, točke (1) do (5)
	Priloga L, drugi odstavek			člen 56(2)
	Priloga M, točke (a) do (f)			Priloga VI, točke (1) do (6)
		člen 1, točka (1), drugi pododstavek Direktive 89/465/EGS		člen 133, drugi odstavek
		člen 2 Direktive 94/5/ES		člen 342
		člen 3, prvi in drugi stavek Direktive 94/5/ES		člen 343, prvi in drugi odstavek
		člen 4 Direktive 2002/38/ES		člen 56(3) člen 57(2) člen 357
		člen 5 Direktive 2002/38/ES		—
			Priloga VIII(II), točka (2)(a) Akta o pristopu Grčije	člen 287, točka (1)
			Priloga VIII(II), točka (2)(b) Akta o pristopu Grčije	člen 375
			Priloga XXXII(IV), točka (3)(a), prva in druga alinea, prvi stavek, Akta o pristopu Španije in Portugalske	člen 287, točki (2) in (3)
			Priloga XXXII(IV), točka (3)(b), prvi pododstavek, Akta o pristopu Španije in Portugalske	člen 377
			Priloga XV(IX), točka (2)(b), prvi pododstavek, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 104
			Priloga XV(IX), točka (2)(c), prvi pododstavek, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 287, točka (4)
			Priloga XV(IX), točka (2)(f), prvi pododstavek, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 117(1)
			Priloga XV(IX), točka (2)(g), prvi pododstavek, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 119
			Priloga XV(IX), točka (2)(h), prvi pododstavek, prva in druga alinea, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 378(1)
			Priloga XV(IX), točka (2)(i), prvi pododstavek, prva alinea, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	—
			Priloga XV(IX), točka (2)(i), prvi pododstavek, druga in tretja alinea, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 378(2)(a) in (b)
			Priloga XV(IX), točka (2)(j) Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 287, točka (5)
			Priloga XV(IX), točka (2)(l), prvi pododstavek, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 111(a)
			Priloga XV(IX), točka (2)(m), prvi pododstavek, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 379(1)
			Priloga XV(IX), točka (2)(n), prvi pododstavek, prva in druga alinea, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 379(2)
			Priloga XV(IX), točka (2)(x), prva alinea, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 253
			Priloga XV(IX), točka (2)(x), druga alinea, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 287, točka (6)
			Priloga XV(IX), točka (2)(z), prvi pododstavek, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 111(b)
			Priloga XV(IX), točka (2)(aa), prvi pododstavek, prva in druga alinea, Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	člen 380
			Protokol št. 2 Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske glede Alandskih otokov	člen 6(1)(d)
			Priloga V(5), točka (1)(a) Akta o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške iz leta 2003	člen 123
			Priloga V(5), točka (1)(b) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 381
			Priloga VI(7), točka (1)(a) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 124
			Priloga VI(7), točka (1)(b) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 382
			Priloga VII(7), točka (1), prvi in drugi pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003	člen 125(1) in (2)
			►C1 Priloga VII(7), točka (1), tretji pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003 ◄	—
			►C1 Priloga VII(7), točka (1), četrti pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003 ◄	člen 383(a)
			►C1 Priloga VII(7), točka (1), peti pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003 ◄	—
			►C1 Priloga VII(7), točka (1), šesti pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003 ◄	člen 383(b)
			►C1 Priloga VIII(7), točka (1), tretji pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003 ◄	—
			Priloga VIII(7), točka (1)(b), drugi pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003	člen 384(a)
			►C1 Priloga VIII(7), točka (1)(b), tretji pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003 ◄	člen 384(b)
			Priloga IX(8), točka (1) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 385
			Priloga X(7), točka (1)(a)(i) in (ii) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 126(a) in (b)
			Priloga X(7), točka (1)(c) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 386
			Priloga XI(7), točka (1) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 127
			Priloga XI(7), točka (2)(a) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 387(c)
			Priloga XI(7), točka (2)(b) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 387(a)
			Priloga XI(7), točka (2)(c) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 387(b)
			Priloga XII(9), točka (1)(a) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 128(1) in (2)
			Priloga XII(9), točka (1)(b) Akta o pristopu iz leta 2003	►C1 člen 128(3), (4) in (5) ◄
			Priloga XII(9), točka (2) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 388
			Priloga XIII(9), točka (1)(a) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 129(1) in (2)
			Priloga XIII(9), točka (1)(b) Akta o pristopu iz leta 2003	člen 389
			Priloga XIV(7), prvi pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003	člen 130(a) in (b)
			Priloga XIV(7), drugi pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003	—
			Priloga XIV(7), tretji pododstavek, Akta o pristopu iz leta 2003	člen 390

( 1 ) Direktiva Sveta 2009/132/ES z dne 19. oktobra 2009 o določitvi področja uporabe člena 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (UL L 292, 10.11.2009, str. 5).

( 2 ) Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 331, 7.12.1998, str. 1).

( 3 ) Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176).

( 4 ) UL L 133, 4.6.1969, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/93/ES (UL L 346, 29.12. 2005, str. 16).

( 5 ) UL L 105, 23.4.1983, str. 38. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 7 ) Trinajsta direktiva Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (UL L 326, 21.11.1986, str. 40).

( 8 ) Direktiva Sveta št. 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L 44, 20.2.2008, str. 23).

( 10 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

( 11 ) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

( 12 ) UL L 73, 19.3.1976, str. 18. ►C1 Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003. ◄

( 13 ) UL L 264, 15.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5. 2004, str. 1).

( 14 ) Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1).

( 15 ) Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (UL L 264, 15.10.2003, str. 1).

( 18 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

( 19 ) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

( 20 ) UL 71, 14.4.1967, str. 1303/67. Direktiva, razveljavljena z Direktivo 77/388/EGS.

( 22 ) Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1).

( 23 ) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

( 24 ) Uredba Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo (UL L 193, 21.7.2015, str. 100).

( 25 ) Uredba Komisije (EU) 2015/1185 z dne 24. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo (UL L 193, 21.7.2015, str. 1).

( 26 ) Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	DIREKTIVA SVETA 2006/138/ES z dne 19. decembra 2006	L 384	92	29.12.2006
►M2	DIREKTIVA SVETA 2007/75/ES z dne 20. decembra 2007	L 346	13	29.12.2007
►M3	DIREKTIVA SVETA 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008	L 44	11	20.2.2008
►M4	DIREKTIVA SVETA 2008/117/ES z dne 16. decembra 2008	L 14	7	20.1.2009
►M5	DIREKTIVA SVETA 2009/47/ES z dne 5. maja 2009	L 116	18	9.5.2009
►M6	DIREKTIVA SVETA 2009/69/ES z dne 25. junija 2009	L 175	12	4.7.2009
►M7	DIREKTIVA SVETA 2009/162/EU z dne 22. decembra 2009	L 10	14	15.1.2010
►M8	DIREKTIVA SVETA 2010/23/EU z dne 16. marca 2010	L 72	1	20.3.2010
►M9	DIREKTIVA SVETA 2010/45/EU z dne 13. julija 2010	L 189	1	22.7.2010
M10	DIREKTIVA SVETA 2010/88/EU z dne 7. decembra 2010	L 326	1	10.12.2010
M11	DIREKTIVA SVETA 2013/42/EU z dne 22. julija 2013	L 201	1	26.7.2013
►M12	DIREKTIVA SVETA 2013/43/EU z dne 22. julija 2013	L 201	4	26.7.2013
►M13	DIREKTIVA SVETA 2013/61/EU z dne 17. decembra 2013	L 353	5	28.12.2013
M14	DIREKTIVA SVETA (EU) 2016/856 z dne 25. maja 2016	L 142	12	31.5.2016
►M15	DIREKTIVA SVETA (EU) 2016/1065 z dne 27. junija 2016	L 177	9	1.7.2016
►M16	DIREKTIVA SVETA (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017	L 348	7	29.12.2017
M17	spremenjena z: SKLEP SVETA (EU) 2020/1109 z dne 20. julija 2020	L 244	3	29.7.2020
►M18	DIREKTIVA SVETA (EU) 2018/912 z dne 22. junija 2018	L 162	1	27.6.2018
►M19	DIREKTIVA SVETA (EU) 2018/1695 z dne 6. novembra 2018	L 282	5	12.11.2018
M20	DIREKTIVA SVETA (EU) 2018/1713 z dne 6. novembra 2018	L 286	20	14.11.2018
►M21	DIREKTIVA SVETA (EU) 2018/1910 z dne 4. decembra 2018	L 311	3	7.12.2018
M22	DIREKTIVA SVETA (EU) 2018/2057 z dne 20. decembra 2018	L 329	3	27.12.2018
►M23	DIREKTIVA SVETA (EU) 2019/475 z dne 18. februarja 2019	L 83	42	25.3.2019
►M24	DIREKTIVA SVETA (EU) 2019/1995 z dne 21. novembra 2019	L 310	1	2.12.2019
►M25	DIREKTIVA SVETA (EU) 2019/2235 z dne 16. decembra 2019	L 336	10	30.12.2019
►M26	DIREKTIVA SVETA (EU) 2020/284 z dne 18. februarja 2020	L 62	7	2.3.2020
►M27	DIREKTIVA SVETA (EU) 2020/1756 z dne 20. novembra 2020	L 396	1	25.11.2020
►M28	DIREKTIVA SVETA (EU) 2020/2020 z dne 7. decembra 2020	L 419	1	11.12.2020
►M29	DIREKTIVA SVETA (EU) 2021/1159 z dne 13. julija 2021	L 250	1	15.7.2021
►M30	DIREKTIVA SVETA (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022	L 107	1	6.4.2022
►M31	DIREKTIVA SVETA (EU) 2022/890 z dne 3. junija 2022	L 155	1	8.6.2022

►C1	Popravek, UL L 335, 20.12.2007, str. 60 (2006/112/ES)
C2	Popravek, UL L 125, 22.5.2018, str. 15 (2017/2455)
C3	Popravek, UL L 225, 6.9.2018, str. 1 (2017/2455)
►C4	Popravek, UL L 225, 6.9.2018, str. 1 (2017/2455)
►C5	Popravek, UL L 329, 27.12.2018, str. 53 (2018/1695)
►C6	Popravek, UL L 245, 25.9.2019, str. 9 (2017/2455)
►C7	Popravek, UL L 030, 2.2.2023, str. 37 (2017/2455)