Konsolidirano BESEDILO: 32014R0165 — SL

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

▼B

UREDBA (EU) št. 165/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. februarja 2014

o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

NAČELA, PODROČJE UPORABE IN ZAHTEVE

Člen 1

Predmet urejanja in načela

▼M1

V tej uredbi so določene obveznosti in zahteve v zvezi s konstrukcijo, vgradnjo, uporabo, testiranjem in nadzorom tahografov, ki se uporabljajo v cestnem prometu, da se preveri skladnost z Uredbo (ES) št. 561/2006, uredbami (ES) št. 1071/2009 ( 1 ), (ES) št. 1072/2009 ( 2 ), (ES) št. 1073/2009 ( 3 ) Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) in direktivama Sveta 92/6/EGS ( 5 ) in 92/106/EGS ( 6 ) ter, kar zadeva napotitev voznikov v cestnem prometu, direktivami 96/71/ES ( 7 ), 2014/67/EU ( 8 ) in (EU) 2020/1057 ( 9 ) Evropskega parlamenta in Sveta.

▼B

Tahografi po njihovi konstrukciji, vgradnji, uporabi in testiranju ustrezajo zahtevam te uredbe.

Ta uredba določa pogoje in zahteve, v skladu s katerimi se lahko informacije in podatki, razen osebnih podatkov, zapisani, obdelani ali shranjeni v tahografih uporabijo tudi za druge namene kot preverjanje skladnosti z akti iz odstavka 1.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (ES) št. 561/2006.

Poleg opredelitev pojmov iz odstavka 1 se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„tahograf“ ali „zapisovalna naprava“ pomeni opremo, ki se namesti v cestna vozila, za avtomatsko ali polavtomatsko prikazovanje, zapisovanje, tiskanje, hranjenje in izpisovanje podatkov o gibanju, vključno s hitrostjo, teh vozil, v skladu s členom 4(3), in podrobnosti o določenih obdobjih dejavnosti njihovih voznikov;

(b)

„enota vozila“ pomeni tahograf, razen zaznavala gibanja in povezovalnih kablov zaznavala gibanja. Enota vozila je lahko ena sama enota ali več enot, porazdeljenih po vozilu, če izpolnjuje varnostne zahteve te uredbe; enota vozila med drugim vključuje procesno enoto, pomnilnik podatkov, funkcijo merjenja časa, dve vmesniški napravi za pametne kartice (voznikovo in sovoznikovo), tiskalnik, prikazovalnik, konektorje in priprave za vnašanje podatkov s strani uporabnika;

(c)

„zaznavalo gibanja“ pomeni del tahografa, ki daje signal, ustrezen hitrosti in/ali prevoženi poti vozila;

(d)

„tahografska kartica“ pomeni pametno kartico, ki je predvidena za uporabo s tahografom in omogoča identifikacijo vloge imetnika kartice ter omogoča prenos in shranjevanje podatkov s tahografom;

(e)

„tahografski vložek“ pomeni vložek za zapis in shranjevanje zapisanih podatkov, ki se vstavi v analogni tahograf in na katerega njegovi pisalni mehanizmi neprekinjeno beležijo informacije, ki se zapisujejo;

(f)

„vozniška kartica“ pomeni tahografsko kartico, ki jo organi države članice izdajo določenemu vozniku; ta kartica identificira voznika in omogoča shranjevanje podatkov o dejavnosti voznika;

(g)

„analogni tahograf“ pomeni tahograf z uporabo tahografskega vložka v skladu s to uredbo;

(h)

„digitalni tahograf“ pomeni tahograf z uporabo tahografske kartice v skladu s to uredbo;

(i)

„nadzorna kartica“ pomeni tahografsko kartico, ki jo organi države članice izdajo pristojnemu nacionalnemu nadzornemu organu; ta kartica identificira nadzorni organ in neobvezno tudi ►C1 osebo, pristojno za nadzor, ◄ ter omogoča dostop do branja, izpisa in/ali prenosa podatkov, ki so shranjeni v pomnilniku podatkov ali na vozniških karticah in neobvezno na karticah servisnih delavnic;

(j)

„kartica podjetja“ pomeni tahografsko kartico, ki jo organi države članice izdajo podjetju za cestni prevoz, ki mora upravljati z vozili, opremljenimi s tahografom; ta kartica identificira podjetje za cestni prevoz in omogoča prikazovanje, prenos in izpis podatkov, shranjenih v tahografu, ki jih je zaklenilo to podjetje za prevoz;

(k)

„kartica servisne delavnice“ pomeni tahografsko kartico, ki jo organi države članice izdajo imenovanemu osebju proizvajalca tahografa, serviserju, proizvajalcu vozil ali servisni delavnici, odobrenim v navedeni državi članici; ta kartica identificira imetnika kartice in omogoča testiranje, umerjanje in aktiviranje tahografov in/ali prenos iz njih;

(l)

„aktivacija“ pomeni fazo, v kateri se vzpostavi vsestransko delovanje tahografa in se prek kartice servisne delavnice uporabljajo vse funkcije, vključno z varnostnimi;

(m)

„umerjanje“ digitalnega tahografa pomeni posodobitev ali potrditev parametrov vozila, vključno z identifikacijo vozila in značilnostmi vozila, ki se hranijo v pomnilniku podatkov, in sicer z uporabo kartice servisne delavnice;

(n)

„prenos podatkov“ z digitalnega tahografa pomeni kopiranje, skupaj z digitalnim podpisom, dela ali celotnega niza datotek, shranjenih na pomnilniku podatkov enote vozila ali v spominu tahografske kartice, pod pogojem, da ta postopek ne spremeni ali zbriše shranjenih podatkov;

(o)

„dogodek“ pomeni nenormalno delovanje, ki ga zazna digitalni tahograf, do katerega lahko pride zaradi poskusa goljufije;

(p)

„napaka“ pomeni nenormalno delovanje, ki ga zazna digitalni tahograf, do katerega lahko pride zaradi nepravilnega delovanja ali okvare opreme;

(q)

„namestitev“ pomeni vgradnjo tahografa v vozilo;

(r)

„neveljavna kartica“ pomeni kartico, ki je zaznana kot kartica z napako ali pri kateri začetno ugotavljanje pristnosti ni bilo uspešno ali kateri se veljavnost še ni začela oziroma je že potekla;

(s)

„redni kontrolni pregledi“ pomeni skupek del, opravljenih z namenom preverjanja, ali tahograf deluje pravilno, ali njegove nastavitve ustrezajo parametrom vozila, in ali so na tahograf morda pritrjene naprave za prirejanje;

(t)

„popravilo“ pomeni kakršno koli popravilo zaznavala gibanja ali enote v vozilu, pri katerem je potreben odklop napajanja, njegov odklop od drugih delov tahografa ali odpiranje zaznavala gibanja ali enote vozila;

(u)

„homologacija“ pomeni postopek, s katerim država članica v skladu s členom 13 potrdi, da tahograf, njegovi sestavni deli ali tahografska kartica, ki naj bi se dala na trg, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe;

(v)

„interoperabilnost“ pomeni zmožnost sistemov ter osnovnih poslovnih procesov za izmenjavo podatkov ter informacij;

(w)

„vmesnik“ pomeni napravo med sistemi, ki omogoča povezovanje in komuniciranje sistemov;

(x)

„merjenje časa“ pomeni stalni digitalni zapis usklajenega univerzalnega datuma in časa (UTC);

(y)

„nastavljanje časa“ pomeni samodejno nastavljanje tekočega časa v rednih presledkih in v okviru maksimalnega odstopanja ene minute ali nastavljanje med umerjanjem;

(z)

„odprti standard“ pomeni standard iz dokumenta o specifikaciji standardov, ki je na voljo brezplačno ali po nominalni ceni in vsakomur dovoljuje kopiranje, širjenje ali brezplačno uporabo ali uporabo po nominalni ceni.

Člen 3

Področje uporabe

Tahografi se vgradijo in uporabljajo v vozilih, ki so registrirana v državi članici, se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga po cesti in za katera se uporablja Uredba (ES) št. 561/2006.

Države članice lahko iz uporabe te uredbe izvzamejo vozila, ki so navedena v členu 13(1) in (3) Uredbe (ES) št. 561/2006.

Države članice lahko iz uporabe te uredbe izvzamejo vozila za prevoze, za katere se je odobrila izjema v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 561/2006.

Države članice lahko iz uporabe te uredbe izvzamejo vozila za prevoze, za katere se je odobrila izjema v skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 561/2006; o tem uradno obvestijo Komisijo.

▼M1

Najpozneje tri leta po koncu leta, ko začnejo veljati podrobne določbe iz drugega odstavka člena 11, se naslednje kategorije vozil, ki delujejo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, opremijo s pametnim tahografom, kot je določeno v členih 8, 9 in 10 te uredbe:

(a)

vozila, opremljena z analognim tahografom;

(b)

vozila, opremljena z digitalnim tahografom v skladu s specifikacijami iz Priloge IB k Uredbi (EGS) št. 3821/85, ki se uporabljajo do 30. septembra 2011;

(c)

vozila, opremljena z digitalnim tahografom v skladu s specifikacijami iz Priloge IB k Uredbi (EGS) št. 3821/85, ki se uporabljajo od 1. oktobra 2011, ter

(d)

vozila, opremljena z digitalnim tahografom v skladu s specifikacijami iz Priloge IB k Uredbi (EGS) št. 3821/85, ki se uporabljajo od 1. oktobra 2012.

4a.

Najpozneje štiri leta po začetku veljavnosti podrobnih določb iz drugega odstavka člena 11, se vozila, ki so opremljena s pametnim tahografom v skladu s Prilogo IC k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/799 ( 10 ), ki delujejo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, opremijo s pametnim tahografom, kot je določeno v členih 8, 9 in 10 te uredbe.

▼B

Države članice lahko za notranji promet zahtevajo vgradnjo in uporabo tahografov v skladu s to uredbo pri vsakem vozilu, za katero se njihova vgradnja in uporaba po odstavku 1 drugače ne zahtevata.

Člen 4

Zahteve in podatki, ki se zapišejo

Tahografi, vključno z zunanjimi sestavnimi deli, tahografske kartice in tahografski vložki izpolnjujejo stroge tehnične in druge take zahteve, da se omogoči ustrezno izvajanje te uredbe.

Tahografi in tahografske kartice izpolnjujejo naslednje zahteve. Tahografi in tahografske kartice:

—

zapisujejo točne in zanesljive podatke o vozniku, voznikovi dejavnosti in vozilu,

—

so varni, zlasti da se zagotovita celovitost in izvor vira podatkov, ki se zapišejo v enotah vozila in zaznavalih gibanja,

—

so interoperabilni med različnimi generacijami enot vozila in tahografskimi karticami,

—

omogočajo učinkovito preverjanje skladnosti s to uredbo in drugih veljavnih pravnih aktov,

▼M1

—

imajo dovolj pomnilniške zmogljivosti za shranjevanje vseh podatkov, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe,

▼B

—

so prijazni uporabnikom.

Digitalni tahografi zapisujejo naslednje podatke:

(a)

prevoženo razdaljo in hitrost vozila;

(b)

merjenje časa;

(c)

točke položaja iz člena 8(1);

(d)

identiteto voznika;

(e)

dejavnost voznika;

(f)

podatke o nadzoru, umerjanju in popravilu tahografov, vključno s podatki o servisni delavnici;

(g)

o dogodkih in napakah.

Analogni tahografi zapisujejo vsaj podatke iz točk (a), (b) in (e) odstavka 3.

Dostop do podatkov, shranjenih v tahografu in na tahografski kartici, se lahko vedno omogoči:

(a)

pristojnim nadzornim organom;

(b)

zadevnim prevoznim podjetjem, da lahko izpolnijo svoje pravne obveznosti, zlasti iz členov 32 in 33.

Prenos podatkov poteka z minimalnim časovnim zaostankom za prevozna podjetja ali voznike.

Podatki, zapisani s tahografom, ki se lahko brezžično ali elektronsko prenašajo v tahograf ali iz njega, so v obliki, ki je skladna z javnimi protokoli, kot so opredeljeni v odprtih standardih.

Da se zagotovi, da so tahografi in tahografske kartice skladni z načeli in zahtevami iz te uredbe, zlasti s tem členom, Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe, potrebne za enotno izvajanje tega člena, zlasti določbe, ki določajo tehnične možnosti za izpolnjevanje teh zahtev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).

Podrobne določbe iz odstavka 8 po potrebi temeljijo na standardih ter zagotavljajo interoperabilnost in združljivost med različnimi generacijami enot vozila in vsemi tahografskimi karticami.

Člen 5

Funkcije digitalnega tahografa

Digitalni tahografi zagotavljajo naslednje funkcije:

—

merjenje hitrosti in razdalj,

—

spremljanje voznikovih dejavnosti in stanja vožnje,

—

spremljanje vstavljanja in izvlečenja tahografskih kartic,

—

zapisovanje voznikovih ročnih vnosov,

—

umerjanje,

—

samodejno zapisovanje točk položaja iz člena 8(1),

—

spremljanje nadzornih dejavnosti,

—

zaznavanje in zapisovanje dogodkov in napak,

—

branje iz pomnilnika podatkov ter zapisovanje in shranjevanje v pomnilnik podatkov,

—

branje s tahografskih kartic ter zapisovanje in shranjevanje na tahografske kartice,

—

prikazovanje, opozarjanje, tiskanje in prenos podatkov na zunanje naprave,

—

nastavljanje in merjenje časa,

—

komunikacija na daljavo,

—

upravljanje blokad s strani podjetja,

—

vgrajeni preskusi in preskusi lastnega delovanja.

Člen 6

Prikazovanje in opozarjanje

Podatki, ki jih vsebujejo digitalni tahografi in tahografske kartice v zvezi z dejavnostmi vozila ter vozniki in sovozniki, se prikažejo jasno, nedvoumno in ergonomično.

Prikažejo se naslednji podatki:

(a)

čas;

(b)

način delovanja;

(c)

dejavnost voznika:

—

če je tekoča dejavnost vožnja, trenutni čas neprekinjene vožnje voznika in dosedanji skupni čas odmorov,

—

če je tekoča dejavnost čas pripravljenosti/drugo delo/počitek ali odmor, dosedanji čas te dejavnosti (od takrat, ko je bila ta dejavnost izbrana) in skupni čas odmorov;

(d)

podatki o opozorilih;

(e)

podatki o dostopu do menijev.

Prikažejo se lahko tudi dodatni podatki, če jih je mogoče jasno ločiti od zahtevanih podatkov iz tega odstavka.

Digitalni tahografi voznike opozorijo, ko zazna dogodek in/ali napako ter pred in med prekoračitvijo najdaljšega dovoljenega časa neprekinjene vožnje, da se omogoči skladnost z ustrezno zakonodajo.

Opozorila so vizualna, lahko pa tudi zvočna. Trajajo najmanj 30 sekund, razen če jih uporabnik potrdi s pritiskom na katero koli tipko na tahografu. Prikaže se razlog opozorila, ki ostane viden, dokler ga uporabnik ne potrdi z namensko tipko ali ukazom na tahografu.

Da se zagotovi, da so tahografi skladni z zahtevami iz tega člena glede prikazovanja in opozarjanja iz tega člena, Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe, potrebne za enotno izvajanje tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).

▼M1

Člen 7

Varstvo podatkov

Države članice zagotovijo, da se obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe opravlja zgolj zaradi preverjanja skladnosti s to uredbo ter uredbami (ES) št. 561/2006, (ES) št. 1071/2009, (ES) št. 1072/2009, (ES) št. 1073/2009, direktivami 2002/15/ES, 92/6/EGS in 92/106/EGS ter, kar zadeva napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa, direktivami 96/71/ES, 2014/67/EU in (EU) 2020/1057.

Države članice zlasti zagotovijo, da se osebni podatki varujejo pred uporabami, ki niso strogo povezane s pravnimi akti Unije iz odstavka 1, kar zadeva:

(a)

uporabo globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za zapisovanje podatkov o kraju, kot je določeno v členu 8;

(b)

uporabo komunikacije na daljavo za potrebe nadzora iz člena 9, uporabo tahografa z vmesnikom iz člena 10, elektronsko izmenjavo informacij na vozniških karticah iz člena 31 in zlasti vsako čezmejno izmenjavo takšnih podatkov s tretjimi državami, in

(c)

hranjenje zapisov pri prevoznih podjetjih iz člena 33.

Digitalni tahografi so zasnovani tako, da zagotavljajo zasebnost. Obdelujejo se le podatki, ki so potrebni za namene iz odstavka 1.

Lastniki vozil, prevozna podjetja in kateri koli drugi zadevni subjekt ravnajo v skladu z ustreznimi določbami o varstvu osebnih podatkov, kadar je to primerno.

▼B

POGLAVJE II

PAMETNI TAHOGRAF

Člen 8

Zapisovanje položaja vozila v določenih trenutkih med dnevnim delovnim časom

▼M1

Da se omogoči preverjanje skladnosti z ustrezno zakonodajo, se položaj vozila samodejno zapiše na naslednjih točkah ali na točki, ki je najbliže tem krajem, kjer je na voljo satelitski signal:

—

v začetnem kraju dnevnega delovnega časa,

—

vsakič, ko vozilo prečka mejo države članice,

—

vsakič, ko vozilo opravlja dejavnosti natovarjanja ali raztovarjanja,

—

vsake tri ure v skupnem času vožnje in

—

v končnem kraju dnevnega delovnega časa.

Da bi nadzornim organom olajšali preverjanje skladnosti, pametni tahograf tudi zapiše, ali je bilo vozilo uporabljeno za prevoz blaga ali potnikov, kot se zahteva z Uredbo (ES) št. 561/2006.

Za te namene morajo biti vozila, ki so prvič registrirana 36 mesecev po začetku veljavnosti podrobnih določb iz prvega odstavka člena 11, opremljena s tahografi, povezanimi s storitvijo za določanje položaja, ki temelji na satelitskem navigacijskem sistemu.

Vendar se zapisovanje prehodov meja in dodatnih dejavnosti iz druge in tretje alinee prvega pododstavka in drugega pododstavka uporablja za vozila, ki so bila prvič registrirana v državi članici več kot dve leti po začetku veljavnosti podrobnih določb iz drugega odstavka člena 11, in sicer brez poseganja v obveznost naknadne opreme določenih vozil v skladu s členom 3(4).

▼B

Kar zadeva povezavo tahografa s storitvijo za določanje položaja, ki temelji na satelitskem navigacijskem sistemu, iz odstavka 1, se uporabljajo samo povezave s storitvijo, ki storitev določanja položaja koristijo brezplačno. V tahografu se trajno hranijo le podatki o položaju, po možnosti izraženi v geografskih koordinatah za določitev točk iz odstavka 1. Podatki o položaju, ki jih je treba shraniti začasno, da bi omogočili avtomatsko zapisovanje točk iz odstavka 1 ali da bi potrdili zaznavalo gibanja, niso dostopni uporabnikom in se avtomatsko izbrišejo, ko niso več potrebni za te namene.

Člen 9

Zgodnje odkrivanje morebitnega prirejanja ali zlorabe na daljavo

Za lažje izvajanje ciljnih cestnih preverjanj, ki jih opravljajo pristojni nadzorni organi, morajo biti tahografi, ki so vgrajeni v vozila, prvič registrirana 36 mesecev po začetku veljavnosti podrobnih določb iz člena 11, sposobni komunicirati s temi organi, ko se vozilo giblje.

▼M1

Tri leta po začetku veljavnosti podrobnih določb iz drugega odstavka člena 11 države članice svoje nadzorne organe v ustreznem obsegu opremijo z napravami za zgodnje odkrivanje na daljavo, ki so potrebne, da se omogoči sporočanje podatkov iz tega člena, ob upoštevanju njihovih specifičnih zahtev in strategij za izvrševanje. Do takrat se lahko države članice odločijo, ali bodo svoje nadzorne organe opremile s takšnimi napravami za zgodnje odkrivanje na daljavo.

Komunikacija iz odstavka 1 se s tahografom vzpostavi samo, kadar to zahteva naprava nadzornih organov. Komunikacija je zavarovana, da se zagotovita integriteta podatkov ter ugotovitev pristnosti tahografa in naprave za nadzor. Dostop do sporočenih podatkov se omeji na nadzorne organe, pristojne za preverjanje kršitev pravnih aktov Unije iz člena 7(1) in te uredbe, ter na servisne delavnice, kolikor je to potrebno, da se preveri pravilno delovanje tahografa.

▼B

Izmenjava podatkov med komunikacijo je omejena na podatke, potrebne za ciljna cestna preverjanja vozil z morebitnim prirejenim ali zlorabljenim tahografom. Takšni podatki se nanašajo na naslednje dogodke ali podatke, ki jih je zapisal tahograf:

—

zadnji poskus kršenja varnosti,

—

najdaljši izpad napajanja,

—

napaka na zaznavalu,

—

napaka v podatkih o gibanju,

—

navzkrižje med gibanjem vozila,

—

vožnja brez veljavne kartice,

—

vstavitev kartice med vožnjo,

—

podatki o nastavljanju časa,

—

podatki o umerjanju, vključno z datumi dveh zadnjih umerjanj,

—

registrska številka vozila,

—

hitrost, ki jo zapiše tahograf,

▼M1

—

prekoračenje najdaljšega časa vožnje.

▼B

Izmenjani podatki se uporabljajo samo za namene preverjanja skladnosti s to uredbo. Ne prenašajo se drugim subjektom, razen organom, ki nadzorujejo čas vožnje in počitka, in sodnim organom v okviru tekočega sodnega postopka.

Podatke lahko shranjujejo le nadzorni organi za čas trajanja cestnega preverjanja in se zbrišejo najpozneje tri ure po prenosu, razen če podatki kažejo na morebitno prirejanje ali zlorabo tahografa. Če med naslednjim cestnim preverjanjem prirejanje ali zloraba ni potrjena, se preneseni podatki zbrišejo.

Prevozna podjetja, ki upravljajo z vozili, so odgovorna za obveščanje voznikov o možnosti komunikacije na daljavo zaradi zgodnjega odkrivanja morebitnega prirejanja ali zlorabe tahografov.

Sporočanje za zgodnje odkrivanje na daljavo, kot je opisano v tem členu, ne sme v nobenem primeru voditi do samodejnih glob ali kazni za voznika ali prevozno podjetje. Pristojni nadzorni organ se lahko na podlagi izmenjanih podatkov odloči za izvedbo preverjanja vozila in tahografa. Rezultat sporočanja na daljavo nadzornim organom ne preprečuje izvajanja naključnih cestnih preverjanj na podlagi sistema ocenjevanja tveganja iz člena 9 Direktive 2006/22/ES.

Člen 10

Vmesnik za povezavo z inteligentnimi prometnimi sistemi

Tahografi vozil, ki so prvič registrirana 36 mesecev po začetku veljavnosti podrobnih določb iz člena 11, se lahko opremijo s standardiziranimi vmesniki, ki v delovnem režimu na zunanji napravi omogočajo uporabo podatkov, ki jih je zapisal ali izdelal tahograf, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vmesnik ne vpliva na pristnost in celovitost podatkov tahografa;

(b)

vmesnik izpolnjuje podrobne določbe iz člena 11;

(c)

zunanja naprava, povezana z vmesnikom, ima dostop do osebnih podatkov, vključno s podatki za geografsko določitev položaja, samo po preverljivem soglasju voznika, na katerega se podatki nanašajo.

▼M1

Tahografi vozil, ki so prvič registrirana v državi članici več kot dve leti po začetku veljavnosti podrobnih določb iz drugega odstavka člena 11, se opremijo z vmesnikom iz odstavka 1.

▼B

Člen 11

Podrobne določbe za pametne tahografe

▼M1

Da se zagotovi, da so pametni tahografi skladni z načeli in zahtevami iz te uredbe, Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe, potrebne za enotno izvajanje členov 8, 9 in 10, kar izključuje katere koli določbe, ki bi določale, da tahograf zapisuje dodatne podatke.

Komisija do 21. avgusta 2021 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne določbe za enotno izvajanje obveznosti zapisovanja in hrambe podatkov o vsakem prečkanju meje z vozilom ter dejavnostih iz druge in tretje alinee prvega pododstavka člena 8(1) in drugega pododstavka člena 8(1).

Komisija do 21. februarja 2022 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne določbe, potrebne za enotno uporabo pravil o zahtevah glede podatkov in funkcijah, vključno s členi 8, 9 in 10 te uredbe, ter vgradnji tahografov za vozila iz točke (aa) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 561/2006.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).

Podrobne določbe iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena:

▼B

(a)

glede izvajanja funkcij pametnega tahografa iz tega poglavja vsebujejo potrebne zahteve, da se zagotovi varnost, točnost in zanesljivost podatkov, ki jih tahografu zagotovita storitev za satelitsko določanje položaja in tehnologija komuniciranja na daljavo iz členov 8 in 9;

(b)

opredeljujejo različne pogoje in zahteve za storitev za satelitsko določanje položaja in tehnologijo komuniciranja na daljavo iz členov 8 in 9, da sta zunaj tahografa ali vgrajena vanj, kadar pa sta zunaj, opredeljujejo tudi pogoje za uporabo signala za satelitsko določanje položaja kot drugega zaznavala gibanja;

(c)

določajo potrebne standarde za vmesnik iz člena 10. Takšni standardi lahko vključujejo določbo o porazdelitvi pravic do dostopa za voznike, servisne delavnice in prevozna podjetja ter o nadzornih vlogah za podatke, zapisane na tahografu, katere nadzorne vloge temeljijo na mehanizmu za ugotavljanje pristnosti/odobritve, določenem za vmesnik, kot je potrdilo za vsako stopnjo dostopa, odvisno od njegove tehnične izvedljivosti.

POGLAVJE III

HOMOLOGACIJA

Člen 12

Vloge

Proizvajalci ali njihovi zastopniki predložijo vlogo za homologacijo enote vozila, zaznavala gibanja, vzorca tahografskega vložka ali tahografske kartice homologacijskim organom, ki jih je v ta namen imenovala država članica.

Države članice Komisiji do 2. marca 2015 sporočijo naziv in kontaktne podatke imenovanih organov iz odstavka 1, in pozneje po potrebi tudi spremembe teh podatkov. Komisija objavi seznam imenovanih homologacijskih organov na svoji spletni strani in ga posodablja.

Vlogi za homologacijo se priložijo ustrezne specifikacije, vključno s potrebnimi informacijami glede pečatov, ter potrdila o varnosti, funkcionalnosti in interoperabilnosti. Varnostno potrdilo izda priznan certifikacijski organ, ki ga določi Komisija.

Funkcionalno potrdilo proizvajalcu izda homologacijski organ.

Potrdilo o interoperabilnosti izda en sam laboratorij, za katerega je pristojna in odgovorna Komisija.

Za tahografe, njihove sestavne dele in tahografske kartice:

(a)

se z varnostnim potrdilom za enoto vozila, tahografske kartice, zaznavalo gibanja in povezavo s sprejemnikom GNSS, kadar ta ni vgrajen v enote vozila, potrdi naslednje:

(i)

skladnost z varnostnimi cilji;

(ii)

izpolnjevanje naslednjih varnostnih funkcij: identifikacija in avtentifikacija, odobritev, zaupnost, odgovornost, celovitost, pregled, natančnost in zanesljivost storitve;

(b)

se s potrdilom o funkcionalnosti potrdi, da testirani predmeti izpolnjujejo ustrezne zahteve glede izvajanja funkcij, okoljskih lastnosti, lastnosti v zvezi z elektromagnetno združljivostjo, skladnosti s fizičnimi zahtevami in skladnosti z drugimi veljavnimi standardi;

(c)

se s potrdilom o interoperabilnosti potrdi, da je testirani predmet v celoti interoperabilen s potrebnimi modeli tahografov ali tahografskih kartic.

O vsaki spremembi programske ali strojne opreme tahografa ali vrste materialov, uporabljenih pri njegovi izdelavi, je treba pred uporabo obvestiti organ, ki je opremo homologiral. Ta organ lahko proizvajalcu odobri razširitev homologacije, lahko pa zahteva posodobitev ali potrditev ustreznih potrdil o funkcionalnosti, varnosti in/ali interoperabilnosti.

Za noben tip enote vozila, zaznavala gibanja, vzorca tahografskega vložka ali tahografske kartice se ne sme predložiti vloga več kot eni državi članici.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe za enotno izvajanje tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).

Člen 13

Podelitev homologacije

Država članica podeli homologacijo za vsak tip enote vozila, zaznavala gibanja, vzorca tahografskega vložka ali tahografske kartice, ki je v skladu z zahtevami iz členov 4 in 11, pod pogojem, da država članica lahko preveri, ali so proizvedeni vzorci skladni z odobrenim tipom.

Za vse spremembe ali dodatke k odobrenemu vzorcu je treba pridobiti dodatno homologacijo od države članice, ki je podelila prvotno homologacijo.

Člen 14

Homologacijska oznaka

Države članice izdajo prosilcu homologacijsko oznako, ki je v skladu z vnaprej določenim vzorcem, za vsak tip enote vozila, zaznavala gibanja, vzorca tahografskega vložka ali tahografske kartice, ki so jo odobrile po členu 13 in Prilogi II. Takšne vzorce z izvedbenimi akti sprejme Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).

Člen 15

Odobritev ali zavrnitev

Pristojni organi države članice, katerim je bila predložena vloga za homologacijo, pošljejo za vsak tip enote vozila, zaznavala gibanja, vzorca tahografskega vložka ali tahografske kartice, ki jo odobrijo, organom drugih držav članic v enem mesecu kopijo potrdila o homologaciji skupaj s kopijami ustreznih specifikacij, tudi glede pečatov. Kadar pristojni organi ne odobrijo vloge za homologacijo, uradno obvestijo organe druge države članice, da je bila vloga zavrnjena, in sporočijo razloge za svojo odločitev.

Člen 16

Skladnost naprave s homologacijo

Če država članica, ki je podelila homologacijo, kot določa člen 13, ugotovi, da katere koli enote vozila, zaznavala gibanja, tahografski vložki ali tahografske kartice s homologacijsko oznako, ki jo je izdala, ne ustrezajo odobrenemu tipu, sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovi skladnost proizvedenih vzorcev z odobrenim tipom. Sprejeti ukrepi lahko, če je to potrebno, vključujejo tudi preklic homologacije.

Država članica, ki je podelila homologacijo, to homologacijo prekliče, če enota vozila, zaznavalo gibanja, tahografski vložek ali tahografska kartica, ki jih je odobrila, niso v skladu s to uredbo ali če se pri uporabi pokaže splošna napaka, zaradi katere so enota vozila, zaznavalo gibanja, tahografski vložek ali tahografska kartica neprimerni za predvideno uporabo.

Če država članica obvesti državo članico, ki je dodelila homologacijo, o primerih iz odstavka 1 ali 2, po posvetovanju z njo ukrepa, kot je določeno v teh odstavkih, pri čemer upošteva odstavek 5.

Država članica, ki ugotovi, da je prišlo do enega od primerov iz odstavka 2, lahko do nadaljnjega prepove dajanje zadevne enote vozila, zaznavala gibanja, tahografskega vložka ali tahografske kartice v promet in uporabo. To velja tudi v primerih iz odstavka 1 za enote vozila, zaznavala gibanja, tahografske vložke ali tahografske kartice, ki so bile oproščene začetne preveritve EU, če proizvajalec po ustreznem opozorilu ne uskladi naprave z odobrenim vzorcem ali zahtevami te uredbe.

V vsakem primeru pristojni organi držav članic v enem mesecu obvestijo drug drugega in Komisijo o vsakem odvzemu homologacije ali vseh drugih ukrepih na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3 ter navedejo razloge za tako ukrepanje.

Če država članica, ki je podelila homologacijo, izpodbija obstoj katerega koli primera iz odstavka 1 ali 2, o katerem je bila obveščena, si vpletene države članice prizadevajo spor rešiti in o tem obveščajo Komisijo.

Če države članice niso s pogovori dosegle sporazuma v štirih mesecih od datuma obvestila iz odstavka 3, Komisija po posvetu s strokovnjaki iz vseh držav članic in ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov, kot so ekonomski in tehnični dejavniki, v šestih mesecih po poteku tega obdobja štirih mesecev sprejme sklep, o katerem uradno obvesti zadevne države članice in ga hkrati posreduje drugim državam članicam. Komisija v vsakem primeru posebej določi rok za izvajanje svoje odločitve.

Člen 17

Odobritev tahografskih vložkov

V vlogi za homologacijo za vzorec tahografskega vložka prosilec navede tip(e) analognega tahografa, s katerim(i) se bo ta tahografski vložek uporabljal, in zagotovi ustrezni(-e) tip(e) tahografa za preskus tahografskega vložka.

Pristojni organi vsake države članice v certifikatu o homologaciji vzorca tahografskega vložka navedejo, s katerim tipom ali s katerimi tipi analognih tahografov se ta vzorec vložka lahko uporablja.

Člen 18

Utemeljitev sklepov o zavrnitvi

Vsi sklepi v skladu s to uredbo, s katerimi se zavrne ali prekliče homologacija enote vozila, zaznavala gibanja, vzorca tahografskega vložka ali tahografske kartice, natančno navajajo razloge, na katerih temeljijo. Sklep se sporoči zadevni stranki hkrati z obvestilom o pravnih sredstvih, ki so na voljo po zakonodaji zadevne države članice, in rokih za njihovo uveljavitev.

Člen 19

Priznavanje homologiranih tahografov

Država članica ne sme zavrniti registracije vozila ali prepovedati zagona ali uporabe vozil, ki so opremljena s tahografom, samo zaradi dejstva, da so opremljena s tako napravo, če ima ta naprava oznako homologacije iz člena 14 in ploščico o vgraditvi iz člena 22(4).

Člen 20

Varnost

Proizvajalci oblikujejo, testirajo in pregledujejo enote vozila, zaznavala gibanja in tahografske kartice, ki se dajejo v proizvodnjo, zato da odkrijejo šibke točke, ki nastajajo v vseh fazah življenjske dobe proizvoda, ter preprečijo ali omilijo morebitno izkoriščanje teh šibkih točk. Pogostost testov določi država članica, ki je podelila certifikat o homologaciji, pri čemer obdobje med dvema testoma ne sme presegati dveh let.

Za ta namen proizvajalci predložijo potrebno dokumentacijo za analizo šibkih točk certifikacijskemu organu iz člena 12(3).

Za namene odstavka 1 certifikacijski organ iz člena 12(3) na enotah vozil, zaznavalih gibanja in tahografskih karticah opravi teste, s katerimi potrdi, da posamezniki, ki poznajo te elemente iz javnih virov, ne morejo izkoriščati znanih šibkih točk.

Če se med testi iz odstavka 1 v sistemskih komponentah (enotah vozil, zaznavalih gibanja in tahografskih karticah) odkrijejo šibke točke, se te komponente ne dajo na trg. Če se med testi iz odstavka 3 odkrijejo šibke točke pri komponentah, ki so že na trgu, proizvajalec ali certifikacijski organ obvestita pristojne organe države članice, ki je podelila homologacijo. Ti pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev odprave problema, zlasti s strani proizvajalca, in nemudoma obvestijo Komisijo o ugotovljenih šibkih točkah in načrtovanih ali sprejetih ukrepih, po potrebi vključno s preklicem homologacije v skladu s členom 16(2).

Člen 21

Testiranja na terenu

Države članice lahko dovolijo testiranje na terenu za tahografe, ki še niso homologirani. Države članice vzajemno priznavajo taka dovoljenja za testiranja na terenu.

Vozniki in prevozna podjetja, ki sodelujejo v testiranju na terenu, morajo upoštevati zahteve iz Uredbe (ES) št. 561/2006. Vozniki za dokazovanje take skladnosti upoštevajo postopek, določen v členu 35(2) te uredbe.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi postopke za izvajanje testiranj na terenu in obrazce, ki se uporabljajo za spremljanje teh testiranj na terenu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).

POGLAVJE IV

VGRADNJA IN KONTROLNI PREGLEDI

Člen 22

Vgradnja in popravila

Tahografe lahko vgrajujejo ali popravljajo le serviserji, servisne delavnice ali proizvajalci vozil, ki so jih za ta namen pooblastili pristojni organi držav članic v skladu s členom 24.

Pooblaščeni serviserji, servisne delavnice ali proizvajalci vozil zapečatijo tahograf v skladu s specifikacijami, vključenimi v certifikat o homologaciji iz člena 15, ko so preverili, da deluje pravilno in zlasti na tak način, da se zagotovi, da nobena naprava za prirejanje ne more poškodovati ali spremeniti zapisanih podatkov.

Pooblaščeni serviser, servisna delavnica ali proizvajalec vozil na pečate odtisne posebno oznako in poleg tega v digitalne tahografe vnese elektronske varnostne podatke za izvajanje preverjanj pristnosti. Pristojni organi vsake države članice Komisiji pošljejo register uporabljenih oznak in elektronskih varnostnih podatkov ter potrebne informacije v zvezi z uporabljenimi elektronskimi varnostnimi podatki. Komisija državam članicam na zahtevo odobri dostop do teh informacij.

Za namene potrditve, da je bila vgradnja tahografa opravljena v skladu z zahtevami te uredbe, se pritrdi ploščica o vgraditvi na tak način, da je jasno vidna in enostavno dostopna.

Sestavni deli tahografa se zapečatijo, kot je določeno v certifikatu o homologaciji. Zapečatijo se vse povezave s tahografom, ki bi lahko bile izpostavljene posegom, vključno s povezavo med zaznavalom gibanja in menjalnikom, ter po potrebi ploščica o vgraditvi.

Pečat lahko odstranijo ali poškodujejo le:

—

serviserji ali servisne delavnice, ki so jih pristojni organi v skladu s členom 24 odobrili za popravila, vzdrževanje ali ponovno umerjanje tahografa, ali pa ustrezno usposobljene in po potrebi pooblaščene ►C1 osebe, pristojne za nadzor, ◄ z namenom nadzora,

—

če je to potrebno zaradi popravila ali spremembe vozila, ki vpliva na pečat. V takih primerih se v vozilu hrani pisna izjava, v kateri sta navedena datum in čas, ko je bil pečat poškodovan, ter so navedeni razlogi za odstranitev tega pečata. Komisija z izvedbenimi akti določi standardni obrazec za pisno izjavo.

▼M1

Odstranjene ali poškodovane pečate brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v sedmih dneh po njihovi odstranitvi ali poškodbi zamenja pooblaščeni serviser ali servisna delavnica. Kadar so bili pečati odstranjeni ali poškodovani za potrebe nadzora, jih lahko brez nepotrebnega odlašanja zamenja oseba, pristojna za nadzor, ki ima opremo za pečatenje in edinstveno posebno oznako.

Kadar oseba, pristojna za nadzor, odstrani pečat, se nadzorna kartica vstavi v tahograf od trenutka, ko se odstrani pečat, do konca kontrolnega pregleda, tudi v primeru namestitve novega pečata. Oseba, pristojna za nadzor, izda pisno izjavo, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:

—

identifikacijsko številko vozila,

—

ime osebe,

—

nadzorni organ in državo članico,

—

številko nadzorne kartice,

—

številko odstranjenega pečata,

—

datum in čas odstranitve pečata,

—

številko novega pečata, kadar je oseba, pristojna z a nadzor, namestila nov pečat.

Pred zamenjavo pečatov tahograf preveri in kalibrira pooblaščena servisna delavnica, razen kadar je bil pečat odstranjen ali poškodovan za potrebe nadzora in ga je zamenjala oseba, pristojna za nadzor.

▼B

Člen 23

Kontrolni pregledi tahografov

Tahografe redno pregledujejo pooblaščene servisne delavnice. Redni kontrolni pregledi se opravijo najmanj vsaki dve leti.

Pri kontrolnih pregledih iz odstavka 1 se preveri vsaj naslednje:

—

ali je tahograf pravilno nameščen in ustrezen za vozilo,

—

ali tahograf deluje pravilno,

—

ali je na tahografu homologacijska oznaka,

—

ali je nameščena ploščica o vgraditvi,

—

ali so vsi pečati nedotaknjeni in učinkoviti,

—

da na tahografu ni pritrjena nobena naprava za prirejanje oziroma da ni znakov, da bi bila takšna naprava uporabljena,

—

preverjanje velikosti pnevmatik in njihovega dejanskega obsega.

Servisne delavnice pripravijo poročilo o kontrolnem pregledu, kadar je bilo treba odpraviti nepravilnosti pri delovanju tahografa, ne glede na to, ali gre za rezultat rednega kontrolnega pregleda ali kontrolnega pregleda, ki se opravi na posebno zahtevo pristojnega nacionalnega organa. Servisne delavnice hranijo seznam vseh poročil o kontrolnih pregledih, ki so jih pripravile.

Poročila o kontrolnih pregledih se hranijo vsaj dve leti od časa priprave poročila. Države članice odločijo, ali se bodo poročila o kontrolnem pregledu v tem obdobju hranila ali poslala pristojnemu organu. Če poročila o kontrolnih pregledih hrani servisna delavnica, ta na zahtevo pristojnega organa predloži poročila o kontrolnih pregledih in umerjanjih, opravljenih v tem obdobju.

Člen 24

Pooblastitev serviserjev, servisnih delavnic in proizvajalcev vozil

Države članice pooblastijo, redno nadzorujejo in potrjujejo serviserje, servisne delavnice in proizvajalce vozil, ki lahko izvajajo vgradnje, preverjanja, kontrolne preglede in popravila tahografov.

Države članice zagotovijo, da so serviserji, servisne delavnice in proizvajalci vozil usposobljeni in zanesljivi. Za ta namen vzpostavijo in objavijo sklop jasnih nacionalnih postopkov ter zagotovijo izpolnjevanje naslednjih minimalnih meril:

(a)

osebje je ustrezno usposobljeno;

(b)

na voljo je oprema, potrebna za izvajanje ustreznih testov in nalog;

(c)

serviserji, servisne delavnice in proizvajalci vozil so na dobrem glasu.

Revizije pooblaščenih serviserjev ali servisnih delavnic se izvajajo na naslednji način:

(a)

pri pooblaščenih serviserjih ali servisnih delavnicah se najmanj vsaki dve leti revidirajo postopki, ki jih uporabljajo pri obravnavanju tahografov. Revizija se mora osredotočiti zlasti na uvedene varnostne ukrepe in obravnavanje kartic servisnih delavnic. Države članice lahko te revizije izvajajo brez izvajanja obiskov na mestu samem;

(b)

potekajo tudi nenapovedane tehnične revizije pooblaščenih serviserjev ali servisnih delavnic, da se preverijo opravljena umerjanja, kontrolni pregledi in vgradnje. Te revizije zajamejo letno vsaj 10 % pooblaščenih serviserjev in servisnih delavnic.

Države članice in njihovi pristojni organi ustrezno ukrepajo za preprečevanje navzkrižja interesov med serviserji ali servisnimi delavnicami ter prevozna podjetja. Zlasti kadar obstaja resno tveganje za navzkrižje interesov, se sprejmejo dodatni posebni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da serviser ali servisna delavnica ravna skladno s to uredbo.

▼M2

Pristojni organi držav članic objavijo sezname pooblaščenih servisnih delavnic in kartic, ki so jim bile izdane, na javno dostopnem spletnem mestu in zagotovijo, da se ti seznami vsaj letno ustrezno posodabljajo.

Komisija seznam takih nacionalnih spletnih mest objavi na svojem spletnem mestu.

▼B

Pristojni organi v državah članicah serviserjem, servisnim delavnicam in proizvajalcem vozil, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, začasno ali za stalno prekličejo pooblastilo.

Člen 25

Kartice servisnih delavnic

Veljavnost kartic servisnih delavnic ne sme biti daljša od enega leta. Pri podaljševanju kartice servisne delavnice se pristojni organ prepriča, da serviser, servisna delavnica ali proizvajalec vozil izpolnjuje merila iz člena 24(2).

Pristojni organ kartico servisne delavnice podaljša v 15 delovnih dneh po prejemu veljavne zahteve za podaljšanje, ko prejme vso potrebno dokumentacijo. Če je kartica servisne delavnice poškodovana, ne deluje pravilno, je izgubljena ali ukradena, pristojni organ izda nadomestno kartico v petih delovnih dneh po prejemu podrobne zahteve v ta namen. Pristojni organi vodijo register izgubljenih, ukradenih in poškodovanih kartic.

Če država članica prekliče pooblastilo serviserja, servisne delavnice ali proizvajalca vozil, kakor določa člen 24, prekliče tudi kartice servisne delavnice, ki jih je izdala.

Države članice ukrenejo vse potrebno, da preprečijo ponarejanje kartic servisnih delavnic, razdeljenih pooblaščenim serviserjem, servisnim delavnicam in proizvajalcem vozil.

POGLAVJE V

VOZNIŠKE KARTICE

Člen 26

Izdajanje vozniških kartic

Vozniške kartice izda pristojni organ države članice, v kateri ima voznik običajno prebivališče, na voznikovo zahtevo. Kartice se izda v enem mesecu, potem ko je pristojni organ prejel zahtevo zanjo in vso ustrezno dokumentacijo.

Za namene tega člena „običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, najmanj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih ali poklicnih vezi, v primeru osebe brez poklicnih vezi pa zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesne povezave med navedeno osebo in krajem, kjer živi.

Za običajno prebivališče osebe, ki ima poklicne vezi drugje kakor osebne vezi in zato živi izmenoma v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, pa se šteje kraj njenih osebnih vezi, če se taka oseba tja redno vrača. Ni nujno, da je zadnji pogoj izpolnjen, kadar oseba živi v državi članici, da bi opravljala nalogo za določen čas.

Vozniki svoje običajno prebivališče ustrezno dokažejo z osebno izkaznico ali kakim drugim veljavnim dokumentom. Kadar pristojni organi države članice, ki izdajo vozniško kartico, podvomijo v verodostojnost izjave o običajnem prebivališču, ali če gre za posebni nadzor, lahko zahtevajo kakršne koli dodatne informacije ali dokazila.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih izdajo začasno vozniško kartico, ki je ni mogoče podaljšati in velja največ 185 dni, in sicer vozniku, ki nima običajnega prebivališča v državi članici ali pogodbenici Sporazuma AETR, če je tak voznik v delovno pravnem razmerju s prevoznim podjetjem, ki ima sedež v državi članici izdajateljici, in da ima – če se uporablja Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ) – potrdilo za voznike iz te uredbe.

Komisija na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo države članice, natančno spremlja izvajanje tega odstavka. O svojih ugotovitvah vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu in Svetu ter zlasti preuči, ali začasne vozniške kartice kakor koli negativno vplivajo na trg dela in da se začasna kartica imenovanemu vozniku praviloma ne izda več kot enkrat. Komisija lahko poda ustrezen zakonodajni predlog za revizijo tega odstavka.

Pristojni organi države članice izdajateljice sprejmejo ustrezne ukrepe, da se prepričajo, da prosilec še nima veljavne vozniške kartice, in vozniško kartico opremijo z osebnimi podatki voznika ter zagotovijo, da so podatki na njej vidni in varni.

Vozniška kartica ne sme veljati več kot pet let.

Veljavna vozniška kartica se ne prekliče ali razveljavi, razen če pristojni organi države članice ugotovijo, da je ponarejena ali da voznik uporablja kartico, katere imetnik ni on sam, ali da je kartico pridobil na podlagi lažnih izjav in/ali ponarejenih dokumentov. Če država članica, ki ni država članica izdajateljica, sprejme ukrepe za razveljavitev ali preklic, kartico čim prej vrne organom države članice, ki jo je izdala, in navede razloge za njeno razveljavitev oz. preklic. Če se predvideva, da bo vrnitev kartice trajala več kot dva tedna, država članica, ki je kartico razveljavila ali preklicala, državo članico izdajateljico v teh dveh tednih obvesti o razlogih za njeno razveljavitev oz. preklic.

▼M1

7a.

Pristojni organ države članice izdajateljice lahko zahteva, da voznik nadomesti vozniško kartico z novo kartico, če je to potrebno za uskladitev z ustreznimi tehničnimi specifikacijami.

▼B

Države članice ukrenejo vse potrebno za preprečitev možnosti ponarejanja vozniških kartic.

Ta člen državi članici ne preprečuje, da bi izdala vozniško kartico vozniku, ki ima običajno prebivališče na delu ozemlja te države članice, za katerega se Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ne uporabljata, pod pogojem, da se v takšnih primerih uporabljajo ustrezne določbe te uredbe.

Člen 27

Uporaba vozniških kartic

Vozniška kartica je vezana na osebo.

Voznik ne more imeti več kot ene veljavne vozniške kartice in lahko uporablja le svojo osebno vozniško kartico. Voznik ne sme uporabljati poškodovane vozniške kartice ali kartice, ki je potekla.

Člen 28

Podaljšanje vozniških kartic

Kadar želi voznik svojo vozniško kartico podaljšati, zaprosi pristojne organe države članice, v kateri ima običajno prebivališče, vsaj 15 delovnih dni pred datumom poteka njene veljavnosti.

Kadar je v primeru podaljšanja država članica, v kateri ima voznik običajno prebivališče, različna od države članice, ki je izdala njegovo trenutno kartico, in če so organi prejšnje države članice ti zaprošeni, da to vozniško kartico podaljšajo, obvestijo organe, ki so izdali staro kartico, o razlogih za njeno podaljšanje.

Ob zahtevi za podaljšanje kartice, katere veljavnost bo kmalu potekla, pristojni organ pred tem datumom izda novo kartico, če mu je bila zahteva poslana v roku iz odstavka 1.

Člen 29

Ukradene, izgubljene ali poškodovane vozniške kartice

Organi, ki kartice izdajajo, vodijo evidenco o izdanih, ukradenih, izgubljenih in poškodovanih vozniških karticah najmanj za čas, ki je enak času njihove veljavnosti.

Če je vozniška kartica poškodovana ali ne deluje pravilno, jo voznik vrne pristojnemu organu države članice, v kateri ima običajno prebivališče. Tatvina vozniške kartice se uradno prijavi pristojnim organom države, v kateri je bila kartica ukradena.

Vsaka izguba vozniške kartice se z uradno izjavo sporoči pristojnim organom države članice, ki je kartico izdala, in pristojnim organom države članice običajnega prebivališča voznika, če sta različni.

Če je vozniška kartica poškodovana, ne deluje pravilno ali je izgubljena ali ukradena, voznik v sedmih koledarskih dneh pristojne organe države članice, v kateri ima običajno prebivališče, zaprosi za njeno zamenjavo. Ti organi izdajo nadomestno kartico v osmih delovnih dneh po prejemu podrobne zahteve v ta namen.

V okoliščinah iz odstavka 4 lahko voznik nadaljuje vožnjo brez vozniške kartice največ 15 koledarskih dni, ali daljše obdobje, kadar je to potrebno za vrnitev vozila v prostore, kjer je nastanjen, pod pogojem, da lahko dokaže, da v tem obdobju ne more predložiti ali uporabljati kartice.

Člen 30

Medsebojno priznavanje in zamenjava vozniških kartic

Države članice medsebojno priznavajo vozniške kartice, ki so jih izdale.

Kadar imetnik veljavne vozniške kartice, ki jo je izdala država članica, pridobi običajno prebivališče v drugi državi članici, lahko zaprosi za zamenjavo svoje vozniške kartice z enakovredno vozniško kartico. Država članica, ki opravi zamenjavo, je odgovorna za preverjanje veljavnosti predložene kartice.

Države članice, ki izvedejo zamenjavo, vrnejo staro kartico organom države članice izdajateljice in navedejo razloge za vrnitev.

Kadar država članica nadomesti ali zamenja vozniško kartico, se nadomestitev ali zamenjava in morebitna poznejša nadomestitev ali zamenjava evidentirajo v tej državi članici.

Člen 31

Elektronska izmenjava informacij o vozniških karticah

Da se preveri, ali prosilec še ni imetnik veljavne vozniške kartice iz člena 26, države članice za obdobje, ki je vsaj enako obdobju veljavnosti teh kartic, vodijo nacionalne elektronske registre z naslednjimi informacijami o vozniških karticah, vključno s tistimi iz člena 26(4):

—

priimek in ime voznika,

—

datum in, če je na voljo, kraj rojstva voznika,

—

številka veljavnega vozniškega dovoljenja in država, ki je vozniško dovoljenje izdala(če je navedena),

—

status vozniške kartice ter

—

številka vozniške kartice.

Komisija in države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo medsebojno povezavo elektronskih registrov in dostop do njih po vsej Uniji z uporabo sporočilnega sistema TACHOnet iz Priporočila 2010/19/EU ali združljivega sistema. Če se uporablja združljiv sistem, je mogoča izmenjava elektronskih podatkov z vsemi drugimi državami članicami prek sporočilnega sistema TACHOnet.

Države članice pri izdajanju, nadomeščanju in, kadar je potrebno, podaljševanju vozniške kartice z izmenjavo elektronskih podatkov preverijo, ali voznik že ima drugo veljavno vozniško kartico. Izmenjava podatkov je omejena na podatke, potrebne za takšno preverjanje.

►C1 Osebe, pristojne za nadzor, ◄ imajo dostop do elektronskega registra, da lahko preverijo status vozniške kartice.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi splošne postopke in specifikacije, ki so potrebne za medsebojno povezavo iz odstavka 2, vključno z obliko izmenjanih podatkov, tehničnimi postopki za elektronsko posvetovanje nacionalnih elektronskih registrov, postopki za dostop in varnostnimi mehanizmi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).

POGLAVJE VI

UPORABA NAPRAVE

Člen 32

Pravilna uporaba tahografov

Prevozno podjetje in vozniki zagotavljajo pravilno delovanje in ustrezno uporabo digitalnega tahografa in vozniške kartice. Prevozna podjetja in vozniki pri uporabi analognih tahografov zagotavljajo njihovo pravilno delovanje in ustrezno uporabo tahografskih vložkov.

Digitalni tahografi se ne namestijo tako, da bi samodejno preklopili na določeno kategorijo dejavnosti, kadar je motor vozila ugasnjen ali stikalo za vžig izklopljeno, razen če lahko voznik še naprej ročno izbira ustrezno kategorijo dejavnosti.

Podatke, ki so zapisani na tahografskem vložku ali shranjeni v tahografu, na vozniški kartici ali na izpisih iz tahografa, je prepovedano ponarejati, zatajiti, skrivati ali uničiti. Prepovedana je tudi vsako prirejanje tahografa, tahografskega vložka ali vozniške kartice, ki bi lahko povzročila ponarejanje, skrivanje ali uničenje podatkov in/ali izpisanih informacij. Na vozilu ne sme biti nobene naprave, ki bi se lahko uporabila v ta namen.

Vozila ne smejo biti opremljena z več kot enim tahografom, razen za namene testiranj na terenu, opredeljenih v členu 21.

Države članice prepovejo proizvodnjo, distribucijo, oglaševanje in/ali prodajo naprav, ki so izdelane in/ali namenjene za prirejanje tahografov.

Člen 33

Odgovornost prevoznega podjetja

Prevozna podjetja so odgovorna za zagotavljanje, da so njihovi vozniki ustrezno usposobljeni in imajo ustrezna navodila v zvezi s pravilnim delovanjem digitalnih ali analognih tahografov, izvajajo redna preverjanja, s katerimi se prepričajo, da njihovi vozniki tahografe pravilno uporabljajo, in svojih voznikov niti neposredno niti posredno ne spodbujajo k zlorabi tahografov.

Prevozna podjetja izdajo voznikom vozil, opremljenih z analognim tahografom, zadostno število tahografskih vložkov, pri čemer upoštevajo osebno naravo tahografskih vložkov, trajanje prevoza in morebitno potrebo po nadomestitvi poškodovanih tahografskih vložkov ali vložkov, ki jih je odvzela pooblaščena ►C1 oseba, pristojna za nadzor ◄ . Prevozna podjetja izdajo voznikom samo tahografske vložke, katerih vzorec je odobren in primeren za uporabo v napravi, ki je vgrajena v vozilo.

Kadar je vozilo opremljeno z digitalnim tahografom, prevozno podjetje in voznik zagotovita, da se lahko izpis podatkov iz tahografa na zahtevo ►C1 osebe, pristojne za nadzor, ◄ ob upoštevanju trajanja prevoza v primeru kontrolnega pregleda pravilno izvede.

Prevozna podjetja hranijo tahografske vložke in izpise, kadar koli so izpisi narejeni v skladu s členom 35, v časovnem zaporedju in čitljivi obliki vsaj eno leto po njihovi uporabi in kopije na njihovo zahtevo izročijo zadevnim voznikom. Prevozna podjetja na zahtevo izročijo zadevnim voznikom tudi kopije prenesenih podatkov iz vozniških kartic in tiskane izpise teh kopij. Tahografski vložki, izpisi in preneseni podatki se izdelajo ali izročijo na zahtevo vsake pooblaščene ►C1 osebe, pristojne za nadzor ◄ .

Prevozna podjetja so odgovorna za kršitve te uredbe, ki jih povzročijo njihovi vozniki ali vozniki, ki so jim dani na voljo. Vendar lahko države članice to odgovornost pogojujejo s kršitvijo prvega pododstavka odstavka 1 tega člena ter člena 10(1) in (2) Uredbe (ES) št. 561/2006 s strani podjetja.

Člen 34

Uporaba vozniških kartic in tahografskih vložkov

▼M1

Vozniki uporabljajo tahografske vložke ali vozniške kartice vsak dan vožnje od trenutka, ko prevzamejo vozilo. Tahografski vložek ali vozniška kartica se ne odvzame pred koncem dnevnega delovnega časa, razen če je odvzem drugače dovoljen ali potreben, da se po prečkanju meje vnese oznaka države. Tahografski vložek ali vozniška kartica se ne uporablja dlje, kot je predvideno.

▼B

Vozniki tahografske vložke ali vozniške kartice ustrezno zaščitijo in ne smejo uporabljati umazanih ali poškodovanih tahografskih vložkov ali vezniških kartic.

Kadar voznik zaradi morebitne oddaljenosti od vozila ne more uporabljati vgrajenega tahografa, se obdobja iz točk (ii), (iii) in (iv) odstavka 5(b):

(a)

če je vozilo opremljeno z analognim tahografom, vpišejo na tahografski vložek ročno, avtomatsko ali na drug način, tako da so čitljiva in se tahografski vložek ne umaže, ali

(b)

če je vozilo opremljeno z digitalnim tahografom, vpišejo na vozniško kartico z uporabo naprave za ročno vpisovanje, ki je v tahografu.

Države članice voznikom ne naložijo obveznosti predložitve obrazcev, s katerimi bi potrjevali svoje dejavnosti, kadar niso v vozilu.

Kadar je v vozilu, ki ima vgrajen digitalni tahograf, več voznikov, vsak voznik zagotovi, da je njegova vozniška kartica vstavljena v ustrezno režo v tahografu.

Kadar je v vozilu, ki ima vgrajen analogni tahograf, več voznikov, vozniki vnesejo ustrezne spremembe na tahografske vložke, tako da se ustrezni podatki zapišejo na tahografski vložek voznika, ki dejansko vozi vozilo.

Vozniki:

(a)

zagotovijo, da čas zapisa na tahografskem vložku ustreza uradnemu času v državi registracije vozila;

(b)

upravljajo preklopne mehanizme, ki omogočajo ločen in razločen zapis naslednjih časovnih obdobij:

(i)

pod oznako: čas vožnje;

(ii)

pod oznako: „drugo delo“, ki pomeni vsako dejavnost, razen vožnje, kot je opredeljena v točki (a) člena 3 Direktive 2002/15/ES, in tudi vsako delo za istega ali drugega delodajalca v prevozniškem sektorju ali zunaj njega;

(iii)

pod oznako: „čas pripravljenosti“, kot je opredeljen v točki (b) člena 3 Direktive 2002/15/ES;

▼M1

(iv)

pod oznako : odmore, počitek, letni ali bolniški dopust;

▼M1

(v)

pod oznako za „trajekt/vlak“: poleg oznake : čas počitka na trajektu ali vlaku v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 561/2006.

▼B

Vsak voznik vozila, na katerem je nameščen analogni tahograf, na svoj tahografski vložek vpiše naslednje podatke:

(a)

na začetku uporabe tahografskega vložka – priimek in ime;

(b)

datum ter kraj začetka in prenehanja uporabe tahografskega vložka;

(c)

registrsko številko vsakega vozila, ki mu je dodeljeno, na začetku prve vožnje, ki se zapisuje na tahografskem vložku, in pozneje, če med uporabo tahografskega vložka zamenja vozilo;

(d)

stanje kilometrskega števca:

(i)

na začetku prve vožnje, ki se zapiše na tahografskem vložku;

(ii)

na koncu zadnje vožnje, ki se zapiše na tahografskem vložku;

(iii)

če zamenja vozilo med delovnim dnem, stanje števca v prvem vozilu, ki mu je bilo dodeljeno, in stanje števca v naslednjem vozilu;

(e)

čas vsake zamenjave vozila;

▼M1

(f)

oznako države, v kateri se dnevni delovni čas začne, in oznako države, v kateri se dnevni delovni čas konča. Voznik vnese tudi oznako države, v katero vstopi po prehodu meje države članice, in sicer na začetku prvega postanka v tej državi članici. Ta prvi postanek se opravi na najbližjem mestu, kjer je mogoče ustaviti, na meji ali po njenem prečkanju. Kadar se meja države članice prečka na trajektu ali vlaku, voznik oznako države vnese v pristanišču ali na postaji prihoda.

▼M1

Voznik v digitalni tahograf vnese oznaki držav, v katerih je začel in končal dnevni delovni čas.

Voznik od 2. februarja 2022 vnese tudi oznako države, v katero vstopi po prečkanju meje države članice, in sicer na začetku prvega postanka v tej državi članici. Ta prvi postanek se opravi na najbližjem mestu, kjer je mogoče ustaviti, na meji ali po njenem prečkanju. Kadar se meja države članice prečka na trajektu ali vlaku, voznik oznako države vnese v pristanišču ali na postaji prihoda.

Države članice lahko zahtevajo, da vozniki vozil, ki so vključena v prevoze na njenem ozemlju, oznaki države dodajo podrobnejše geografske podatke, če so te države članice o njih uradno obvestile Komisijo pred 1. aprilom 1998.

Voznikom ni treba vpisovati podatkov iz prvega stavka prvega pododstavka, če tahograf avtomatsko zapisuje podatke o kraju v skladu s členom 8.

▼B

Člen 35

Poškodovane vozniške kartice in tahografski vložki

V primeru, da sta tahografski vložek ali vozniška kartica, na katerih je zapis, poškodovana, voznik hrani poškodovani tahografski vložek ali vozniško kartico skupaj z rezervnim tahografskim vložkom, s katerim ju je nadomestil.

Kadar je vozniška kartica poškodovana, ne deluje pravilno, je izgubljena ali ukradena, voznik:

(a)

na začetku vožnje izpiše podrobne podatke o vozilu, ki ga vozi, in na ta izpis vpiše:

(i)

podatke, ki omogočajo identifikacijo voznika (ime, številka vozniške kartice ali vozniškega dovoljenja), vključno s svojim podpisom;

(ii)

obdobja iz točk (ii), (iii) in (iv) člena 34(5)(b);

(b)

na koncu vožnje izpiše podatke za obdobja, ki jih je zapisal tahograf, evidentira vsa obdobja drugega dela, pripravljenosti in počitka, ki jih je imel od izdelave izpisa na začetku vožnje in jih tahograf ni zapisal, ter na tem dokumentu označi podatke, ki omogočajo identifikacijo voznika (ime, številka vozniške kartice ali vozniškega dovoljenja), vključno s podpisom voznika.

Člen 36

Zapisi, ki jih opravi voznik

Kadar voznik vozi vozilo, ki je opremljeno z analognim tahografom, mora na zahtevo pooblaščene ►C1 osebe, pristojne za nadzor, ◄ kadar koli predložiti:

(i)

tahografske vložke za tekoči dan in tiste, ki jih je uporabljal v predhodnih 28 dneh;

(ii)

vozniško kartico, če jo ima, in

(iii)

vse ročne zapise in izpise, izdelane v tekočem dnevu in predhodnih 28 dneh, kot to zahtevata ta uredba in Uredba (ES) št. 561/2006.

Kadar voznik vozi vozilo, ki je opremljeno z digitalnim tahografom, mora na zahtevo pooblaščene ►C1 osebe, pristojne za nadzor, ◄ kadar koli predložiti:

(i)

vozniško kartico;

(ii)

vse ročne zapise in izpise, izdelane v tekočem dnevu in predhodnih 28 dneh, kot to zahtevata ta uredba in Uredba (ES) št. 561/2006;

(iii)

tahografske vložke, ki ustrezajo obdobju iz točke (ii), v katerem je vozil vozilo z vgrajenim analognim tahografom.

Pooblaščena ►C1 oseba, pristojna za nadzor, ◄ lahko skladnost z Uredbo (ES) št. 561/2006 preveri z analizo tahografskih vložkov, analizo prikazanih, izpisanih ali prenesenih podatkov, ki jih je tahograf zapisal, ali z analizo vozniške kartice ali, če te ni, z analizo katerega koli drugega spremnega dokumenta, ki utemeljuje neskladnost z eno izmed določb, kot sta člen 29(2) in 37(2) te uredbe.

Člen 37

Postopki v primeru nepravilnega delovanja naprave

V primeru okvare ali nepravilnega delovanja tahografa prevozno podjetje zagotovi pri pooblaščenem serviserju ali v pooblaščeni servisni delavnici popravilo takoj, ko je to mogoče.

Če se vozilo ne more vrniti v prostore prevoznega podjetja v enem tednu po okvari ali po ugotovitvi nepravilnega delovanja, se popravilo opravi na poti.

Z ukrepi, ki jih sprejmejo države članice v skladu s členom 41, pristojne organe pooblastijo za prepoved uporabe vozila v primerih, ko okvara oziroma nepravilno delovanje ni bilo odpravljeno, kot določata prvi in drugi pododstavek tega odstavka, kolikor je to v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice.

Medtem ko je tahograf neuporaben ali deluje nepravilno, voznik vnese podatke, ki omogočajo njegovo identifikacijo (ime, številko vozniške kartice ali vozniškega dovoljenja), vključno s svojim podpisom, ter informacije za različna obdobja, ki jih tahograf ni več pravilno zapisal ali izpisal:

(a)

na tahografskem vložku ali vložkih ali

(b)

na začasnem vložku, ki se priloži tahografskemu vložku ali hrani skupaj z vozniško kartico.

POGLAVJE VII

IZVRŠEVANJE IN SANKCIJE

Člen 38

▼C1

Osebe, pristojne za nadzor

▼B

Za učinkovito spremljanje skladnosti s to uredbo so pooblaščenim ►C1 osebam, pristojnim za nadzor, ◄ na voljo zadostna oprema in primerna zakonska pooblastila, da se jim omogoči opravljanje nalog v skladu s to uredbo. Ta oprema vključuje zlasti:

(a)

nadzorne kartice, ki jim omogočajo dostop do podatkov, zapisanih v tahografu in na tahografskih karticah, ter neobvezno tudi kartice servisnih delavnic;

(b)

potrebna orodja za prenos datotek iz enot vozila in s tahografskih kartic ter za analizo takšnih datotek in izpisov iz digitalnih tahografov v kombinaciji s tahografskimi vložki ali diagrami iz analognih tahografov.

Če ►C1 oseba, pristojna za nadzor, ◄ po opravljenem preverjanju ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi za utemeljen sum goljufije, ima pooblastilo, da vozilo napoti v pooblaščeno servisno delavnico na dodatne preskuse, kjer se zlasti preveri, da tahograf:

(a)

pravilno deluje;

(b)

pravilno zapisuje in shranjuje podatke ter ali so parametri umerjanja pravilni.

►C1 Osebe, pristojne za nadzor, ◄ so pristojne, da pooblaščene servisne delavnice zaprosijo, naj opravijo preskus iz odstavka 2 in specifične preskuse, ki so zasnovani za to, da zaznajo prisotnost naprav za prirejanje. Če se odkrijejo naprave za prirejanje, se lahko oprema, vključno s samo napravo, enoto v vozilu ali njenimi sestavnimi deli, ter vozniška kartica odstranijo iz vozila in uporabijo kot dokazno gradivo v skladu z nacionalnimi predpisi o postopkih ravnanja s takšnim dokaznim gradivom.

►C1 Osebe, pristojne za nadzor, ◄ po potrebi izkoristijo možnost preverjanja tahografov in vozniških kartic, ki so najdeni med preverjanjem v prostorih prevoznih podjetij.

Člen 39

Usposabljanje ►C1 oseb, pristojnih za nadzor ◄

Države članice zagotovijo, da so ►C1 osebe, pristojne za nadzor, ◄ ustrezno usposobljene za analizo zapisanih podatkov in preverjanje tahografov, da bi tako zagotovile učinkovit in usklajen nadzor ter izvrševanje.

Države članice Komisijo obvestijo o zahtevah za usposabljanje svojih ►C1 oseb, pristojnih za nadzor, ◄ najpozneje do 2. septembra 2016.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe ter določi vsebino začetnega in rednega usposabljanja ►C1 oseb, pristojnih za nadzor ◄ , vključno z usposabljanjem v zvezi s tehnikami za načrtovanje nadzora ter odkrivanje naprav za prirejanje in goljufanje. Ti ukrepi vključujejo smernice za lažje izvajanje ustreznih določb te uredbe in Uredbe (ES) št. 561/2006. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).

Države članice vključijo vsebine, ki jih določi Komisija, v usposabljanje ►C1 oseb, pristojnih za nadzor ◄ .

Člen 40

Vzajemna pomoč

Države članice si medsebojno pomagajo pri uporabi te uredbe in preverjanju skladnosti s to uredbo.

V okviru te medsebojne pomoči pristojni organi držav članic zlasti drug drugemu redno pošiljajo vse razpoložljive informacije o kršitvah te uredbe, ki se nanašajo na serviserje in servisne delavnice, vrstah prirejanja ter vseh kaznih, naloženih za take kršitve.

Člen 41

Kazni

Države članice v skladu z nacionalno ustavno ureditvijo določijo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne ter so skladne s kategorijami kršitev, opredeljenimi v Direktivi 2006/22/ES.

Države članice Komisijo o teh ukrepih ter predpisih o kaznih uradno obvestijo do 2. marca 2016. Komisijo obvestijo o vsaki poznejši spremembi teh ukrepov.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 42

Odbor

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne da nobenega mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in uporabi se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 43

Forum o tahografih

Ustanovi se forum o tahografih, da podpre dialog o tehničnih zadevah v zvezi s tahografi med strokovnjaki držav članic, člani odbora iz člena 42 in strokovnjaki iz tretjih držav, ki uporabljajo tahografe v skladu s Sporazumom AETR.

Države članice bi morale v forum o tahografih delegirati strokovnjake, ki sodelujejo v odboru iz člena 42.

Forum o tahografih je odprt za sodelovanje strokovnjakov iz zainteresiranih tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma AETR.

Na forum o tahografih so vabljeni deležniki, predstavniki proizvajalcev vozil, proizvajalcev tahografov, socialnih partnerjev in Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Forum o tahografih sprejme svoj poslovnik.

Forum o tahografih se sestane vsaj enkrat letno.

Člen 44

Obveščanje o nacionalnih ukrepih

Države članice Komisiji pošljejo besedilo zakonov, predpisov in upravnih določb, sprejetih na področju, ki ga ureja ta uredba, najpozneje 30 dni po datumu njihovega sprejetja, prvič pa 2. marca 2015.

Člen 45

Spremembe Uredbe (ES) št. 561/2006

Uredba (ES) št. 561/2006 se spremeni:

v členu 3 se za točko (a) vstavi naslednja točka:

„(aa)

vozili ali kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 tone in ki se uporabljajo za prevoz materiala, opreme ali strojev za voznikovo uporabo pri njegovem delu ter ki se uporabljajo samo v oddaljenosti 100 km od baze podjetja, in pod pogojem, če vožnja z vozilom ni voznikova glavna dejavnost.“;

člen 13(1) se spremeni:

(a)

v točkah (d), (f) in (p) se besedi „50 km“ nadomestita z besedama „100 km“;

(b)

prvi pododstavek točke (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

z vozili ali kombinacijami vozil z največjo dovoljeno maso vlečnega vozila, ki ne presega 7,5 tone in ki jih uporabljajo izvajalci univerzalnih storitev, kakor so opredeljeni v členu 2(13) Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve ( *1 ), za dostavo pošiljk kot dela univerzalne storitve.

Člen 46

Prehodni ukrepi

Če izvedbeni akti iz te uredbe niso bili sprejeti in jih torej ob začetku izvajanja te uredbe ni mogoče uporabljati, se v prehodnem obdobju še naprej uporabljajo določbe iz Uredbe (EGS) št. 3821/85, vključno s Prilogo IB k navedeni uredbi, in sicer do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz te uredbe.

Člen 47

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 3821/85 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 48

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne – ob upoštevanju prehodnih ukrepov iz člena 46 – 2. marca 2016. Členi 24, 34 in 45 pa se uporabljajo z učinkom od 2. marca 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

ZAHTEVE GLEDE KONSTRUKCIJE, PRESKUŠANJA, VGRADNJE IN KONTROLNIH PREGLEDOV ZA ANALOGNE TAHOGRAFE

I. OPREDELITEV POJMOV

V tej prilogi:

(a)	„zapisovalna naprava“ ali „analogni tahograf“ pomeni : napravo, ki se vgradi v cestna vozila za avtomatski ali polavtomatski prikaz in zapis podatkov o gibanju vozil in določenih obdobjih dejavnosti njihovih voznikov;

(b)	„konstanta zapisovalne naprave“ pomeni : število, ki označuje vrednost potrebnega vhodnega signala za prikaz in zapis prevožene razdalje enega kilometra; ta konstanta mora biti izražena v obratih na kilometer (k = … obr/km) ali v impulzih na kilometer (k = … imp/km);

(c)

„koeficient vozila“ pomeni : število, ki označuje vrednost izhodnega signala, ki ga odda tisti del vozila, ki vozilo povezuje z zapisovalno napravo (spojna os menjalnika hitrosti ali kolesna os vozila), ko vozilo prevozi razdaljo enega kilometra, ki se meri pod standardnimi pogoji preskušanja (glej točko 4 dela VI te priloge); koeficient je naveden v obratih na kilometer (k = obr/km) ali v impulzih na kilometer (k = imp/km);

(d)	„dejanski obseg kolesnih pnevmatik“ pomeni : povprečje razdalj, ki jih vsako od pogonskih koles prevozi med popolnim obratom. Meritev teh razdalj je treba izvesti pod standardnimi pogoji preskušanja (glej točko 4 dela VI te priloge) in izrazi v l =… mm“.

II. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI IN FUNKCIJE ZAPISOVALNE NAPRAVE

Tahograf mora zagotoviti zapis teh elementov:

razdalje, ki jo vozilo prevozi;

hitrosti vozila;

časa vožnje;

časa drugih delovnih opravil ali razpoložljivosti za delo;

delovnega odmora in časa dnevnega počitka;

odpiranje ohišja, v katerem je tahografski vložek;

za elektronske zapisovalne naprave, ki dobivajo električne signale od zaznaval za prevoženo razdaljo in hitrost, vsako prekinitev električnega napajanja tahografa (razen osvetlitve), napajanja na zaznavalu za prevoženo razdaljo in hitrost ter vsako prekinitev na signalnem vodniku zaznavala za prevoženo razdaljo in hitrost, ki je daljša od 100 milisekund.

Za vozila, ki jih uporabljata dva voznika, mora tahograf omogočiti hkratno, vendar razločno zapisovanje časa iz točk 3, 4 in 5 prvega odstavka na dveh različnih tahografskih vložkih.

III. ZAHTEVE GLEDE KONSTRUKCIJE ZAPISOVALNE NAPRAVE

(a) Splošne točke

1. Zapisovalna naprava mora obvezno imeti naslednje mehanizme:

1.1

kazalnike:

—

prevožene razdalje (merilnik razdalje),

—

hitrosti (merilnik hitrosti),

—

časa (merilnik časa, ura).

1.2

Zapisovalnike:

—

zapisovalnik prevožene razdalje,

—

zapisovalnik hitrosti,

—

zapisovalnik časa ali več takih zapisovalnikov, ki izpolnjujejo zahteve iz točke (c)(4).

1.3

Evidentirna naprava, s katero se na tahografskem vložku ločeno zapisuje:

—

vsako odpiranje ohišja s tahografskim vložkom,

—

za elektronsko zapisovalno napravo, kakor je opredeljena v točki 7 prvega odstavka dela II, vsaka prekinitev električnega napajanja tahografa (razen osvetlitve), ki je daljša od 100 milisekund, najpozneje takrat, ko se napajanje ponovno vklopi,

—

za elektronsko zapisovalno napravo, kakor je opredeljena v točki 7 prvega odstavka dela II, vsaka prekinitev napajanja na zaznavalu za prevoženo razdaljo in hitrost ter vsako prekinitev na signalnem vodniku zaznavala za prevoženo razdaljo in hitrost, ki je daljša od 100 milisekund.

2. Morebitna prisotnost mehanizmov v tahografu, ki so dodatni tistim, ki so navedeni v točki 1, ne sme motiti pravilnega delovanja obvezno predpisanih mehanizmov in ne ovirati odčitavanja teh mehanizmov.

Za odobritev je treba tahograf predložiti skupaj z morebitnimi dodatnimi mehanizmi.

3. Materiali

3.1 Vsi sestavni deli zapisovalne naprave morajo biti iz dovolj stabilnih, mehansko odpornih materialov s stabilnimi elektromagnetnimi značilnostmi.

3.2 Vsako spremembo v sestavnih delih tahografa ali vrsti uporabljenih materialov za njegovo proizvodnjo mora pred uporabo odobriti pristojni organ, ki je tahografu podelil homologacijo.

4. Merjenje prevožene razdalje

Prevožene razdalje se lahko merijo in zapisujejo:

—

med gibanjem vozila naprej in nazaj ali

—

samo med gibanjem vozila naprej.

Morebitni zapis manevriranja med vzvratno vožnjo vozila ne sme vplivati na jasnost in natančnost drugih zapisov.

5. Merjenje hitrosti

5.1 Razpon merjenja hitrosti je določen v certifikatu o homologaciji.

5.2 Lastna frekvenca in dušenje merilne naprave morata biti taka, da kazalniki in zapisovalniki hitrosti lahko v razponu merjenja sledijo spremembam pospeškov do 2 m/s2 v mejah sprejetih odstopanj.

6. Merjenje časa (ura)

6.1 Ukazi mehanizma za nastavitev ure morajo biti v ohišju, kjer je tahografski vložek, na katerega se vsako odpiranje tega ohišja avtomatsko zapiše.

6.2 Če mehanizem za pomikanje tahografskega vložka upravlja ura, mora njeno pravilno delovanje po popolnem navitju vsaj za 10 % presegati najdaljši čas zapisovanja, ki ustreza največji možni količini vložkov v tahografu.

7. Osvetlitev in zaščita

7.1 Kazalniki tahografa morajo imeti ustrezno nezaslepljujočo osvetlitev.

7.2 Vsi notranji deli opreme morajo biti za normalne pogoje uporabe zaščiteni pred vlago in prahom. Med drugim naj bodo zaščiteni tudi pred posegi z ohišjem, ki ga je mogoče zapečatiti.

(b) Kazalniki tahografa

1. Kazalnik prevožene razdalje (merilnik prevožene razdalje)

1.1 Najnižja vrednost na lestvici za prevoženo razdaljo mora biti 0,1 kilometra. Oznake za razdaljo sto metrov se morajo jasno razločevati od oznak za polne kilometre.

1.2 Oznake na merilniku prevožene razdalje naj bodo jasno čitljive z vidno višino vsaj 4 mm.

1.3 Merilnik prevožene razdalje mora imeti zmogljivost zapisa najmanj do 99 999,9 km.

2. Merilniki hitrosti

2.1 Lestvica hitrosti mora imeti v razponu merjenja enakomerne razdelke, ki naraščajo po 1, 2, 5 ali 10 kilometrov na uro. Vrednost med posameznimi razdelki na lestvici hitrosti (med dvema zaporednima oznakama) ne sme presegati 10 % največje na njej prikazane hitrosti.

2.2 Številčno označevanje zunaj razpona merjenja ni potrebno.

2.3 Dolžina vsakega presledka na lestvici, ki predstavlja 10 kilometrov razlike v hitrosti na uro, ne sme biti krajša od 10 mm.

2.4 Pri kazalčnem merilniku hitrosti razdalja med kazalcem in čelno stranjo merilnika ne sme presegati 3 mm.

3. Merilnik časa (ura)

Merilnik časa mora biti viden z zunanje strani tahografa, odčitavanje pa mora biti jasno, enostavno in nedvoumno.

1. Splošne točke

1.1 Vsak tahograf, ne glede na obliko tahografskega vložka (trak ali disk), mora imeti oznako, ki omogoča pravilno vstavljanje tahografskega vložka tako, da sta čas, ki ga zabeleži ura, in oznaka časa na tahografskem vložku, enaka.

1.2 Mehanizem za pomikanje tahografskega vložka mora zagotoviti njegovo realistično pomikanje, prosto vstavljanje in odstranjevanje.

1.3 Mehanizem za pomikanje tahografskih vložkov v obliki diska mora regulirati urni mehanizem. V tem primeru mora biti krožno pomikanje tahografskega vložka neprekinjeno in celovito, z najmanjšo hitrostjo sedem milimetrov na uro, merjeno na notranjem robu obroča, ki omejuje področje zapisa hitrosti.Če mehanizem za pomikanje tahografskih vložkov v obliki traku regulira urni mehanizem, mora biti hitrost premočrtnega pomikanja najmanj 10 milimetrov na uro.

1.4 Zapisi prevožene razdalje, hitrosti vozila in vsakega odpiranja ohišja tahografa, kjer so tahografski vložki, morajo biti avtomatski.

2. Zapisovanje prevožene razdalje

2.1 Vsak kilometer prevožene razdalje se mora odražati na zapisu v razdalji najmanj 1 mm od ustrezne koordinate.

2.2 Tudi pri hitrostih, ki se gibajo v zgornji meji merjenja hitrosti, mora biti zapis prevožene razdalje še vedno jasno čitljiv.

3. Zapisovanje hitrosti

3.1 Ne glede na obliko tahografskega vložka se mora zapisovalna igla normalno premikati premočrtno in navpično na smer pomikanja vložka. Vendar je dovoljeno tudi krivuljasto premikanje zapisovalne igle, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

—

zapis z iglo je navpičen na povprečni obod (če so tahografski vložki v obliki diska) ali na os (če so tahografski vložki v obliki traku) področja, namenjenega zapisu hitrosti,

—

razmerje med polmerom krivulje sledi, ki jo naredi zapisovalna igla in širino prostora, ki je namenjen zapisu hitrosti, ne sme biti manjše od 2,4: 1 ne glede na obliko tahografskega vložka,

—

oznake na časovni lestvici morajo prehajati prek področja zapisa v krivulji istega polmera kot ga ima sled, zarisana z zapisovalno iglo. Presledki med oznakami na časovni lestvici naj predstavljajo največ eno uro.

3.2 Vsaka sprememba hitrosti za 10 kilometrov na uro se mora odražati na zapisu v razdalji najmanj 1,5 mm od ustrezne koordinate.

4. Zapisovanje časa

4.1 Zapisovalna naprava mora biti zasnovana tako, da se čas vožnje zapisuje vedno samodejno in da je po potrebi mogoče z uporabo preklopne naprave ločeno zapisovati še druga časovna obdobja, navedena v točkah (ii), (iii) in (iv) člena 34(5)(b) te uredbe.

4.2 Iz značilnosti sledi, njihovih relativnih položajev in, če je to potrebno, iz oznak, navedenih v členu 34 te uredbe, mora biti mogoče jasno razlikovati različna časovna obdobja.Različna časovna obdobja se morajo na zapisu razločevati po različni debelini njihovih sledi ali na drug način, ki je najmanj enako učinkovit glede čitljivosti in enostavnosti razlage zapisa.

4.3 Če vozilo upravlja posadka več voznikov, morajo biti zapisi iz točke 4.1 na ločenih tahografskih vložkih, pri čemer vsak voznik dobi enega. V tem primeru mora različne tahografske vložke pomikati en sam mehanizem ali ločeni sinhronizirani mehanizmi.

(d) Naprava za zapiranje

1. Ohišje, v katerem je tahografski vložek ali so tahografski vložki in stikalo mehanizma za nastavitev ure, mora biti opremljeno s ključavnico.

2. Vsako odprtje ohišja, v katerem so tahografski vložek ali vložki in stikalo mehanizma za nastavitev ure, se mora avtomatsko označiti na tahografskem vložku ali vložkih.

(e) Oznake

1. Na številčnici naprave morajo biti naslednji napisi:

—

ob številki, ki jo kaže merilnik prevožene razdalje, mora biti zapisana enota za merjenje razdalje v „km“,

—

ob lestvici hitrosti oznaka „km/h“,

—

razpon merjenja merilnika hitrosti v obliki „Vmin … km/h, Vmax … km/h“. Ta napis ni potreben, če je to označeno že na napisni ploščici tahografa.

Vendar te zahteve ne veljajo za zapisovalne naprave, ki so bile odobrene pred 10. avgustom 1970.

2. Na napisni ploščici, ki mora biti vgrajena v tahograf, morajo biti naslednje navedbe, ki morajo biti na montirani napravi vidne:

—

ime in naslov proizvajalca naprave,

—

številka proizvajalca in leto izdelave,

—

odobritev z znakom za tip tahografa,

—

konstanta tahografa v obliki „k = … obr/km‘ ali k = … imp/km“,

—

neobvezno razpon merjenja hitrosti v obliki iz točke 1,

—

če občutljivost instrumenta na nagnjenost pod kotom lahko vpliva na zapis podatkov nad dovoljenimi vrednostmi, se dovoljeni kot nagnjenosti izrazi tako, da:

predstavlja kot nagnjenosti, ki se izmeri z vodoravnega položaja sprednje strani naprave (ki gleda navzgor), na katerega je instrument umerjen, β in γ sta največji vrednosti dovoljenega odstopanja navzgor in navzdol glede na kot α.

(f) Največja dovoljena odstopanja vrednosti (za merilnike in zapisovalnike)

1. Na preskusnem valju pred vgradnjo:

(a)

razdalja prevoza:

odstopanje največ 1 % od dejanske razdalje pri razdalji najmanj en kilometer;

(b)

hitrost:

odstopanje 3 km/h navzgor ali navzdol od dejanske hitrosti;

(c)

čas:

odstopanje ± 2 min. na dan in največ 10 min. na sedem dni, če čas delovanja ure po navitju ni krajši od tega.

2. Ob vgradnji:

(a)

prevožena razdalja:

odstopanje 2 % navzgor ali navzdol od dejanske razdalje pri razdalji najmanj en kilometer;

(b)

hitrost:

odstopanje 4 km/h navzgor ali navzdol od dejanske hitrosti;

(c)

čas:

odstopanje ± 2 min. na dan ali

± 10 min. na sedem dni.

3. Med uporabo:

(a)

razdalja prevoza:

odstopanje 4 % navzgor ali navzdol od dejanske razdalje pri razdalji najmanj en kilometer;

(b)

hitrost:

odstopanje 6 km/h navzgor ali navzdol od dejanske hitrosti;

(c)

čas:

odstopanje ± 2 min. na dan ali

± 10 min. na sedem dni.

4. Največja dovoljena odstopanja vrednosti iz točk 1, 2 in 3 veljajo za temperature od 0 °C do 40 °C, pri čemer se temperatura meri v neposredni bližini tahografa.

5. Največja dovoljena odstopanja iz točk 2 in 3 veljajo za merjenje pod pogoji, ki so določeni v delu VI.

IV. TAHOGRAFSKI VLOŽKI

(a) Splošne točke

1. Tahografski vložki morajo biti take kakovosti, da ne motijo normalnega delovanja tahografa in da so zapisi na njih neizbrisni, lahko čitljivi in razpoznavni.

V normalnih pogojih vlažnosti in temperature morajo ohraniti svoje dimenzije in vse na njih posnete zapise.

Poleg tega mora biti nanje mogoče zapisovati podatke iz člena 34 te uredbe, ne da bi to poškodovalo ali vplivalo na čitljivost zapisov.

V normalnih pogojih hranjenja morajo ostati zapisi jasno čitljivi najmanj eno leto.

2. Najmanjša zmogljivost zapisa na tahografskih vložkih mora biti 24 ur, ne glede na njihovo obliko.

Če je povezanih več tahografskih diskov, da bi povečali zmogljivost nepretrganega zapisovanja brez posredovanja osebja, morajo biti povezave med njimi narejene tako, da ne prihaja do prekinitev ali prekrivanja zapisov na mestih, kjer zapisi prehajajo z enega diska na drugega.

(b) Področja zapisa in njihove lestvice

1. Tahografski vložki imajo naslednja področja zapisa:

—

področje, izključno namenjeno oznakam, ki se nanašajo na hitrost,

—

področje, izključno namenjeno oznakam, ki se nanašajo na prevoženo razdaljo,

—

področje ali več področij, namenjenih oznakam za čas vožnje, čas opravljanja drugih delovnih opravil in razpoložljivosti, čas odmorov in čas dnevnega počitka voznikov.

2. Področje za zapis hitrosti mora imeti razdelke po 20 kilometrov na uro ali manj. Na lestvici mora biti ustrezna hitrost označena s številkami. Oznaka „km/h“ mora biti na tem področju označena najmanj enkrat. Zadnja oznaka na lestvici mora ustrezati zgornji meji razpona merjenja.

3. Področje za zapis prevožene razdalje mora biti označeno tako, da je brez težav mogoče odčitati število prevoženih kilometrov.

4. Področje ali področja za zapis časovnih obdobij iz točke 1 mora(jo) biti označeno(-a) tako, da je mogoče jasno razločevati med različnimi časovnimi obdobji.

Na vsakem tahografskem vložku mora biti natisnjeno naslednje:

—

ime in naslov ali trgovsko ime proizvajalca,

—

odobritev vzorca tahografskega vložka z znakom,

—

odobritev tipa ali tipov tahografov, v katerih se tahografski vložek lahko uporablja, z znakom,

—

zgornja meja razpona merjenja hitrosti v kilometrih na uro.

Kot dodatna minimalna zahteva mora biti na vsakem tahografskem vložku natisnjena vsaj ena časovna lestvica s takimi razdelki, da je mogoče direktno odčitavanje časovnih intervalov po petnajst minut in hkrati preprosto določanje časovnih intervalov po pet minut.

(d) Prostor za ročno vpisovanje podatkov

Na tahografskih vložkih mora biti dovolj prostora, da lahko voznik vpiše vsaj naslednje podatke:

—

priimek in ime voznika,

—

datum in kraj začetka in konca uporabe tahografskega vložka,

—

registrska številka vozila ali registrske številke vozil, ki ga (jih) vozi voznik med uporabo tahografskega vložka,

—

odčitki s kilometrskega števca v vozilu ali vozilih, ki jih vozi voznik med uporabo tahografskega vložka,

—

čas morebitne menjave vozila.

V. VGRADNJA ZAPISOVALNE NAPRAVE

1.	Zapisovalne naprave morajo biti vgrajene v vozilih tako, da voznik s svojega sedeža zlahka vidi merilnik hitrosti, merilnik prevožene razdalje in uro, hkrati pa morajo biti vsi deli teh instrumentov, vključno z deli za vožnjo, zaščiteni pred naključnimi poškodbami.

Omogočeno mora biti prilagajanje konstante zapisovalne naprave koeficientu vozila s pomočjo ustrezne naprave – pretvornika.

Vozila z dvema razmerjema ali več razmerji zadnjih osi morajo biti opremljena s preklopno napravo, s katero je možno avtomatsko uskladiti ta razmerja z razmerjem, za katerega je bil tahograf prilagojen vozilu.

Po preverjanju tahografa ob vgradnji se mora na vozilo ob tahografu ali na tahograf pritrditi ploščica o vgraditvi tako, da je dobro vidna. Po vsakem kontrolnem pregledu pooblaščenega serviserja ali servisne delavnice, ki zahteva spremembo v nastavitvi same vgradnje, je treba pritrditi novo ploščico o vgraditvi, ki nadomesti prejšnjo.

Na ploščici o vgraditvi morajo biti vsaj naslednje navedbe:

—

ime, naslov ali trgovsko ime pooblaščenega serviserja, servisne delavnice ali proizvajalca vozila,

—

koeficient vozila, v obliki „w = … obr/km“ ali „w = … imp/km“,

—

dejanski obseg kolesnih pnevmatik v obliki „1 = … mm“,

—

datumi določitve koeficienta vozila in meritve dejanskega obsega koles.

Zapečatenje

Zapečateni morajo biti naslednji deli:

(a)

ploščica o vgraditvi, razen če je pritrjena tako, da je ni mogoče odstraniti, ne da bi se pri tem uničile oznake na njej;

(b)

oba konca povezave med zapisovalno napravo in vozilom;

(c)

pretvornik in mesto, kjer se poveže v tokokrog;

(d)

preklopni mehanizem za vozila z dvema razmerjema ali več razmerji osi;

(e)

povezave, ki pretvornik in preklopni mehanizem povezujejo z drugimi deli tahografa;

(f)

ohišja, ki so predvidena po točke (a)(7.2) dela III;

(g)

ovitki, ki omogočajo dostop do nastavitev prilagoditev konstante zapisovalne naprave koeficientu vozila.

V posebnih primerih se lahko ob odobritvi tipa tahografa predvidijo še drugi pečati, v certifikatu o homologaciji pa je treba navesti, kam se naj namestijo.

Pečati, navedeni v točkah (b) in (c) in (e) prvega odstavka, se lahko odstranijo:

—

v nujnih primerih,

—

da se vgradi, prilagodi ali popravi naprava za omejevanje hitrosti ali katera koli druga naprava, ki prispeva k varnosti v cestnem prometu,

če zapisovalna naprava še naprej deluje zanesljivo in pravilno ter jo pooblaščeni serviser ali servisna delavnica ponovno zapečati takoj po namestitvi naprave za omejevanje hitrosti ali katere koli druge naprave, ki prispeva k varnosti v cestnem prometu, ali v sedmih dneh v drugih primerih. Vsako odpiranje teh pečatov je treba pisno utemeljiti z navedbo razlogov; ta utemeljitev mora biti na voljo pristojnemu organu.

Kabli, ki povezujejo zapisovalno napravo z oddajnikom, morajo biti zaščiteni z neprekinjenim, s plastiko prevlečenim in pred rjo zaščitenim jeklenim plaščem z zavihanimi konci, razen če je z drugimi sredstvi zagotovljena enakovredna zaščita pred prirejanjem (npr. z elektronskim spremljanjem, kot je kodiranje signalov), ki je sposobna odkriti prisotnost vsake naprave, ki ni nujna za pravilno delovanje tahografa, in katere namen je preprečiti pravilno delovanje tahografa s povzročitvijo kratkega stika ali prekinitvijo ali s spremembo elektronskih podatkov zaznavala za prevoženo razdaljo in hitrost. Za neprekinjenega v smislu te uredbe se šteje spoj zapečatenih priključkov.

Prej omenjeno elektronsko spremljanje se lahko zamenja z elektronsko kontrolo, ki zagotavlja, da je zapisovalna naprava sposobna zabeležiti vsako gibanje vozila neodvisno od signala zaznavala za prevoženo razdaljo in hitrost.

Za namene uporabe te točke so vozila M 1 in N 1 vozila, opredeljena v delu A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ). Za vozila, ki so opremljena s tahografi skladno z uredbo in zanje ni predvidena namestitev armiranega kabla med zaznavala razdalje in hitrosti ter zapisovalno napravo, se pretvornik namesti čim bližje zaznavalom razdalje in hitrosti.

Armirani kabel se namesti od pretvornika do zapisovalne naprave.

VI. PREVERJANJA IN KONTROLNI PREGLEDI

Države članice imenujejo organe, ki izvajajo preverjanja in kontrolne preglede.

1. Certifikacija novih ali popravljenih instrumentov

Pravilno delovanje vsakega posameznega tahografa, novega ali popravljenega, točnost njegovih odčitanj in zapisov v mejah, določenih v točki (f)(1) dela III, se certificira z zapečatenjem v skladu s točko (f) prvega odstavka točke 4 dela V.

V ta namen lahko države članice uvedejo začetno preverjanje, ki vključuje preverjanje in potrditev skladnosti nove ali popravljene naprave s homologiranim vzorcem in/ali z zahtevami te uredbe, ali za certifikacijo pooblastijo proizvajalce oz. njihove pooblaščene zastopnike.

2. Vgradnja

Pri vgradnji v vozilo mora naprava s celotno opremo izpolnjevati določbe o največjih dovoljenih odstopanjih iz točke (f)(2) dela III.

Kontrolne preskuse opravljajo pooblaščeni serviser ali servisna delavnica na svojo lastno odgovornost.

3. Redni kontrolni pregledi

(a) Redni kontrolni pregledi tahografov, vgrajenih v vozila, se izvajajo najmanj vsaki dve leti in se lahko opravijo ob tehničnem pregledu vozil.

Ti kontrolni pregledi vključujejo pregled:

—

pravilnega delovanja tahografa,

—

opremljenosti z znakom za homologacijo, ki ga mora imeti tahograf,

—

namestitve ploščice o vgraditvi,

—

nepoškodovanosti pečatov na napravi in drugih delih opreme,

—

dejanskega obsega kolesnih pnevmatik.

(b) Kontrolni pregled zaradi skladnosti s točko (f)(3) dela III o največjih dovoljenih odstopanjih med uporabo se opravi vsaj enkrat na šest let, čeprav posamezne države članice lahko določijo krajši časovni interval za kontrolni pregled za vozila, ki so registrirana na njihovem ozemlju. Ob tem pregledu je treba obvezno zamenjati ploščico o vgraditvi.

4. Ugotavljanje napak

Napake pri vgradnji in med uporabo se ugotavljajo pod naslednjimi pogoji, ki se štejejo za standardne pogoje preizkušanja:

—

prazno vozilo v normalnem teku,

—

pritisk v pnevmatikah v skladu z navodili proizvajalca,

—

obraba pnevmatik v zakonsko dovoljenih mejah,

—

gibanje vozila: vozilo se mora z lastnim pogonom premikati v ravni črti, na ravni površini, s hitrostjo 50 ± 5 km/h. Preskus se lahko izvede tudi na ustreznem preskusnem valju hitrosti, pod pogojem, da je natančnost primerljiva.

PRILOGA II

HOMOLOGACIJSKA OZNAKA IN CERTIFIKAT O HOMOLOGACIJI

I. HOMOLOGACIJSKA OZNAKA

1. Homologacijska oznaka je sestavljena iz:

(a)

pravokotnika, znotraj katerega je majhna črka „e“, ki ji sledi oznaka države (številka ali črka), ki je izdala homologacijo skladno z naslednjimi dogovorjenimi oznakami:

Belgija

Bolgarija

34,

Češka

Danska

18,

Nemčija

Estonija

29,

Irska

24,

Grčija

23,

Španija

Francija

Hrvaška

25,

Italija

Ciper

CY,

Latvija

32,

Litva

36,

Luksemburg

13,

Madžarska

Malta

Nizozemska

Avstrija

12,

Poljska

20,

Portugalska

21,

Romunija

19,

Slovenija

26,

Slovaška

27,

Finska

17,

Švedska

Združeno kraljestvo

11,

ter

(b)

številke odobritve, ki ustreza številki certifikata o homologaciji za prototip zapisovalne naprave ali tahografskega vložka ali število tahografskih kartic, ki naj bo v neposredni bližini tega pravokotnika.

2. Odobritev z znakom je prikazana na napisni ploščici na vsaki nadzorni napravi, na vsakem tahografskem vložku in na vsaki tahografski kartici. Oznaka mora biti neizbrisna in trajno čitljiva.

3. Dimenzije odobritve z znakom ( 13 ), ki so v nadaljevanju navedene v milimetrih, so najmanjše možne dimenzije. Razmerja med dimenzijami je treba ohraniti.

II. CERTIFIKAT O HOMOLOGACIJI ZA ANALOGNE TAHOGRAFE

Država članica, ki je podelila homologacijo, prosilcu izda certifikat o homologaciji, katerega vzorec je v nadaljevanju. Za obveščanje drugih držav članic o izdanih certifikatih ali o njihovem morebitnem odvzemu vsaka država članica uporablja kopije tega certifikata.

CERTIFIKAT O HOMOLOGACIJI

Naziv pristojnega upravnega organa

Obvestilo o ( 14 ):

—

homologaciji zapisovalne naprave,

—

odvzemu homologacije zapisovalne naprave,

—

odobritvi vzorca tahografskega vložka,

—

odvzemu odobritve vzorca tahografskega vložka.

Homologacijska št.

1. Trgovska znamka ali ime

2. Naziv tipa ali vzorca

3. Ime proizvajalca

4. Naslov proizvajalca

5. Predloženo v odobritev dne

6. Preskušeno v/na:

7. Datum in številka preizkusov

8. Datum homologacije

9. Datum umika homologacije

10. Vzorec/vzorci zapisovalne naprave, v katerem/katerih se vložek lahko uporablja

11. Kraj

12. Datum

13. Priloženi opisni dokumenti

14. Pripombe (po potrebi tudi z navedbo mest pečatov)

(podpis)

III. CERTIFIKAT O HOMOLOGACIJI ZA DIGITALNE TAHOGRAFE

Država članica, ki je podelila homologacijo, prosilcu izda certifikat o homologaciji, katerega vzorec je spodaj. Za obveščanje drugih držav članic o izdanih certifikatih ali o njihovem morebitnem odvzemu vsaka država članica uporablja kopije tega certifikata.

CERTIFIKAT O HOMOLOGACIJI ZA DIGITALNE TAHOGRAFE

Naziv pristojnega upravnega organa

Obvestilo, ki zadeva ( 15 ):

□ homologacijo:

□ umik homologacije:

□ vzorec zapisovalne naprave

□ sestavni del zapisovalne naprave ( 16 )

□ vozniško kartico

□ kartico servisne delavnice

□ kartico podjetja

□ kartico nadzornika

Homologacijska št

1. Trgovska ali blagovna znamka

2. Ime vzorca

3. Ime proizvajalca

4. Naslov proizvajalca

5. Predloženo v odobritev za

6. Laboratorij(i)

7. Datum in številka poročila o preskusu

8. Datum homologacije

9. Datum umika homologacije

10. Vzorec zapisovalne naprave/zapisovalnih naprav, s katero/katerimi se bo sestavni del uporabljal …

11. Kraj

12. Datum

13. Priloženi opisni dokumenti

14. Opombe

(podpis)

( 1 ) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).

( 2 ) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).

( 3 ) Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL L 300, 14.11.2009, str. 88).

( 4 ) Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).

( 5 ) Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL L 57, 2.3.1992, str. 27).

( 6 ) Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).

( 7 ) Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

( 8 ) Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).

( 9 ) Direktiva (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 249, 31.7.2020, str. 49).

( 10 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/799 z dne 18. marca 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta za določitev zahtev glede konstrukcije, preskušanja, namestitve, delovanja in popravila tahografov in njihovih sestavnih delov (UL L 139 26.5.2016, str. 1).

( 11 ) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).

( 12 ) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2020/1054 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. julija 2020	L 249	1	31.7.2020
►M2	UREDBA (EU) 2024/1230 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. aprila 2024	L 1230	1	29.4.2024