Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999

z dne 17. maja 1999

o skupni ureditvi trga za vino

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora3 [3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Delovanje in razvoj skupnega trga za kmetijske proizvode naj spremlja istočasna vzpostavitev skupne kmetijske politike, ki mora zajemati zlasti skupno ureditev kmetijskih trgov, ki so lahko različni glede na posamezni proizvod.

(2) Namen skupne kmetijske politike je, da se dosežejo cilji, postavljeni v členu 33 Pogodbe, in zlasti, da se na vinogradniško-vinarskem področju stabilizirajo trgi in zagotovi primeren življenjski standard za zadevno kmetijsko prebivalstvo; ti cilji se lahko dosežejo s prilagajanjem virov potrebam, zlasti z izvajanjem politike kakovosti in politike prilagajanja vinogradniškega potenciala.

(3) Obstoječi okvir za skupno ureditev trga za vino je bil vzpostavljen z Uredbo (EGS) št. 822/87 [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1627/98 [6]; Uredba se nadomesti tako, da bo ustrezala sedanjemu stanju na področju vina in zlasti dejstvu, da so strukturni presežki resda manj pogosti, so pa še možni presežki na večletni ravni, zlasti zato, ker so na tem področju možna močna nihanja v pridelavi od enega leta do drugega.

(4) Izvajanje sporazumov v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj v letu 1995 vodi k bolj odprtemu trgu Skupnosti, na katerem so običajni intervencijski ukrepi izgubili velik del možnega vpliva, in k manjši možnosti subvencioniranega izvoza, kar pomeni, da morajo proizvajalci Skupnosti izboljšati svojo konkurenčnost; večji del izvoza že poteka brez podpor.

(5) Trenutno največji tržni problem, s katerim se spoprijemajo nekateri proizvajalci vina v Skupnosti, je v tem, da ne morejo ustrezno hitro slediti spremembam konkurenčnih pogojev na notranjem in zunanjem trgu; obstoječi skupni ureditvi trga ni uspelo ponuditi rešitve za tiste vinorodne površine, katerih pridelovalci očitno ne morejo najti donosnega trga; premalo je fleksibilnosti in razvojnih možnosti na tistih področjih, za katera se trgi širijo.

(6) Leta 1994 je Komisija predstavila predlog za reformo skupne ureditve trga za vino, ki pa ni bil sprejet; položaj na trgu se je od takrat spremenil.

(7) Spremeni naj se skupna ureditev trga za vino, da bi se zagotovila potrebna fleksibilnost za nemoteno prilagajanje novim razvojnim dosežkom z naslednjimi obsežnimi cilji: ohraniti stabilnejše ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu Skupnosti; omogočiti sektorju, da postane dolgoročno bolj konkurenčen; ukiniti uporabo intervencij kot umetne možnosti za prodajo presežkov pridelave; podpirati trg z vinom in še naprej omogočati oskrbo z vinskimi destilati za tiste dele sektorja za pitni alkohol, ki tradicionalno uporabljajo to vrsto alkohola; upoštevati regionalno raznolikost; uradno priznati potencialno vlogo organizacij proizvajalcev in sektorskih organizacij.

(8) Uredba (EGS) št. 822/87 je bila sprejeta in dopolnjena z uredbami (EGS) št. 346/79 [7], (EGS) št. 351/79 [8], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1029/9 [9], (EGS) št. 460/79 [10], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3805/85 [11], (EGS) št. 465/80 [12], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1597/83 [13], (EGS) št. 457/80 [14], (EGS) št. 458/80 [15], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 596/91 [16], (EGS) št. 1873/84 [17], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2612/97 [18], (EGS) št. 895/85 [19], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3768/85 [20], (EGS) št. 823/87 [21], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št.1426/96 [22], (EGS) št. 1442/88 [23], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 859/199 [24], (EGS) št. 3877/88 [25], (EGS) št. 4252/88 [26], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1629/98 [27], (EGS) št. 2046/89 [28], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2468/96 [29], (EGS) št. 2048/89 [30], (EGS) št. 2389/89 [31], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2088/97 [32], (EGS) št. 2390/89 [33], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2611/97 [34], (EGS) št. 2391/89 [35], (EGS) št. 2392/89 [36], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1427/96 [37], (EGS) št. 3677/89 [38], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2796/94 [39], (EGS) št. 3895/91 [40], (EGS) št. 2332/92 [41], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1692/98, in (EGS) št. 2333/92 [42], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1429/96 [43]; te uredbe so bile večkrat zelo spremenjene; zato se zaradi jasnosti sprejmejo v okviru nove spremembe v enem samem prečiščenem besedilu.

(9) Uredba (EGS) št. 822/87 je predvidela, da Svet določi splošna pravila za njeno uporabo; s tem je nastal sklop pravnih predpisov; zgoraj navedene uredbe so zajemale veliko tehničnih podrobnosti, ki so zahtevale pogoste spremembe; ta uredba naj zato na splošno zajame vse potrebne smernice za njeno uporabo; Svet naj prenese vsa potrebna izvedbena pooblastila na Komisijo v skladu s členom 211 Pogodbe.

(10) Predpisi, ki urejajo skupno ureditev trga za vino, so izredno zapleteni; v nekaterih primerih ne upoštevajo v zadostni meri regionalnih raznovrstnosti, zato naj se pravila čimbolj poenostavijo in v okviru Skupnosti naj se politika razvija in izvaja čimbolj po meri proizvajalca.

(11) Da se izkoristi in utrdi stabilnejše tržno ravnovesje in bolje prilagodi ponudba povpraševanju za različne vrste proizvodov, naj se sprejmejo ukrepi za gospodarjenje z vinogradniškim potencialom, ki določajo srednjeročno omejevanje zasaditve, premije za trajno opustitev vinogradništva in podpore za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov.

(12) Strukturni ukrepi, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo vina, naj sodijo v okvir Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EAGGF), ki spreminja in razveljavlja nekatere uredbe [44]; ukrepe, ki so povezani s pospeševanjem prodaje in prispevajo v veliki meri h konkurenčnosti področja ter pomembno pospešujejo prodajo vin Skupnosti na trgih tretjih dežel, je treba razširiti; da pa bi se zagotovila doslednost pri izvajanju splošne politike pospeševanja prodaje Skupnosti, naj se ukrepi na področju vina uvrstijo v področje ustreznih horizontalnih predpisov; zato je Komisija predložila predlog Uredbe o ukrepih za zagotavljanje in pospeševanje informacij in prodaje kmetijskih proizvodov v tretjih deželah [45].

(13) Tržno ravnovesje se je izboljšalo, čeprav sorazmerno počasi in s težavami; obstoječe omejitve zasajevanja so se izkazale kot bistvena sestavina tega dosežka; izkušnje so pokazale, da očitno ni mogoče uporabiti drugih ukrepov za doseganje in ohranjanje stabilnejšega tržnega ravnovesja; zato je v skladu s splošnim interesom potrebno, da se na takšen način nadzoruje uporaba lastninske pravice proizvajalca.

(14) Da začnejo veljati vsi strukturni ukrepi, naj ostanejo v veljavi vse obstoječe omejitve zasajevanja za srednjeročno obdobje in do 31. julija 2010 naj se prepove kakršna koli zasaditev vinske trte za proizvodnjo vina, če s to uredbo ni drugače določeno.

(15) Obstoječa dovoljenja za novo zasaditev na površinah za matične nasade za cepiče, komasacije in obvezni odkup, pa tudi za vinogradniške poskuse niso povzročila nobenih večjih motenj na trgu z vinom, zato naj ostanejo v veljavi ob upoštevanju potrebnega nadzora; zaradi podobnih vzrokov naj bi bilo tudi možno zasaditi vinsko trto, katere proizvodnja je namenjena za porabo v družini pridelovalca.

(16) Obstoječe dovoljenje za novo zasaditev trt za proizvodnjo kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (kakovostno vino pdpo), in namiznega vina z geografsko označbo se je izkazalo za koristen element politike kakovosti, ki je namenjena za doseganje boljšega prilagajanja ponudbe povpraševanju; ta cilj naj se v prihodnosti doseže z uporabo sistema rezerve pravic do zasaditve; obstoječa dovoljenja naj zato z upoštevanjem potrebnih pregledov ostanejo v veljavi v prehodnem obdobju do 31. julija 2003, do takrat pa naj bi sistem rezerve že popolnoma deloval.

(17) Obstoječa dovoljenja za ponovno zasaditev trt so potrebna, da se omogoči normalna obnova vinogradov, ki niso več v rodnosti; obstoječi sistem naj zato ostane v veljavi ob upoštevanju potrebnih pregledov; zaradi večje fleksibilnosti ob upoštevanju potrebnih pregledov naj sistem tudi dovoljuje pridobitev in uporabo pravic do ponovne zasaditve, preden se opravi krčenje; upoštevajo naj se pravice do ponovne zasaditve, pridobljene v okviru prejšnje zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje; poleg tega naj bi bilo možno prenesti pravice do ponovne zasaditve na drugo gospodarstvo, ob upoštevanju strogega nadzora, pod pogojem, da je ta prenos v skladu s politiko kakovosti ali da zadeva površine, namenjene za matične nasade za cepiče, ali da je povezan s prenosom dela gospodarstva; zaradi nemotenega delovanja skupne ureditve trga naj se ti prenosi ohranjajo znotraj iste države članice.

(18) Za izboljšanje gospodarjenja z vinogradniškim potencialom in za pospešitev učinkovite uporabe pravic do zasaditve ter s tem za nadaljnjo omilitev vplivov omejitev na sajenje naj se vzpostavi sistem nacionalnih ali regionalnih rezerv pravic do zasaditve.

(19) Državam članicam naj se ob upoštevanju potrebnih pregledov daje širša možnost presoje pri upravljanju rezerv, tako da se lahko uporaba pravic do zasaditve iz teh rezerv bolje prilagodi lokalnim potrebam; s tem naj se predvidi možnost nakupa pravic do zasaditve, oblikovanja rezerv in prodaje pravic do zasaditve iz rezerv; v ta namen naj se državam članicam dodeli pravica, da ne uporabljajo sistema rezerv, če lahko dokažejo, da že imajo na voljo učinkovit sistem za upravljanje pravic do zasaditve.

(20) Posebne ugodnosti za mlade pridelovalce vina naj omogočijo ne samo začetek proizvodnje, temveč tudi strukturno prilagajanje njihovih gospodarstev po začetni vzpostavitvi; mladi pridelovalci zato izpolnjujejo pogoje za dodelitev brezplačne pravice do zasaditve iz rezerv.

(21) Da se lahko viri izrabijo kar najbolj optimalno in da se ponudba bolje prilagodi povpraševanju, naj bi imetniki pravic do zasaditve v razumnem roku izkoristili pravice do zasaditve ali pa naj se v nasprotnem primeru te pravice dodelijo ali ponovno dodelijo rezervam; iz istega razloga naj se v razumnem roku dodelijo pravice, namenjene za rezerve.

(22) Zaradi stabilnejšega tržnega ravnovesja in razširitve svetovnega trga naj se utemelji razširitev pravic do zasaditve, ki naj se dodelijo zadevnim državam članicam in deloma rezervam Skupnosti, iz katerih se pri dodatnem tržnem povpraševanju ponovno dodelijo; to povečanje naj se zmanjša za pravice do nove zasaditve, ki so bile odobrene za kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju, in za namizno vino z geografsko označbo.

(23) Kljub obstoječim omejitvam zasaditve so bile površine zasajene v nasprotju s temi omejitvami; obstoječe sankcije, ki zagotavljajo, da proizvodi s takšnih površin ne motijo trga z vinom, je težko izvajati; nezakonito zasajene površine je zato treba izkrčiti; ta zahteva naj velja za vse nezakonite zasaditve po objavi predloga za to uredbe, ker naj bi bili od takrat proizvajalci seznanjeni z načrtovano uveljavitvijo te določbe.

(24) Brez poseganja v veljavne nacionalne ukrepe zaradi pravne varnosti ni mogoče, da se na ravni Skupnosti določijo zahteve po izkrčitvi na površinah, ki so bile zasajene v nasprotju z omejitvami, preden je bil objavljen predlog za to uredbo; zaradi boljšega pregleda vinogradniškega potenciala naj bi bile države članice pooblaščene za določeno obdobje, da pozneje določijo položaj takšnih površin, ki so predmet potrebnih pregledov; te poznejše odobritve se lahko razlikujejo glede na okoliščine zadevne zasaditve, zlasti kadar lahko takšna zasaditev vodi k povečanju proizvodnje; v takšnem primeru se lahko proti zadevnim pridelovalcem določijo ustrezne upravne sankcije.

(25) Državam članicam naj se omogoči, da upoštevajo lokalne pogoje in zato določijo strožje predpise glede nove zasaditve, ponovne zasaditve ali precepljanja, kadar je to potrebno.

(26) Obstajajo vinorodne površine, na katerih pridelava ne ustreza povpraševanju; zaradi spodbujanja boljše prilagoditve področja kot celote naj se spodbuja trajna opustitev vinogradništva na takšnih površinah; v ta namen se dodeli premija; upravljanje takšnih premij po pogojih Skupnosti in ob upoštevanju potrebnih pregledov naj se prenese na države članice, tako da se lahko premije bolje usmerjajo na ustrezne regije; zlasti države članice naj navedejo, katere so te regije, in določijo višino premije na podlagi objektivnih meril in v okviru splošne zgornje omejitve.

(27) Pridelava v tistih državah članicah, ki proizvedejo manj kakor 25000 hektolitrov na leto, ne vpliva resno na tržno ravnovesje; te države članice naj se zato izvzamejo iz omejitev zasaditve, pa tudi iz premije za trajno opustitev vinogradov.

(28) Obstajajo vinorodne površine, na katerih pridelava resda ni usklajena s povpraševanjem, bi pa lahko bila bolje usklajena po prestrukturiranju vinogradov v obliki zamenjave sort, spremembe lokacije ali z izboljšano tehnologijo obdelovanja vinogradov; v ta namen naj se dodeli podpora ob upoštevanju potrebnega nadzora.

(29) Prestrukturiranje in preusmeritev na nadzorovan način je treba načrtovati; načrti prestrukturiranja naj se pripravijo čimbolj po meri proizvajalca, da se zagotovi upoštevanje regionalne raznovrstnosti, vendar pa nosijo države članice dokončno odgovornost za te načrte, da so usklajeni s pravom Skupnosti.

(30) Prestrukturiranje in preusmeritev imata dva pomembna finančna vpliva na proizvajalca, izgubo dobička v času prestrukturiranja namreč in stroške izvajanja teh ukrepov; podpora naj zato vključuje oba vidika; v postopku prestrukturiranja obstajajo možnosti dodatnih nacionalnih ukrepov v okviru določenih omejitev.

(31) Za boljše upravljanje vinogradniškega potenciala naj države članice ali ustrezne regije pripravijo preglednico takšnega potenciala; kot spodbuda za države članice, da izdelajo takšno preglednico, naj se omeji možnost poznejše odobritve nezakonito zasajenih vinogradov, razširitve pravic do zasaditve in podpore za prestrukturiranje in preusmeritev na tiste države članice, ki so sestavile preglednico; pri regionalnih popisih pa naj se regije, ki so sestavile preglednico, ne izključijo iz upravičenosti do ukrepov za prestrukturiranje in preusmeritev zato, ker druge regije te preglednice niso sestavile; vse regionalne preglednice je treba dokončati do 31. decembra 2001.

(32) Razvrstitev sort vinske trte za proizvodnjo vina naj se opravi čimbolj po meri proizvajalca; države članice naj zato prevzamejo to nalogo od Skupnosti.

(33) Uredba Sveta (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 o registru vinogradov Skupnosti [46], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1631/98 [47], naj ostane v veljavi zato, da se omogoči državam članicam, ki register še vedno sestavljajo, da dokončajo svojo nalogo, vendar pa naj se predvidijo določbe za njegovo poznejše spreminjanje ali razveljavitev.

(34) Za ohranitev tržnega ravnovesja je treba predvideti pomoč za zasebno skladiščenje namiznega vina in določenih vrst grozdnega mošta; ta ukrep naj bo čimbolj prilagodljiv in naj ustreza tržnim gibanjem; v ta namen naj bo zlasti omogočeno prenehanje njegove uporabe ob kratkem roku objave.

(35) Intervencija naj se ne uporablja kot umetna možnost prodaje presežkov proizvodnje, zato naj se spremeni sistem destilacije; predvidijo naj se naslednje oblike destilacije: obvezna destilacija stranskih proizvodov pri proizvodnji vina, obvezna destilacija vina, pridelanega iz grozdja, ki se ne uvršča v celoti med sorte vinske trte, destilacija, namenjena podpori trga z vinom v smislu pospeševanja stalne preskrbe z vinskimi destilati v delih sektorja za pitni alkohol, ki tradicionalno uporabljajo ta alkohol, in ukrep krizne destilacije; vse druge oblike destilacije je treba opustiti; zaradi prilagoditve potrebam trga in posebnim regionalnim pogojem naj bodo ti ukrepi čimbolj fleksibilni.

(36) Čezmerno stiskanje zaradi slabe kakovosti tako dobljenega vina naj se prepove, in da se to prepreči, naj se predvidi obvezna destilacija tropin in droži; vendar pa se zato, da se upoštevajo proizvodni pogoji v nekaterih vinorodnih območjih, lahko predvidijo odstopanja od te obveznosti; ker proizvodne in tržne strukture v vinorodni coni A in v nemškem delu vinorodne cone B lahko zagotovijo, da se dosežejo cilji ukrepa, proizvajalcem teh območij ni treba destilirati stranskih proizvodov pri proizvodnji vina, temveč morajo pod nadzorom umakniti te stranske proizvode.

(37) Vino, dobljeno iz grozdja, ki se ne uvršča izključno v sorte vinske trte, naj se najprej uporabi na tradicionalni način v proizvodnji žganih pijač in pri drugih tradicionalnih odjemalcih; zagotoviti je treba obvezno destilacijo takšnega vina, ki je bilo proizvedeno prek običajnih količin, uporabljenih za takšne namene.

(38) V sektorju pitnega alkohola so nekateri pomembni tradicionalni odjemalci proizvodov iz destilacije vina in drugih proizvodov na osnovi vina; predvidi naj se podpora Skupnosti za destilacijo namiznega vina in ustreznega vina za pridobivanje namiznega vina za oskrbovanje tega trga v obliki primarne pomoči za destilacijo takšnega vina in v obliki sekundarne pomoči za skladiščenje tako dobljenega destilata.

(39) Za odpravo izjemnih motenj na trgu in za reševanje resnejših problemov kakovosti naj se sprejme sistem ukrepov krizne destilacije; za reševanje posebnih problemov naj Komisija določi višino in obliko pomoči, tudi v primerih, ko je bil zabeležen opazen padec cene na trgu za neko vrsto vina; uveljavitev tega ukrepa naj se prepusti presoji proizvajalcev; če se ta ukrep uporablja tri leta zapored za določeno vrsto vina (na določenem območju), naj Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo in predloge, če je to ustrezno.

(40) Odstranitev alkohola, dobljenega z destilacijo, naj se opravlja na način, ki omogoča večjo preglednost in nadzor in izključuje motnje na tradicionalnih trgih z alkoholom.

(41) Glede na različne enološke postopke, ki jih dovoljuje ta uredba, vsi proizvajalci Skupnosti trenutno ne povečujejo volumenskega deleža alkohola pod enakimi gospodarskimi pogoji; da bi odpravili to razlikovanje, je treba pospešiti uporabo vinskih proizvodov za obogatitev, ki naj izboljša prodajne možnosti in pomaga preprečevati presežke vina; zato je treba uskladiti cene različnih proizvodov za obogatitev; to se lahko doseže s sistemom pomoči za zgoščeni grozdni mošt in prečiščeni zgoščeni grozdni mošt iz nekaterih regij, ki se uporabljata za obogatitev.

(42) Za stabilnejše ravnovesje med proizvodnjo in porabo je treba povečati porabo vinskih proizvodov; upravičeni so celo ukrepi pred proizvodnjo namiznega vina, s tem da se pospešuje uporaba mošta za nekatere druge namene kakor za proizvodnjo vina, s pomočjo, ki zagotavlja, da lahko vinski proizvodi Skupnosti ohranijo svoje običajne prodajne možnosti; ukrep naj se uporabi tako, da se prepreči izkrivljanje konkurence in se upoštevajo tradicionalni proizvodni postopki.

(43) Proizvajalci, ki niso izpolnili svojih obveznosti v okviru obvezne destilacije, naj bi bili izključeni iz vseh drugih intervencijskih ukrepov.

(44) Predvidijo naj se možni ukrepi ob visokih cenah na trgu Skupnosti.

(45) Ustanovitev organizacij proizvajalcev zaradi posebnih značilnosti trga z vinom lahko prispeva k uresničitvi ciljev skupne ureditve trga za vino; države članice lahko priznajo takšne organizacije; ustanovljene morajo biti na prostovoljni podlagi in morajo dokazati koristnost z obsegom delovanja in učinkovitostjo storitev, ki jih zagotavljajo svojim članom.

(46) Za izboljšanje delovanja trga za kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (pdpo), in namizno vino z geografsko označbo naj bi imele države članice možnost, da uresničujejo odločitve sektorskih organizacij; te odločitve naj ne obsegajo nekaterih skupnih dejavnosti; Komisija naj zagotovi, da so takšne odločitve usklajene s pravom Skupnosti; sektorske organizacije naj opravljajo nekatere naloge, pri čemer naj upoštevajo interese potrošnikov.

(47) Na ravni Skupnosti naj se iz zdravstvenih razlogov in zaradi kakovosti določijo enološki postopki in obdelave, ki so edino dovoljeni za predelavo proizvodov, zajetih v tej uredbi; iz podobnih razlogov naj se za proizvodnjo vina za prehrano ljudi uporabljajo samo sorte vinske trte.

(48) Proizvodni pogoji, zlasti zemlja, lega in podnebje, se zelo razlikujejo od enega vinorodnega območja Skupnosti do drugega, zato je treba upoštevati te razlike pri enoloških postopkih in obdelavah; zaradi preprostosti in da se omogočijo spremembe na podlagi izkušenj in tehnološkega napredka, naj se nekatere omejitve in pogoji, povezani s temi postopki in obdelavami, določijo v okviru podrobnih pravil; v tej uredbi naj se glede na njihov zdravstveni pomen določijo mejne vrednosti žveplovega dioksida, sorbinske kisline in kalijevega sorbata.

(49) Določijo naj se uradno dovoljene metode za analizo proizvodov iz grozdja in vina.

(50) Opis, označevanje in predstavitev proizvodov, ki so zajeti v tej uredbi, pomembno vplivajo na njihovo trženje; ta uredba naj zato s tem v zvezi določi pravila, ki upoštevajo legitimne interese potrošnikov in proizvajalcev in pospešujejo nemoteno delovanje notranjega trga in proizvodnjo kakovostnih proizvodov; temeljna načela teh pravil naj zagotovijo obvezno uporabo nekaterih podatkov, s katerimi se lahko opredeli proizvod in se potrošnikom lahko priskrbijo nekatere pomembne informacije, in optimalno uporabo drugih informacij na podlagi predpisov Skupnosti ali ob upoštevanju predpisov o preprečevanju goljufij.

(51) Pravila o označevanju morajo zajemati določbe o preprečevanju dejanj zlorabe, kazni na ravni Skupnosti, ki se uporabijo ob neustreznem označevanju na etiketah, o uporabi jezikov, zlasti ko so vpletene različne abecede, in o uporabi zaščitenih imen blagovnih znamk, zlasti kadar bi to lahko povzročilo zmedo med potrošniki.

(52) Glede na razlike med proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi, njihovimi trgi in pričakovanji potrošnikov in tradicionalno uporabo je treba ločiti posamezna pravila za zadevne proizvode, zlasti za peneča vina glede na njihovo izvor.

(53) Ta pravila naj veljajo tudi za označevanje na etiketah uvoženih proizvodov, zlasti za pojasnitev njihovega izvora in da bi se izognili kakršnikoli zamenjavi s proizvodi Skupnosti.

(54) Pravica do uporabe geografskih označb in drugih običajnih navedb je pomembna; pravila naj zato urejajo to pravico in varujejo te izraze; da se pospešuje poštena konkurenca in da ni zavajanja potrošnikov, se mora to varovanje razširiti tudi na proizvode, ki ne sodijo v to uredbo, vključno s proizvodi, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi.

(55) Ob upoštevanju interesov potrošnikov in prizadevanju za enako obravnavo kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo) v tretjih državah, je treba predvideti določbe za ustanovitev vzajemnih dogovorov, po katerih vino, uvoženo za neposredno prehrano ljudi in z geografsko označbo ter prodano v Skupnosti, uživa to zaščito in ustrezni nadzor.

(56) Ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo zlasti iz členov 23 in 24 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki je sestavni del Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, odobrenega z Odločbo 94/800/ES [48], se zadevnim strankam omogoči, da se pod nekaterimi pogoji prepreči nezakonita uporaba geografskih označb, ki jih ščiti tretja država, članica Svetovne trgovinske organizacije.

(57) Razvoj politike pospeševanja kakovosti proizvodnje v kmetijstvu in predvsem v vinogradništvu prispeva k izboljšanju tržnih razmer in s tem k povečanju prodajnih možnosti; sprejem dodatnih skupnih predpisov o proizvodnji in nadzoru kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), sodi v okvir te politike in lahko prispeva k doseganju teh ciljev.

(58) Za zagotovitev minimalne kakovosti za kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju (pdpo), preprečitve nenadzorovanega širjenja proizvodnje takšnega vina in uskladitve določbe posameznih držav članic in da se določijo pogoji lojalne konkurence v Skupnosti, se določi okvir pravil Skupnosti za proizvodnjo in nadzor kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), s katerim je treba uskladiti posebne določbe, ki jih sprejmejo države članice.

(59) Dejavnike, po katerih se razlikuje posamezno kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (pdpo), je treba našteti in opredeliti glede na vrsto in pomen ob upoštevanju običajnih proizvodnih pogojev; prav tako je treba vzpostaviti skupna prizadevanja za uskladitev zahtev po kakovosti; ti dejavniki so: razmejitev področja pridelave, sorte vinske trte, postopki pridelave, metode proizvodnje vina, minimalni naravni volumenski deleži alkohola (v %), hektarski donos, pa tudi analiza in ocena organoleptičnih lastnosti; določijo naj se posebna pravila za kakovostna likerska vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju (pdpo), in kakovostna peneča vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju (pdpo), zaradi posebne narave teh proizvodov.

(60) Izkušnje so pokazale potrebo po oblikovanju pravil za deklasiranje kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), med namizna vina in po določitvi primerov, v katerih se proizvajalec lahko odpove zahtevi za uvrstitev svojega proizvoda, ki je naveden v prijavi letine ali proizvodnje kot ustrezni proizvod za predelavo v kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (pdpo).

(61) Za ohranitev posebne kakovostne značilnosti kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), se državam članicam dovoli, da uporabljajo dodatna ali strožja pravila za proizvodnjo in trženje kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), v skladu s tradicionalnimi običaji in postopki.

(62) Vzpostavitev enotnega trga Skupnosti za vino zahteva uvedbo enotnega trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti; trgovinski sistem, ki poleg ukrepov na zunanjih trgih vključuje uvozne dajatve in izvozna nadomestila, načeloma stabilizira trg Skupnosti; trgovinski sistem naj temelji na obveznostih, sprejetih na urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanjih.

(63) Za spremljanje obsega trgovine z vinom s tretjimi državami je treba predvideti sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj za nekatere proizvode, ki vključuje polog varščine za zagotovitev, da se dejansko opravijo posli, za katere se vložijo zahtevki.

(64) Za preprečitev neželenih učinkov na trgu Skupnosti, ki bi lahko izhajali iz uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, naj se za uvoz enega ali več takšnih proizvodov zaračuna plačilo dodatnih uvoznih dajatev, če so izpolnjeni ustrezni pogoji.

(65) Pod nekaterimi pogoji naj se Komisiji dodeli možnost, da odpira in upravlja tarifne kvote, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sprejetih v skladu s pogodbo, ali iz drugih pravnih aktov Sveta.

(66) Nadomestila, odobrena za izvoz v tretje države v okviru Sporazuma o kmetijstvu Svetovne trgovinske organizacije [49], ki ustrezajo razliki v cenah v Skupnosti in na svetovnem trgu, naj varujejo delež Skupnosti v mednarodni trgovini z vinom; ta nadomestila naj se omejijo glede na količino in vrednost.

(67) Določitev nadomestil naj zagotovi upoštevanje vrednostnih omejitev v okviru spremljanja plačil v skladu z določbami o Evropskem kmetijskem usmerjevalnem in jamstvenem skladu; spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo nadomestil; pri diferenciranih nadomestilih se predvidi možnost spremembe navedenega namembnega območja na zemljepisnem območju, za katero velja enotna višina nadomestil; pri spremembi namembnega območja se plača nadomestilo, ki velja za dejansko namembno območje, pri čemer se ne sme prekoračiti zgornja meja nadomestila, ki se uporablja za prvotno določeno namembno območje.

(68) Za zagotovitev skladnosti s količinskimi omejitvami je treba vpeljati zanesljiv in učinkovit sistem spremljanja; v ta namen je dodelitev nadomestila vezana na izvozno dovoljenje; nadomestila naj se dodelijo v okviru razpoložljivih količin ob upoštevanju posebnega položaja vsakega zadevnega proizvoda; izjeme od tega pravila so dovoljene samo pri pomoči v hrani, zanje ne velja nobena omejitev; spremljanje količin, izvoženih z nadomestili med tržnim letom v skladu s Sporazumom o kmetijstvu Svetovne trgovinske organizacije, naj se opravi na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za vsako tržno leto.

(69) Poleg sistema, opisanega zgoraj, in v obsegu, potrebnem za njegovo pravilno delovanje, se uravnava, ali kadar tako zahteva položaj na trgu, prepove uvoz po postopku aktivnega oplemenitenja.

(70) Sistem carin omogoča, da se odpravijo vsi drugi zaščitni ukrepi na zunanjih mejah Skupnosti; vendar pa bi se notranji trg in mehanizem dajatev lahko v izjemnih okoliščinah izkazala za pomanjkljiva; da ne bi trga Skupnosti izpostavljali nezavarovanega motnjam, ki lahko iz tega izhajajo, bi morala Skupnost v teh primerih nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe; ti ukrepi naj bi bili v skladu z obveznostmi iz ustreznih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije.

(71) Za uvožene proizvode iz tretjih držav je treba uporabiti pravila o posebnih zahtevah za nekatere proizvode, ki zagotavljajo skladnost z opredelitvami vin v Skupnosti; ti proizvodi morajo biti tudi usklajeni s predpisi, ki so veljavni v državi izvora, in po potrebi opremljeni z analiznim izvidom.

(72) Predvidi naj se, da so vsi proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi, opremljeni s spremljajočim dokumentom, kadar so v obtoku znotraj Skupnosti.

(73) Z dodelitvijo nekaterih vrst pomoči bi bila ogrožena vzpostavitev enotnega trga; predpisi Pogodbe, ki dovoljujejo dodelitev pomoči posameznih držav članic in prepoved tistih ukrepov, ki niso združljivi z načeli enotnega trga, naj se uporabljajo v skupni ureditvi trga za vino; predpisi o premijah za trajno opustitev vinogradništva naj sami po sebi ne ovirajo dodelitve nacionalne pomoči za iste namene.

(74) Zaradi potrebne zapletenosti predpisov na področju vina so organi držav članic pristojni za zagotovitev skladnosti; Komisija naj bi sama spremljala in zagotavljala skladnost predpisov prek svojih inšpektorjev, ki sodelujejo z organi držav članic.

(75) Ob upoštevanju razvoja skupnega trga za vino se države članice in Komisija medsebojno oskrbujejo z informacijami, potrebnimi za uporabo te uredbe; proizvajalci vinskega grozdja, mošta in vina naj oddajo prijavo pridelka, ker so ti podatki potrebni; države članice naj zahtevajo nadaljnje podatke od proizvajalcev; Komisiji naj bi bilo dovoljeno, da uporabi zunanjo pomoč za ovrednotenje katerih koli podatkov.

(76) Za lažje izvajanje predlaganih ukrepov naj se predvidi postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru upravljalnega odbora.

(77) Skupnost naj financira izdatke držav članic v okviru obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike [50].

(78) Skupna ureditev trga za vino naj istočasno ustrezno upošteva cilje, postavljene v členu 33 in 131 Pogodbe.

(79) Skupna ureditev trga za vino naj se uporablja v smislu sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe, zlasti tistih, ki sestavljajo del sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, namreč sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini [51].

(80) Prehod od ureditev v Uredbi (ES) št. 822/87 in v drugih uredbah na področju vina na določila v tej uredbi lahko privede do težav, ki se ne upoštevajo v tej uredbi; da bi se lahko odzvala na to možnost, lahko Komisija sprejme potrebne prehodne ukrepe; Komisija naj bo pooblaščena tudi za reševanje določenih praktičnih problemov –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

1. Skupna ureditev trga za vino zajema določbe o pridelovalnem potencialu, tržnih mehanizmih, organizacijah proizvajalcev in sektorskih organizacijah, enoloških postopkih in obdelavah, opisovanju, označevanju, predstavitvi in zaščiti, kakovostnem vinu, pridelanem na določenem pridelovalnem območju (pdpo), in o trgovini s tretjimi državami.

2. Uporablja se za naslednje proizvode:

Oznaka KN | Opis |

| Grozdni sok (vključno z grozdnim moštom) |

22043092 | Drug grozdni mošt, razen mošta med fermentacijo ali z zaustavljenim vrenjem brez dodajanja alkohola |

22043094 |

22043096 |

22043098 |

| Vino iz svežega grozdja, vključno z alkoholiziranimi vini; grozdni mošt, razen tistega iz tarifnih številk 22043092, 22043094, 22043096 in 22043098 |

| Sveže grozdje, razen namiznega grozdja |

08061095 |

08061097 |

22090011 | Vinski kis |

22090019 |

| Izpirek tropin |

23070011 | Vinska usedlina |

23070019 |

23089011 | Grozdne tropine |

23089019 |

3. Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej uredbi, se določi v Prilogi I, pojmi v zvezi z alkoholnimi stopnjami v Prilogi II in pojmi v zvezi z vinorodnimi conami v Prilogi III. Podrobna pravila za uporabo teh prilog se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

4. Gospodarsko vinsko leto za proizvode, ki so zajeti v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu vinsko leto), se začne 1. avgusta vsakega leta in se konča 31. julija naslednjega leta.

NASLOV II

OBSEG VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN

POGLAVJE I

ZASADITEV VINSKE TRTE

Člen 2

1. Zasaditev vinske trte po sortah, razvrščenih v skladu s členom 19(1), je do 31. julija 2010 prepovedana, če se ne dodeli:

(a) pravica do nove zasaditve v skladu s členom 3;

(b) pravica do ponovne zasaditve v skladu s členom 4; ali

Do tega datuma je prepovedano tudi precepljanje sort, ki niso vinske sorte, na sorte, ki so vinske sorte.

2. Grozdje, pridelano na površinah:

(a) ki so bile zasajene z vinsko trto pred 1. septembrom 1998, in

(b) katerih proizvodi bi bili lahko odstranjeni samo z destilacijo v skladu s členom 6(3) ali 7(4) uredbe (EGS) št. 822/87,

se ne sme uporabljati za proizvodnjo vina, ki je namenjeno za prodajo. Proizvodi, ki so izdelani iz takšnega grozdja, se lahko dajo v promet samo za destilacijo. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola znaša 80 vol. % ali manj.

3. Kadar država članica sestavi preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 16, lahko odstopa od odstavka 2 tega člena. Takšno odstopanje se odobri do 31. julija 2002 in obsega dovoljenje, ki se dodeli za zadevne površine za proizvodnjo vina, namenjenega trženju.

Odstopanje se odobri:

(a) kadar je zadevni proizvajalec poprej izkrčil druge vinske trte na enakovredni površini čiste kulture, razen v primerih, kadar je vinogradnik prejel premijo za izkrčitev v skladu z zakonodajo Skupnosti in z nacionalno zakonodajo glede na zadevno površino; ali

(b) z dovoljenjem do uporabe pravice do ponovne zasaditve, kadar jo proizvajalec dobi v obdobju, ki se določi po zasaditvi zadevne površine; države članice lahko uporabijo tudi na novo dodeljene pravice do zasaditve za namene, ki jih določa člen 6(1); ali

(c) kadar lahko država članica dokaže (v zadovoljstvo Komisije), da ni zahtevala pravic do ponovne zasaditve, ki bi še vedno veljale, če bi zanje zaprosila; takšne pravice se lahko uporabijo in prerazporedijo proizvajalcem za površino, enakovredno po čisti kulturi; ali

(d) kadar se je zadevni proizvajalec obvezal, da bo v treh letih izkrčil površino, ki je enakovredna po čisti kulturi, če je bila ta površina vpisana v register vinogradov zadevne države članice.

4. Kadar se uporablja odstavek 3(a) ali (c), odmerijo države članice ustrezno upravno kazen za zadevne pridelovalce.

5. Odstavek 3(c) se lahko uporablja samo za površine, ki ne presegajo meje 1,2 % celotne površine, zasajene z vinsko trto.

6. Kadar se uporablja odstavek 3(b):

(a) pridelovalec pridobi pravice iz rezerve, to je možno samo v skladu s členom 5(3)(b) in za to plača 150 % cene, ki jo države članice navadno zaračunajo v okviru te določbe, ali

(b) pridelovalec kupi pravico do ponovne zasaditve, ta pravica se razširi na zadevno površino plus 50 %, pri čemer se teh 50 % prenese v rezervo ali rezerve v skladu s členom 5 ali se doda na novo podeljenim pravicam do zasaditve v skladu s členom 6(1), kadar se uporabi člen 5(8).

7. Površine, ki so zasajene s sortami vinske trte, razvrščenimi v skladu s členom 19(1):

(a) zasajene od 1. septembra 1998, katerih proizvodi se v skladu s členom 6(3) ali 7(4) Uredbe (EGS) št. 822/87 lahko odstranijo samo z destilacijo, ali

(b) zasajene s prekršitvijo prepovedi zasaditve iz odstavka 1,

je treba izkrčiti. Stroške takšne izkrčitve nosi zadevni pridelovalec. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uporabo tega odstavka.

Člen 3

1. Države članice lahko proizvajalcem priznajo pravice do nove zasaditve za površine:

(a) namenjene za novo zasaditev, ki se opravi v okviru ukrepov komasacije ali ukrepov, zadevajočih obvezni odkup zemlje v javnem interesu v skladu z nacionalno zakonodajo,

(b) namenjene za vinogradniške poskuse ali

Države članice lahko priznajo pravice do nove zasaditve tudi za površine, katerih vinogradniško-vinarski proizvodi so namenjeni izključno za porabo v družini pridelovalca.

2. Države članice lahko dodelijo pravice do nove zasaditve najpozneje do 31. julija 2003 za površine, namenjene za proizvodnjo kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), ali namiznega vina z geografsko označbo, kjer je bilo ugotovljeno, da je pridelava zadevnega vina zaradi njegove kakovosti veliko nižja od povpraševanja.

3. Pravice do nove zasaditve uporablja pridelovalec, kateremu so bile dodeljene, za površine in namene, za katere so bile dodeljene.

4. Pravice do nove zasaditve se uporabijo pred iztekom drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene. Pravice do nove zasaditve, razen tistih iz odstavka 1, ki se ne uporabijo v tem obdobju, se dodelijo rezervam v skladu s členom 5(2)(a).

5. Pravice do nove zasaditve, razen tistih, navedenih v odstavku 1, se lahko dodelijo proizvajalcem samo v okviru količin, določenih v členu 6(1). Pri tem velja:

(a) pred dodelitvijo na novo dodeljenih pravic do zasaditve, navedenih v členu 6, rezervi ali rezervam zagotovijo države članice, da se z dodelitvijo pravic do nove zasaditve ne zmanjša obseg na novo oblikovanih pravic do zasaditve v skladu s členom 6(1) na vrednost, ki je manjša od nič; in

(b) kakor hitro je država članica dodelila na novo priznane pravice do zasaditve rezervi ali rezervam v skladu s členom 6, pomeni poznejša dodelitev pravice do nove zasaditve prenehanje pravice do zasaditve, dodeljene rezervi ali rezervam za površino, enakovredno po čisti kulturi za zadevno regijo. Če v zadevni rezervi ali rezervah ni na voljo dovolj pravic do zasaditve, se ne smejo dodeliti pravice do nove zasaditve.

Člen 4

1. Pravice do ponovne zasaditve so:

(a) pravice do ponovne zasaditve v skladu z odstavkom 2 ali

(b) podobne pravice, pridobljene v okviru poprejšnje zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

2. Države članice dodelijo pravice do ponovne zasaditve pridelovalcem, ki so izkrčili vinogradniško površino. Države članice lahko dodelijo pravice do ponovne zasaditve proizvajalcem, ki se obvežejo, da bodo izkrčili vinogradniško površino pred iztekom tretjega leta, potem ko je bila površina zasajena. Pravice do ponovne zasaditve veljajo za površino, po čisti kulturi enakovredno površini, ki je bila izkrčena ali jo je treba izkrčiti.

3. Pravice do ponovne zasaditve se uveljavljajo na gospodarstvu, za katero so bile dodeljene. Države članice smejo nadalje določiti, da se takšne pravice do ponovne zasaditve lahko izkoristijo samo na površini, ki je bila izkrčena.

4. Z odstopanjem od odstavka 3 se pravice do ponovne zasaditve lahko delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar:

(a) se del zadevnega gospodarstva prenese na tisto drugo gospodarstvo. V tem primeru se pravica do ponovne zasaditve lahko uporablja na površini drugega gospodarstva, ki ne sme biti večja od prenesene površine; ali

(b) so površine na tem drugem gospodarstvu določene za:

(i) proizvodnjo kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), ali namiznih vin, opisanih z geografsko označbo, ali

(ii) obdelovanje matičnih nasadov vinske trte za cepiče.

Pravice se lahko uporabljajo samo za površine in za namene, za katere so bile dodeljene.

Države članice zagotovijo, da uporaba teh odstopanj ne vodi k skupnemu povečanju pridelovalnih površin na njihovem ozemlju, zlasti kadar se prenosi opravijo z nenamakane površine na namakane površine.

5. Pravice do ponovne zasaditve, pridobljene po tej uredbi, se uporabijo pred iztekom petega vinskega leta po koncu leta, v katerem se je opravila izkrčitev. S pravico do odstopanja lahko države članice to obdobje podaljšajo na osem vinskih let. Pravice do ponovne zasaditve, ki se ne uporabijo v tem obdobju, se namenijo rezervam v skladu s členom 5(2)(a).

Člen 5

1. Da bi izboljšali upravljanje pridelovalnih površin na nacionalni in/ali regionalni ravni, ustanovijo države članice nacionalno rezervo in/ali po potrebi regionalne rezerve pravic do zasaditve.

2. Rezervi ali rezervam se dodelijo naslednje pravice:

(a) pravice do nove zasaditve, pravice do ponovne zasaditve in pravice do zasaditve iz rezerve, ki se ne uporabijo v časovnem roku, določenem v členu 3(4), členu 4(5) oziroma odstavku 6 tega člena;

(b) pravice do ponovne zasaditve, ki so jih proizvajalci, imetniki teh pravic, dodelili rezervi v zameno za izplačilo iz nacionalnih skladov, katerega višino in vse druge podrobnosti določijo države članice ob upoštevanju legitimnih interesov strank;

3. Države članice lahko podelijo pravice, dodeljene rezervi:

(a) brez plačila proizvajalcem, ki niso starejši od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti, ki prvič ustanavljajo vinogradniško gospodarstvo in so gospodarji oziroma vodijo to vinogradniško gospodarstvo; ali

(b) za plačilo v nacionalne, in če je to primerno, v regionalne sklade proizvajalcem, ki nameravajo uporabiti pravice do zasaditve vinogradov, katerih proizvodnja ima zagotovljen trg. Države članice opredelijo merila za določitev zneskov plačila, ki se lahko razlikujejo glede na načrtovani končni proizvod zadevnih vinogradov.

4. Države članice zagotovijo, da lokacije, na katerih se uporabljajo pravice do zasaditve iz rezerve, uporabljene sorte in tehnologija obdelovanja zagotavljajo, da bo poznejša proizvodnja ustrezala tržnemu povpraševanju in da bodo zadevni pridelki in donosi ustrezali povprečnemu pridelku v regiji, v kateri se takšne pravice uporabljajo, zlasti kadar se pravice do zasaditve na nenamakanih površinah uporabljajo na namakanih površinah.

5. Pravice do zasaditve, dodeljene rezervi, se lahko ponovno dodelijo iz rezerve najpozneje do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene. Pravice do zasaditve, ki v tem roku niso bile dodeljene, ugasnejo.

6. Pravice do zasaditve, dodeljene iz rezerve, se uporabijo do konca drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene. Pravice do zasaditve, dodeljene iz rezerve, ki niso bile uporabljene v tem času, se ponovno dodelijo rezervi v skladu z odstavkom 2(a).

7. Kadar država članica oblikuje regionalne rezerve, lahko določi pravila, ki dovoljujejo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če v isti državi članici obstajajo regionalne in nacionalne rezerve, se lahko dovolijo tudi prenosi med njimi.

Pri prenosih po tem odstavku se lahko uporabi koeficient omejevanja.

8. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 7 se lahko pristojni organ države članice odloči, da ne bo uporabljal sistema rezerve, kadar lahko država članica dokaže, da ima na voljo učinkovit sistem za upravljanje pravic do zasaditve na celotnem ozemlju. Ta sistem lahko po potrebi odstopa od ustreznih določb tega poglavja. Kadar ima država članica takšen sistem, se pravice do zasaditve iz prvega stavka člena 4(5) podaljšajo za pet vinskih let. Drugi stavek člena 4(5) se uporablja naprej.

Člen 6

1. Na novo oblikovane pravice do zasaditve, vključno s pravicami do nove zasaditve, ki jih priznavajo države članice na podlagi člena 3(2), se dodelijo:

(a)Nemčija: | 1534 ha |

Grčija: | 1098 ha |

Španija: | 17355 ha |

Francija: | 13565 ha |

Italija: | 12933 ha |

Luksemburg: | 18 ha |

Avstrija: | 737 ha |

Portugalska: | 3760 ha |

(b)rezerva Skupnosti: | 17000 ha. |

2. Na novo oblikovane pravice se lahko dodelijo samo rezervi ali se uporabljajo v skladu s členom 2(3)(b), kadar država članica sestavi preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 16.

3. Dodelitev na novo oblikovanih pravic do zasaditve v skladu z odstavkom 1 rezervi ali uporaba teh pravic v skladu s členom 2(3)(b) se lahko opravi samo enkrat.

Člen 7

1. V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) izkrčitev pomeni popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na parceli, zasajeni z vinsko trto;

(b) zasaditev pomeni dokončno zasaditev rastlin vinske trte ali delov rastlin vinske trte, bodisi cepljenih ali necepljenih, za pridelavo grozdja ali vzpostavitev matičnega nasada za cepiče;

(c) pravica do zasaditve pomeni pravico do zasaditve vinske trte na podlagi pravice do nove zasaditve, pravice do ponovne zasaditve, pravice do zasaditve iz rezerve ali na novo oblikovane pravice do zasaditve v skladu s pogoji, določenimi v členih 3, 4, 5 in 6;

(d) pravica do ponovne zasaditve pomeni pravico do zasaditve vinske trte na površini, ki je po čisti kulturi enakovredna tisti, na kateri je bila izkrčena vinska trta ali bo izkrčena vinska trta v skladu s pogoji, določenimi v členu 4 in členu 5(8);

(e) precepljanje pomeni cepljenje vinske trte, ki je že bila cepljena.

2. Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti:

- določbe o destilaciji proizvodov iz člena 2(7),

- določbe o preprečevanju čezmernih upravnih stroškov pri uporabi določb tega poglavja,

- priznanje v skladu s členom 3(2),

- sočasni obstoj nasadov v skladu s členom 4(2),

- uporabo koeficienta omejevanja v skladu s členom 5(7),

- uporabo rezerve Skupnosti, navedene v členu 6(1). Pravila lahko zlasti predvidijo, da se v času do 31. decembra 2001 dodelijo državam članicam v uporabo na novo oblikovane pravice do zasaditve iz rezerve Skupnosti na območjih, na katerih se lahko dokaže dodatna potreba, ki bi se lahko zadovoljila z dodelitvijo teh na novo priznanih pravic do zasaditve,

- določbe, ki zagotavljajo, da pravice do nove zasaditve, dodeljene v skladu s členom 3(1), ne spodkopavajo prepovedi novih zasaditev v skladu s členom 2(1).

3. Do 31. decembra 2003 in nato vsaka tri leta predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju tega poglavja. Poročilo lahko, če je to primerno, spremljajo predlogi za dodelitev nadaljnjih na novo oblikovanih pravic do zasaditve.

POGLAVJE II

PREMIJE ZA TRAJNO OPUSTITEV VINOGRADNIŠTVA

Člen 8

1. Premija se lahko dodeli za trajno opustitev vinogradništva na določeni površini.

Premija se lahko ob upoštevanju določb tega poglavja dodeli proizvajalcem, ki obdelujejo vinorodne površine za pridelavo vinskega grozdja. Zadevna površina ne sme biti manjša od 10 arov.

2. Države članice lahko določijo površine, za katere, če sploh, se lahko odobri premija. Upravičenost do premije je lahko povezana tudi s pogoji, vključno s tistimi, ki zagotavljajo ravnovesje med pridelavo in varstvom okolja na zadevnih območjih.

3. Odobritev premije pomeni za proizvajalca izgubo pravic do ponovne zasaditve za površino, za katero je bila odobrena premija.

4. Države članice določijo višino premije na hektar ob upoštevanju naslednjih meril:

(a) kmetijski pridelek ali pridelovalna zmogljivost gospodarstva,

(b) proizvodni postopek,

(d) vrsta pridelanega vina,

(e) obstoj povezane proizvodnje.

5. Višina premije ne sme preseči zgornjih meja, ki jih je treba še določiti.

Člen 9

Do premij niso upravičene:

(a) obdelane vinogradniške površine, za katere so bile ugotovljene kršitve predpisov Skupnosti ali nacionalnih predpisov o zasaditvi v obdobju, ki ga je treba določiti in ne sme presegati 10 vinskih let;

(b) vinogradniške površine, ki niso več oskrbovane;

(d) vinogradniške površine, za katere je bila prejeta denarna pomoč za prestrukturiranje in preusmeritev v obdobju, ki ga je treba določiti in ne sme presegati 10 vinskih let.

Člen 10

Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti:

(a) datume za vložitev zahtevkov in izvedbo izkrčitve;

(b) pogoje za odobritev plačil;

(d) vprašanja varstva okolja;

(e) določitev obdobij iz člena 9.

POGLAVJE III

PRESTRUKTURIRANJE IN PREUSMERITEV

Člen 11

1. Vzpostavi se sistem za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov.

2. Cilj sistema je prilagoditev proizvodnje tržnemu povpraševanju.

3. Sistem zajema enega ali več naslednjih ukrepov:

(a) zamenjava sort, vključno s precepljanjem;

(b) sprememba lokacije vinogradov;

Sistem ne zajema običajne obnove vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba.

4. Sistem je dostopen samo v tistih regijah države članice, za katere je država članica sestavila preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 16.

Člen 12

Države članice so odgovorne za izdelavo načrtov prestrukturiranja in preusmeritve, in kjer je to primerno, za odobritev teh načrtov. Načrti morajo ustrezati predpisom tega poglavja in izvršilnim določbam.

Člen 13

1. Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev se odobri samo, če so predloženi načrti, ki so jih izdelale in po potrebi odobrile države članice. Podpore se dodelijo v naslednjih oblikah:

(a) nadomestila proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja načrta in

(b) prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

2. Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka ima lahko naslednjo obliko:

(a) dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih nasadov vinske trte za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let, ne glede na določbe poglavja I tega naslova; ali

(b) finančno nadomestilo, ki ga financira Skupnost.

3. Prispevek Skupnosti za stroške prestrukturiranja in preusmeritve ne sme presegati 50 % teh stroškov. Vendar pa v regijah, uvrščenih pod cilj 1 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah zastrukturne sklade [52], znaša prispevek Skupnosti največ 75 %. Brez poseganja v člen 14(4) države članice v nobenem primeru ne smejo prispevati k stroškom prestrukturiranja.

Člen 14

1. Komisija nakaže začetna letna sredstva državam članicam na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju določenih pogojev in potreb ter prizadevanj glede na cilj programa.

2. Začetna dodeljena sredstva se prilagodijo glede na dejanske stroške in na podlagi pregledanih napovedi izdatkov, ki jih predložijo države članice ob upoštevanju cilja programa in razpoložljivih sredstev.

3. Pri finančni razdelitvi sredstev med države članice se upošteva delež vinogradniških površin zadevne države članice v vseh površinah Skupnosti.

4. Kadar se finančna sredstva dodelijo državi članici za neko število hektarov, lahko država članica ta sredstva porabi za večje število hektarov, kakor je število, za katero so bila sredstva dodeljena. Pri tem lahko država članica uporabi nacionalna sredstva za povečanje zmanjšanega zneska na hektar do stopnje prvotne zgornje meje na hektar, ki jo je določila Skupnost.

Člen 15

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti:

(a) najmanjšo velikost zadevnega vinograda;

(b) določbe o uporabi pravic do ponovne zasaditve v okviru izvajanja načrtov;

(d) najvišji znesek podpore na hektar.

POGLAVJE IV

INFORMACIJE IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 16

1. Preglednica obsega vinogradniških površin zajema naslednje informacije:

(a) površine, zasajene z vinsko trto, ki sodi med sorte za proizvodnjo vina v skladu s členom 19(1), na ozemlju zadevne države članice:

(b) zadevne sorte;

(d) vse nacionalne ali regionalne predpise, sprejete v okviru tega naslova.

2. Država članica lahko predvidi, da se preglednica lahko sestavi na regionalni podlagi. V tem primeru morajo biti vse regionalne preglednice sestavljene do 31. decembra 2001. Če v skladu z določbami te uredbe ena regija ne sestavi preglednice, to ne ovira uporabe tega naslova v drugih regijah zadevne države članice.

Člen 17

1. Komisija lahko opravi oceno:

(a) proizvodnje vinogradniško-vinarskih proizvodov;

(b) industrijske uporabe teh proizvodov;

(c) trendov potrošnje vina in drugih vinogradniško-vinarskih proizvodov, ki se lahko uporabljajo za prehrano ljudi brez nadaljnje predelave;

(d) vseh drugih dejavnikov, ki so potrebni za upravljanje trga ali sistema za uravnavanje ponudbe.

2. Pri pripravi teh ocen lahko Komisija uporabi pomoč zunanjih strokovnjakov.

3. Komisija financira neodvisno študijo o uporabi medvrstnih sort. Na podlagi te študije predloži Komisija do 31. decembra 2003 Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, h kateremu se po potrebi priložijo predlogi.

Člen 18

1. Pridelovalci vinskega grozdja in proizvajalci mošta in vina prijavijo vsako leto količine pridelka zadnje trgatve. Države članice lahko tudi zahtevajo, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo prodane količine zadnje trgatve.

2. Proizvajalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, prijavijo vsako leto svoje zaloge mošta in vina, bodisi od trgatve v tekočem letu ali od trgatev iz prejšnjih let. Mošt in vino, uvožena iz tretjih držav, se navedeta ločeno.

Člen 19

1. Države članice razvrstijo sorte vinske trte za proizvodnjo vina. Vse razvrščene sorte sodijo k vrsti Vitis vinifera ali nastanejo s križanjem te vrste z drugimi vrstami roda Vitis. Naslednje sorte ne smejo biti zajete v to razvrstitev:

- Noah

- Othello

- Isabelle

- Jacquez

- Clinton

- Herbemont.

2. V svoji razvrstitvi navedejo države članice sorte vinske trte, ki so primerne za proizvodnjo posameznega kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), proizvedenega na njihovem ozemlju. Te sorte sodijo k vrsti Vitis vinifera.

3. Samo tiste sorte vinske trte, ki so navedene v razvrstitvi, se lahko zasadijo, ponovno zasadijo ali cepijo na področju Skupnosti za proizvodnjo vina. Ta omejitev ne velja za vinsko trto, ki se uporablja za znanstvene raziskave in poskuse.

4. Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki niso navedene v razvrstitvi, se morajo izkrčiti, kolikor ni proizvodnja na teh površinah namenjena izključno za porabo v vinogradnikovi družini. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za spremljanje te izjeme.

5. Kadar so sorte izločene iz razvrstitve, je treba zadevne površine izkrčiti v 15 letih po njihovi izločitvi.

Člen 20

Določbe o registru vinogradov Skupnosti so navedene v Uredbi (EGS) št. 2392/86.

Člen 21

Poglavji I in II tega naslova se ne uporabljata v državah članicah, v katerih proizvodnja vina ne presega 25000 hektolitrov na vinsko leto. Ta proizvodnja se obračunava glede na povprečno proizvodnjo zadnjih petih vinskih let.

Člen 22

Države članice lahko sprejmejo strožje nacionalne predpise za novo zasaditev ali ponovno zasaditev ali precepljanje vinske trte. Lahko zahtevajo, da se morajo zahtevki in informacije, predvideni v tem naslovu, dopolniti z drugimi informacijami, potrebnimi za spremljanje razvoja obsega vinogradniških površin.

Člen 23

1. Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Podrobna pravila lahko zajemajo zlasti:

(a) obliko in stopnjo podrobnosti informacij, ki se zahtevajo za preglednico, navedeno v členu 16;

(b) vodenje razvrstitve sort vinske trte, navedenih v členu 19;

2. Določbe za spremni dokument za material za vegetativno razmnoževanje vinske trte in podrobni predpisi za njegovo uporabo skupaj s tistimi, ki zadevajo nadzor, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

3. Uredba (EGS) št. 2392/86 se lahko spremeni ali razveljavi v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

4. V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se odloča o tem, ali je država članica sestavila preglednico, navedeno v členu 16, in ali naj se ta odločitev pod ustreznimi pogoji prekliče, kadar država članica ne posodobi preglednice, kakor je potrebno.

NASLOV III

TRŽNI MEHANIZMI

POGLAVJE I

POMOČ ZA ZASEBNO SKLADIŠČENJE

Člen 24

1. Proizvajalcem se dodeli pomoč za zasebno skladiščenje naslednjih proizvodov:

(a) namizno vino;

(b) grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt in prečiščeni zgoščeni grozdni mošt.

2. Pomoč se dodeli ob sklenitvi pogodbe z intervencijsko agencijo o dolgoročnem skladiščenju v času med 16. decembrom in 15. februarjem naslednjega leta in pod pogoji, ki jih je treba določiti.

3. Pogodbe o dolgoročnem skladiščenju se sklenejo za čas, ki se izteče:

(a) za namizna vina ne prej kakor 1. septembra po datumu sklenitve in za grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt in prečiščeni zgoščeni grozdni mošt ne prej kakor 1. avgusta po datumu sklenitve;

(b) najpozneje 30. novembra po datumu sklenitve.

Člen 25

1. Za sklenitev pogodb o skladiščenju veljajo pogoji zlasti glede kakovosti zadevnih proizvodov.

2. Pogodbe za skladiščenje namiznega vina zajemajo določbe o ukinitvi plačil pomoči in prenehanju ustreznih obveznosti proizvajalca za vse skladiščene količine ali del skladiščenih količin, če tržne cene za zadevno vrsto namiznega vina prekoračijo prag, ki ga je treba še določiti.

3. Znesek pomoči za zasebno skladiščenje lahko zajema samo tehnične stroške skladiščenja in stroške obresti, oboji se določijo po standardni stopnji.

4. Pri zgoščenem grozdnem moštu se lahko znesek prilagodi s koeficientom, ki ustreza stopnji koncentriranja.

Člen 26

1. Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila lahko določajo zlasti:

- določitev praga, stopnje in koeficienta iz člena 25,

- da se pogodbe o dolgoročnem skladiščenju za namizno vino lahko sklenejo samo za posebna namizna vina,

- da se grozdni mošt, za katerega je bila sklenjena dolgoročna pogodba o skladiščenju, lahko predela v celoti ali delno v koncentrirani grozdni mošt ali prečiščeni zgoščeni grozdni mošt v času trajanja pogodbe,

- pravila za uporabo določbe o ukinitvi plačila pomoči, kakor je navedeno v členu 25(2),

- da grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, ki sta namenjena za proizvodnjo grozdnega soka, ne smeta biti predmet dolgoročnih pogodb za skladiščenje,

- dejanski čas veljavnosti pogodb.

2. Po enakem postopku, določenem v členu 75, se lahko zagotovi:

- da se sistem pomoči za zasebno skladiščenje ne sme uporabiti, kadar razvoj trga pokaže, da sistem ni upravičen,

- da možnost sklepanja nadaljnjih dolgoročnih pogodb o skladiščenju lahko kadarkoli preneha, kadar to upravičuje položaj na trgu in zlasti obseg, v katerem so bile pogodbe že sklenjene.

POGLAVJE II

DESTILACIJA

Člen 27

1. Čezmerno stiskanje zdrozganega ali nezdrozganega grozdja in stiskanje vinskih droži je prepovedano. Ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene, kakor je destilacija, je prepovedana.

2. Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne razume kot stiskanje, če:

(a) so dobljeni proizvodi običajne trgovske kakovosti,

(b) droži ne preidejo v suho stanje.

3. Razen oseb in skupin, navedenih v odstavku 7, se od vsake fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki proizvaja vino, zahteva, da dobavi v destilacijo vse stranske proizvode, ki nastanejo pri proizvodnji vina.

4. Količina alkohola v stranskih proizvodih mora znašati vsaj 10 % glede na volumenski delež alkohola, ki ga vsebuje vino, če je bilo proizvedeno neposredno iz grozdja. Razen pri odstopanjih v tehnično upravičenih primerih ne sme znašati manj kakor 5 %, kadar je vino pridelano iz grozdnega mošta, iz delno prevretega grozdnega mošta ali iz mladega vina med vrenjem. Če se ustrezni procent ne doseže, potem mora zavezanec dobaviti za destilacijo ustrezno količino vina iz lastne proizvodnje, da se tako doseže ustrezni odstotek.

Lahko se odstopi od odstavka 3 in prvega pododstavka tega odstavka za skupine proizvajalcev, ki jih je treba določiti, za nekatere proizvodne regije in za vino, ki je predmet destilacije, navedene v členu 28.

5. Obveznost dobave v skladu z odstavkom 3 se lahko izpolni tudi z dobavo vina proizvajalcu kisa.

6. Vse fizične in pravne osebe ali skupine oseb, razen oseb in skupin, navedenih v odstavku 7, ki razpolagajo s stranskimi proizvodi, nastalimi iz kakršne koli predelave grozdja, razen vinifikacije, morajo te stranske proizvode poslati v destilacijo.

7. Vse fizične in pravne osebe ali skupine oseb, ki predelujejo grozdje, potrgano v vinorodni coni A ali v nemškem delu vinorodne cone B ali na površinah, zasajenih z vinskimi trtami v Avstriji, morajo umakniti stranske proizvode, nastale pri takšni predelavi, pod nadzorom in pod pogoji, ki jih je treba določiti.

8. Obveznosti, navedene v odstavku 3 oziroma odstavku 6, se lahko izpolnijo tako, da se stranski proizvodi proizvodnje vina umaknejo pod nadzorom in pod pogoji, ki jih je treba določiti.

9. Odkupna cena grozdnih tropin, vinskih droži in vina, dostavljenih za destilacijo na podlagi tega člena, je 0,995 EUR na vol. %/hl.

10. Cena, ki jo plača destilarna, ne sme biti nižja od odkupne cene.

11. Destilarna lahko:

(a) bodisi prejme pomoč glede na proizvod, ki ga je treba destilirati, pod pogojem, da ima proizvod, dobljen z destilacijo, volumenski delež alkohola najmanj 52 vol. %; ali

(b) bodisi dobavi proizvod, dobljen z destilacijo, intervencijski agenciji; pod pogojem, da ima volumenski delež alkohola najmanj 92 vol. %.

Če je bilo vino predelano v vino, alkoholizirano za destilacijo, pred dobavo v destilarno, se pomoč, navedena v (a), plača proizvajalcu alkoholiziranega vina in proizvod destilacije se ne sme dobaviti intervencijski agenciji.

12. Lahko se odloči, da se mora alkohol namesto intervencijskemu organu dobaviti izvajalcu, ki je vložil ponudbo v okviru razpisa, organiziranega za odprodajo proizvodov destilacije, sprejeto po postopku, navedenem v členu 31(1).

13. Odstavki 1 do 12 se ne uporabljajo za grozdni sok ali zgoščeni grozdni sok ali grozdni mošt ali zgoščeni grozdni mošt, ki so namenjeni za pripravo grozdnega soka.

Člen 28

1. Kadar je vino, pridelano iz sorte grozdja, ki je v razvrstitvi za isto upravno enoto uvrščeno kot sorta vinske trte, pa tudi kot sorta za druge namene, se mora, če se prekoračijo običajne količine proizvodnje vina in če se to vino ne izvozi v zadevnem vinskem letu, destilirati v času, ki ga je treba še določiti. Razen v izjemnih primerih se lahko odda samo v destilarno.

2. Običajno proizvedena količina vina se določi na podlagi:

(a) količine, proizvedene med referenčnim obdobjem, ki ga je treba določiti;

(b) količine vina za tradicionalno uporabo.

3. Odkupna cena za vino, dobavljeno za destilacijo v skladu s tem členom, je 1,34 EUR na vol. %; lahko se spreminja med določenim vinskim letom, pod pogojem, da ostane povprečje za to vinsko leto 1,34 EUR na vol. %.

4. Cena, ki jo plača destilarna, ne sme biti nižja od odkupne cene.

5. Destilarna lahko:

(a) bodisi prejme pomoč glede na proizvod, ki ga je treba destilirati, pod pogojem, da ima proizvod, dobljen z destilacijo, volumenski delež alkohola najmanj 52 vol. %; ali

(b) da se proizvod, dobljen z destilacijo, dobavi intervencijski agenciji, pod pogojem, da ima volumenski delež alkohola najmanj 92 vol. %.

Če je bilo vino predelano v vino, alkoholizirano za destilacijo, pred dobavo v destilarno, potem se pomoč, navedena v (a), plača proizvajalcu alkoholiziranega vina in proizvod destilacije se ne sme dobaviti intervencijski agenciji.

6. Namesto dobave alkohola intervencijski agenciji se lahko odloči, da se alkohol dobavi izvajalcu, ki je v okviru razpisa, organiziranega za odprodajo proizvodov destilacije, vložil ponudbo, sprejeto po postopku iz člena 31(1).

7. Ta člen velja ne glede na člen 1(2).

Člen 29

1. Skupnost lahko predvidi podporo za destilacijo namiznega vina in vina, ki je primerno za proizvodnjo namiznega vina, da bi podprla trg z vinom in zagotovila neprekinjeno oskrbo z vinskimi destilati tistih delov sektorja za pitni alkohol, v katerih se takšen alkohol tradicionalno uporablja.

2. Podpora se izvaja v obliki primarne pomoči in sekundarne pomoči, ki se plačata destilarnam.

3. Primarna pomoč se plača na podlagi količine namiznega vina in vina, primernega za pridobivanje namiznega vina, ki se destilira.

4. Primarna pomoč se izvaja na podlagi sistema pogodb, sklenjenih med destilarnami in pridelovalci vina. Določi se minimalna cena, ki jo plačajo destilarne pridelovalcem vina; lahko se spreminja v določenem vinskem letu, če ostane povprečje za tisto vinsko leto vsaj 2,488 EUR na vol. %.

5. Višina primarne pomoči izkazuje:

(a) povprečno minimalno ceno, ki jo morajo plačati destilarne pridelovalcem vina v določenem vinskem letu glede na odstavek 4;

(b) potrebo po zagotovitvi oskrbe tradicionalnih trgov v sektorju pitnega alkohola po konkurenčnih cenah.

6. Sekundarna pomoč se izvaja v obliki plačila za kritje razumnih stroškov skladiščenja nastalega proizvoda. Omogoča naj lažje izvajanje sistema primarne pomoči.

Člen 30

1. Ukrep krizne destilacije se lahko sprejme pri izrednih motnjah na trgu zaradi znatnih presežkov in/ali problemov pri kakovosti.

2. Ukrep ima naslednje cilje:

(a) odprava določenih posebnih presežkov;

(b) zagotovitev redne neprekinjene oskrbe od ene letine do druge.

3. Ta ukrep je za pridelovalce prostovoljen.

4. Ukrep se lahko omeji na nekatere kategorije vina ali nekatere površine pridelave. Ukrep se lahko uporabi za kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju (pdpo), samo na prošnjo zadevne države članice.

5. Merilo za uvedbo ukrepa bi bilo lahko poslabšanje tržne cene za neko kategorijo vina ali za vino z nekaterih površin pridelave v nekem času, ki ga je mogoče dokazati.

6. Če Skupnost uporablja ta ukrep tri leta zapored za določeno vrsto vina (na določenem območju), predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o nenehni krizi, ki po potrebi vključuje tudi predloge.

Člen 31

1. Alkohol, ki ga prevzame intervencijska agencija, se odstrani bodisi na podlagi javne dražbe ali z razpisom. Pri odstranitvi takšnega alkohola se oblasti, če je možno, izognejo temu, da bi vplivale na možnosti tržne prodaje alkohola, ki so tradicionalno odvisne od obstoja takšne prodaje. Ne sme se odstraniti v sektorju za alkohol, ki je namenjen za prehrano.

2. Če preskrba dela tistega sektorja, v katerem je obvezna uporaba vinskega alkohola, ni zagotovljena z uporabo členov 27, 28 in 29, se lahko odloči, da se takšen alkohol v tem sektorju odstrani.

Člen 32

1. Za vino proizvajalcev, ki so povečali volumenski delež alkohola z dodajanjem saharoze ali mošta, za katerega je bila zagotovljena pomoč po členu 34, se odkupna cena, ki je določena za vsako destilacijo, razen destilacije iz člena 27, zniža v okviru vsake vinorodne površine za podoben pavšalni znesek, izračunan na podlagi višine pomoči, navedene v členu 34, in povečanja volumenskega deleža alkohola, predpisanega za zadevno vinorodno površino.

2. Na željo zadevnega proizvajalca se znižanje uporablja samo za količine, pri katerih se je volumenski delež alkohola povečal v skladu z odstavkom 1.

Člen 33

1. Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti:

(a) odstopanja, navedena v tem poglavju;

(b) v skladu s členoma 27 in 28 pogoje, pod katerimi se izvaja destilacija, oceno volumenskega deleža alkohola v proizvedenem vinu, pogoje, pod katerimi se proizvodi lahko dobavijo intervencijski agenciji, in odkupne cene proizvodov destilacije, ki jih lahko prevzamejo intervencijske agencije, oziroma merila za določitev teh cen;

(d) pogoje, pod katerimi se lahko izvede umik pod nazorom, kakor ga določa člen 27(7);

(e) količine vina, običajno proizvedenega, kakor je navedeno v členu 28(2);

(f) podrobni mehanizem za uporabo ukrepa, navedenega v členu 30, vključno s proizvodi, pa tudi prodajo proizvodov destilacije, zlasti zaradi preprečevanja motenj na trgu z alkoholom in žganimi pijačami;

(g) določbo za prilagajanje odkupne cene, navedene v členu 28(3);

(h) določitev minimalne cene, navedene v členu 29(4).

2. Višina pomoči, opisanih v členih 27 in 28, ki zagotavljajo, da se odstranijo proizvodi, višina pomoči, opisane v členu 29, in določbe o razmerah, ki lahko privedejo do sprožitve ukrepa, navedenega v členu 30, ter višina in oblika finančne podpore Skupnosti za ta ukrep se določijo po postopku iz člena 75.

POGLAVJE III

POMOČ ZA POSEBNE UPORABE

Člen 34

1. Določi se pomoč za uporabo:

(a) zgoščenega grozdnega mošta;

(b) prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta,

proizvedenih v Skupnosti, kadar se uporabljata za povečanje volumenskega deleža alkohola v vinskih proizvodih, za katere je takšno povečanje dopustno glede na to uredbo.

2. Dodelitev pomoči se lahko rezervira za proizvode, ki prihajajo iz vinorodne cone C III, če brez tega ukrepa ni mogoče zagotoviti trgovine z moštom in rezanim vinom.

3. Višina pomoči se določi v evrih na vol. % potencialnega volumenskega deleža alkohola in na hektoliter zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta, ob upoštevanju razlike med stroški obogatitve s temi proizvodi in s saharozo.

Člen 35

1. Določi se pomoč za uporabo:

(a) grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta, pridelanega v Skupnosti, za pridelavo grozdnega soka ali pridelavo drugih užitnih proizvodov iz tega grozdnega soka;

(b) grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta, pridelanega v coni C III za proizvodnjo, v Združenem kraljestvu in na Irskem, proizvodov, ki sodijo pod tarifno oznako KN 220600, za katere se lahko v skladu s točko C odstavka 2 Priloge VII tem državam članicam dovoli uporaba sestavljenega imena, ki zajema besedo "vino";

(c) zgoščenega grozdnega mošta, pridelanega v Skupnosti kot bistveni sestavni del serije izdelkov, ki se trži v Združenem kraljestvu in na Irskem z jasnimi navodili za potrošnika za pripravo pijače kot imitacije vina (doma narejeno vino).

2. Če se ugotovi, da vodi geografska omejitev za pridelavo grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta, navedenih v odstavku 1(b), k izkrivljanju konkurence, se lahko z odstopanjem od odstavka 1(b) odloči, da se ta pomoč razširi tudi na grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, ki se proizvajata v drugih regijah Skupnosti, ne le v vinorodni coni C III.

3. Pomoči v skladu z odstavkom 1 se rezervirajo izključno za uporabo proizvodov, ki se pridobivajo iz sort, uvrščenih izključno med sorte vinske trte ali med oboje, sorte vinske trte in sorte za druge namene, in se prav tako lahko dodelijo za grozdje z izvorom iz Skupnosti, ki izhaja iz istih sort.

4. Višino pomoči je treba določiti tako, da so stroški za dobavo grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta z izvorom iz Skupnosti takšni, da se ohranijo tradicionalne prodajne možnosti teh proizvodov.

5. Del pomoči, ki ga je treba določiti na podlagi odstavka 1(a), je namenjen za organizacijo akcij za pospeševanje porabe grozdnega soka. Za izvajanje takšnih akcij se lahko pomoč določi na višji ravni, kakor je tista, ki izhaja iz uporabe odstavka 4.

Člen 36

Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila zajemajo zlasti:

(a) pogoje za dodelitev pomoči, navedene v členu 34(1);

(b) potrebne ukrepe za zagotavljanje nadzora pri uporabi proizvodov, navedeni v členu 35(1);

(d) odločitev, navedeno v členu 35(2).

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 37

Pridelovalci, za katere veljajo obveznosti iz členov 27 in 28, so upravičeni do ugodnosti iz intervencijskih ukrepov v okviru tega naslova, pod pogojem, da so izpolnili zgoraj navedene obveznosti v referenčnem obdobju, ki ga je treba določiti. To obdobje in podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Člen 38

1. Kadar so zabeležene čezmerno visoke cene za eno vrsto vina na trgu Skupnosti in je verjetno, da se bo takšen položaj še nadaljeval in povzročal motnje na trgu, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe.

2. Kolikor je to potrebno za podporo trga z namiznimi vini, se lahko sprejmejo intervencijski ukrepi za proizvode, navedene v členu 1(2)(b), razen namiznega vina, v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

NASLOV IV

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV IN SEKTORSKE ORGANIZACIJE

POGLAVJE I

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

Člen 39

1. "Organizacija proizvajalcev", priznana v smislu te uredbe, pomeni katero koli pravno osebo:

(a) ki se ustanovi na lastno pobudo proizvajalcev proizvodov, zajetih v tej uredbi;

(b) ki ima zlasti cilj:

(i) zagotavljati, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;

(ii) pospeševati koncentracijo ponudbe in prodaje proizvodov, ki jih proizvedejo njeni člani;

(iii) zmanjšati proizvodne stroške in stabilizirati cene proizvajalcev;

(iv) pospeševati uporabo okolju prijaznih načinov obdelovanja, pridelovalnih postopkov in postopkov ravnanja z odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine ter za ohranjanje in/ali pospeševanje biološke raznovrstnosti.

2. Organizacije proizvajalcev, priznane v v tej uredbi, morajo imeti možnost, da svojim članom določijo ustrezne kazni ob kršenju pravil organizacije.

3. Države članice lahko vse skupine proizvajalcev, ki za to zaprosijo, priznajo za organizacije proizvajalcev v smislu te uredbe, če:

(a) izpolnijo zahteve, določene v odstavkih 1 in 2, in v ta namen med drugim dokažejo, da imajo minimalno število članov in da pokrivajo minimalno količino tržne proizvodnje;

(b) obstaja zadosten dokaz, da lahko ustrezno izvajajo svoje dejavnosti, časovno, pa tudi glede učinkovitosti;

Člen 40

1. Države članice:

(a) se odločijo, ali priznajo organizacijo proizvajalcev, v treh mesecih po prejemu zahtevka z vsemi ustreznimi dokumenti;

(b) opravljajo redne preglede, da preverijo, ali organizacije proizvajalcev izpolnjujejo zahteve in pogoje za priznanje, ob neupoštevanju teh pogojev naložijo kazni takšnim organizacijam in se po potrebi odločijo za odvzem priznanja;

2. Komisija se s pregledi prepriča o izpolnjevanju člena 39 in odstavka 1(b) tega člena in na podlagi teh pregledov od držav članic zahteva, da priznanje odvzamejo, če je to primerno.

POGLAVJE II

SEKTORSKE ORGANIZACIJE

Člen 41

1. Za izboljšanje delovanja trga s kakovostnim vinom, pridelanim na določenem pridelovalnem območju (pdpo), in z namiznim vinom z geografsko označbo lahko države članice proizvajalke zlasti pri izvajanju sklepov sektorskih organizacij določijo prodajna pravila za urejanje ponudbe pri prvem trženju, kolikor takšna pravila veljajo na zadrževanje proizvodov in/ali postopno sproščanje v promet proizvodov brez vsakega drugega skupno dogovorjenega postopka, kakor so:

- določanje cen, bodisi okvirno ali kot priporočilo,

- zadrževanje prevelikega deleža običajno razpoložljive količine letnega pridelka in na splošno vsak neobičajen ukrep za zmanjšanje ponudbe,

- zavrnitev izdaje nacionalnih potrdil in/ali potrdil Skupnosti, ki so potrebna za promet in trženje proizvodov vina, kadar je takšno trženje v skladu s temi pravili.

2. Pravila iz odstavka 1 je treba poslati izvajalcem v celotnem obsegu z objavo v uradni publikaciji zadevne države članice.

3. Države članice, ki so izkoristile možnosti, ponudene v odstavku 1, poročajo Komisiji vsako leto o odločitvah, prejšnje leto sprejetih glede teh možnosti. Komisija pregleda, ali so usklajene z zakonodajo Skupnosti, še zlasti s predpisi o prostem pretoku (členi 28 do 31 Pogodbe) in konkurenci (členi 81 do 86 Pogodbe) in z načelom prepovedi razlikovanja (člen 34(3) Pogodbe).

4. Organizacije iz odstavka 1 izvajajo več naslednjih ukrepov v eni ali več regijah Skupnosti ob upoštevanju interesov potrošnikov:

(i) izboljšanje poznavanja in preglednosti proizvodnje in trga;

(ii) pomoč pri boljši koordinaciji prodaje proizvodov, zlasti z raziskavami in preučevanjem trga;

(iii) oblikovanje standardne oblike pogodb v skladu s pravom Skupnosti;

(iv) izraba pridelovalnega potenciala v večjem obsegu;

(v) zagotavljanje informacij in izvedba potrebnih raziskav za prilagajanje proizvodnje tistih proizvodov, ki bolj ustrezajo zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;

(vi) odkrivanje načinov omejevanja uporabe sredstev za zaščito rastlin in uporabe drugih snovi in zagotavljanje kakovosti proizvodov ter ohranjanje okolja;

(vii) razvoj postopkov in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah proizvodnje, vinifikacije in trženja;

(viii) izkoriščanje možnosti in ohranjanja ekološkega kmetovanja, pa tudi označb izvora, označb kakovosti in geografskih označb;

(ix) pospeševanje zlasti integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih pridelovalnih postopkov.

NASLOV V

ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE, OPIS, OZNAČEVANJE, PREDSTAVITEV IN ZAŠČITA

POGLAVJE I

ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE

Člen 42

1. V Skupnosti dovoljeni enološki postopki in obdelave so določeni za proizvodnjo proizvodov iz te uredbe, razen grozdnega soka in zgoščenega grozdnega soka ter grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta, namenjenih za pripravo grozdnega soka.

2. Dovoljeni enološki postopki in obdelave se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega ohranjanja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

3. Dovoljeni enološki postopki in obdelave izključujejo dodajanje vode, razen takrat, ko to zahteva posebna tehnološka potreba, pa tudi dodajanje alkohola, razen pri svežem grozdnem moštu, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, pri likerskem vinu, penečem vinu, alkoholiziranem vinu za destilacijo in pod pogoji, ki jih je treba določiti, pri biser vinih.

4. Države članice lahko glede na enološke postopke in obdelave uporabijo strožje pogoje, da se ohranijo osnovne lastnosti kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), namiznih vin z geografsko označbo, ki se proizvajajo na njihovem ozemlju, penečih vin in likerskih vin. Te pogoje sporočijo Skupnosti, ki jih posreduje drugim državam članicam.

5. Kolikor to ni drugače določeno, se lahko samo grozdje, ki izvira iz sort, naštetih v razvrstitvi v skladu s členom 19 kot sorte vinske trte ali proizvodi, ki iz njih izvirajo, uporablja v Skupnosti za proizvodnjo:

(a) grozdnega mošta, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola;

(b) zgoščenega grozdnega mošta;

(d) vina, primernega za proizvodnjo namiznega vina;

(e) namiznega vina;

(f) kakovostnega vina, pridelanega na določenem geografskem področju (pdpo);

(g) likerskega vina;

(h) delno prevretega grozdnega mošta iz sušenega grozdja;

(i) vina iz prezrelega grozdja.

6. Rezanje vina, primernega za proizvodnjo belega namiznega vina, ali belega namiznega vina z vinom, primernim za proizvodnjo rdečega namiznega vina, ali z rdečim namiznim vinom ne more dati namiznega vina.

Ta določba pa v nekaterih primerih, ki jih je treba še določiti, ne preprečuje takšnega rezanja, kakor je navedeno v prvem pododstavku, če ima nastali proizvod značilnosti rdečega namiznega vina.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se takšno rezanje dovoljuje do 31. julija 2005 na območjih, na katerih je bil takšen postopek tradicionalen, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih je treba določiti.

Člen 43

1. Dovoljeni enološki postopki in obdelave so določeni v Prilogi IV in Prilogi V.

2. Še posebej:

- dovoljeni enološki postopki in obdelave glede obogatitve, zakisanja, razkisanja in dodajanja sladkorja, pa tudi predpisi glede vsebnosti žveplovega dioksida in najvišje količine hlapnih kislin so določeni v točkah A do G Priloge V,

- dovoljeni enološki postopki in obdelave ter predpisi o proizvodnji penečega vina in kakovostnega penečega vina so določeni v točkah H in I Priloge V,

- dovoljeni enološki postopki in sredstva ter predpisi o proizvodnji likerskega vina so določeni v točki J Priloge V.

Člen 44

1. Od proizvodov pod oznakami KN 220410, 220421 in 220429 se lahko za neposredno prehrano ljudi v okviru Skupnosti ponudijo ali dostavljajo samo likerska vina, peneča vina, gazirana peneča vina, biser vina, gazirana biser vina, kakovostna vina, pridelana na določenem geografskem območju (pdpo), namizna vina in ne glede na člen 45 zakonito uvoženo vino, kadar je to primerno.

2. Razen ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se lahko druga vina, kakor so kakovostna vina, pridelana na določenem geografskem območju (pdpo), dobljena iz sort vinske trte, navedenih v členu 42(5), ki pa ne ustrezajo definicijam iz točk 12 do 18 Priloge I, uporabijo samo za porabo v posamični družini proizvajalca vina, za proizvodnjo vinskega kisa ali za destilacijo.

3. V letih z neugodnimi vremenskimi razmerami se lahko odloči, da se lahko proizvodi iz vinorodnih con A in B, ki ne dosežejo minimalnega naravnega volumenskega deleža alkohola, določenega za zadevno vinorodno cono, uporabijo v Skupnosti za proizvodnjo penečega vina in gaziranega penečega vina, če to vino doseže dejanski minimalni volumenski delež alkohola, ne nižji od 8,5 vol. %, ali za proizvodnjo gaziranega biser vina. V tem primeru se obogatitev opravi v mejah, navedenih v odstavku 5 točke D Priloge V.

4. Brez poseganja v strožje določbe, ki jih države članice lahko uporabljajo za proizvodnjo proizvodov na svojem ozemlju, ki ne sodijo pod oznake KN 220410, 220421 in 220429, se sme sveži grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, uporabiti samo za pripravo takšnih proizvodov.

5. Grozdni sok in zgoščeni grozdni sok, ki izvirata iz Skupnosti, se ne smeta predelati v vino ali dodati vinu. Ti proizvodi se nadzorujejo glede na njihovo uporabo. Alkoholno vrenje teh proizvodov je prepovedano na ozemlju Skupnosti.

6. Določbe odstavkov 4 in 5 ne veljajo za proizvode, iz katerih v Združenem kraljestvu in na Irskem proizvajajo proizvode, ki sodijo pod oznako KN 220600, za katere države članice lahko dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje besedo "vino" v skladu s točko C odstavka 2 Priloge VII.

7. Vino, primerno za proizvodnjo namiznega vina, ki ne dosega dejanskega minimalnega volumenskega deleža alkohola za namizno vino, se lahko daje v promet samo za proizvodnjo penečega vina, proizvodnjo kisa, destilacijo in druge industrijske namene. Obogatitev tega vina in rezanje z namiznim vinom zaradi zvišanja dejanskega volumenskega deleža alkohola do stopnje, predpisane za namizno vino, se lahko opravi samo na posesti proizvajalca vina ali na njegov račun.

8. Razen alkohola, žganih pijač in destilata se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne smejo pridelovati niti vino niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi.

9. Destilat izpirka tropin se lahko, kadar njegovo proizvodnjo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v družini pridelovalca vina.

10. Vino, alkoholizirano za destilacijo, se lahko uporabi samo za destilacijo.

11. Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja se lahko dá na trg samo za proizvodnjo likerskih vin samo na vinorodnih območjih, na katerih je bil takšen način uporabe tradicionalen na dan 1. januarja 1985, in za proizvodnjo vina iz prezrelega grozdja.

12. Sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok in zgoščeni grozdni sok z izvorom v tretjih državah se na ozemlju Skupnosti ne smejo niti predelati v vino niti vinu dodati.

13. Alkoholno vrenje proizvodov iz odstavka 12 ni dovoljeno na ozemlju Skupnosti. Ta določba ne velja za proizvode, iz katerih se v Združenem kraljestvu in na Irskem proizvajajo proizvodi, ki sodijo pod oznako KN 220600, za katere države članice lahko dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje besedo "vino" v skladu z odstavkom 2 točke C Priloge VII.

14. Rezanje vina z izvorom iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini z izvorom iz tretjih držav na geografskem ozemlju Skupnosti se prepovesta.

15. Svet lahko odstopi od odstavka 12, prvega stavka odstavka 13 in odstavka 14 v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

Člen 45

1. Razen ob sprejetem odstopanju se naslednji proizvodi ne smejo ponuditi ali odstraniti za neposredno prehrano ljudi:

(a) proizvodi s tarifnimi oznakami KN 22043010, 220421, 220429 in 220410, ne glede na to, ali so uvoženi ali ne, ki so šli skozi enološke postopke, ne dovoljene po pravilih Skupnosti, ali kjer je to dovoljeno, ne dovoljene po nacionalnih predpisih;

(b) proizvodi iz člena 1(2)(a), (b) in (c), ki niso ustrezne in primerne kakovosti za trženje;

2. Odstopanja, navedena v odstavku 1 za uvožene proizvode, se sprejmejo v skladu s postopkom, določnim v členu 133 Pogodbe.

Člen 46

1. Podrobna pravila za uporabo tega poglavja in prilog IV in V se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Ta pravila določajo zlasti:

(a) glede na točko A Priloge V prehodne ukrepe v zvezi z vinom, proizvedenim pred 1. septembrom 1986, in spremembe seznamov vin v odstavku 2;

(b) glede na prilogi IV in V omejitve in nekatere pogoje za uporabo enoloških postopkov in obdelav iz teh prilog, razen omejitev in pogojev, določenih v teh prilogah;

(d) uporabo točk C do G Priloge V za proizvode, potrgane na območjih Skupnosti, ki niso vključena v vinorodne cone, navedene v Prilogi III;

(e) glede na točko J Priloge V sezname, navedene v odstavkih 2(b) in 6, odstopanja, navedena v odstavku 4(b), in izjavo ter postopek registracije, navedene v odstavku 6.

2. V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se sprejmejo naslednja pravila:

(a) pravila o primerjanju nekaterih enoloških postopkov in obdelav, uporabljenih v tretjih državah, s tistimi, ki so navedeni v členu 43(1) in Prilogi IV;

(b) določbe, ki urejajo tipiziranje in rezanje mošta in vina;

(d) upravni predpisi za izvajanje dovoljenih enoloških postopkov in obdelav; ti predpisi lahko določajo, da se nekateri enološki postopki in obdelave lahko izvajajo samo pod nadzorom osebe s pooblastilom zadevne države članice, ki razpolaga z zadostnim znanjem, da lahko zagotavlja kvaliteto, higieno in zdravstveno ustreznost proizvoda;

(e) pogoji za posest in promet, uporabo proizvodov iz člena 45 ali seznamov proizvodov, ki so izvzeti iz zahtev tega člena, in merila za preprečevanje strogosti v posameznih primerih, pogoji, pod katerimi lahko države članice odobrijo posest, promet in uporabo proizvodov, ki ne ustrezajo predpisom te uredbe, razen tistih, navedenih v členu 45(1), ali določbam, sprejetim v skladu s to uredbo;

(f) splošna pravila za poskusno uporabo drugače nedovoljenih enoloških postopkov in obdelav.

3. Analitične metode za določanje sestave proizvodov, zajetih v tej uredbi, in pravila, po katerih se lahko ugotovi, ali so bili ti proizvodi podvrženi nedovoljenim enološkim postopkom, se sprejmejo po postopku iz člena 75.

Po istem postopku se po potrebi določijo mejne vrednosti snovi, ki so značilne za uporabo nekaterih enoloških postopkov, in tabele za primerjalno analizo.

Če v Skupnosti niso predvidene analitične metode ali pravila v smislu prvega pododstavka za ugotavljanje in določanje količine iskanih snovi v zadevnem proizvodu, je treba uporabiti naslednje analitične metode:

(a) analitične metode, ki jih priznava Generalna skupščina Mednarodnega urada za vinsko trto in vino (IWO) in jih je objavil ta urad; ali

(b) kadar izmed analitičnih metod, navedenih pod točko (a), ni mogoče najti ustrezne metode, analitično metodo, ustrezajočo normam, ki jih priporoča Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO); ali

(c) če ni na voljo nobene od metod, navedenih v točkah (a) in (b), in zaradi natančnosti, ponovljivosti in sledljivosti metode:

(i) analitično metodo, ki jo dovoljuje zadevna država članica; ali

(ii) po potrebi katero koli drugo analitično metodo.

Avtomatične analitične metode, ki se uporabljajo namesto analitične metode Skupnosti, se razumejo kot enakovredne analitičnim metodam Skupnosti, navedenim v prvem pododstavku, če je bilo ugotovljeno po postopku, določenem v členu 75, da so dobljeni rezultati glede natančnosti, ponovljivosti in sledljivosti vsaj enakovredni rezultatom, dobljenim z ustrezno metodo Skupnosti.

POGLAVJE II

OPISOVANJE, OZNAČEVANJE, PREDSTAVITEV IN ZAŠČITA NEKATERIH PROIZVODOV

Člen 47

1. Pravila o poimenovanju, označevanju in predstavitvi nekaterih proizvodov iz te uredbe ter zaščita nekaterih podatkov in pojmov so določeni v tem poglavju in v prilogah VII in VIII. Pri teh pravilih se upoštevajo zlasti naslednji cilji:

(a) zaščita legitimnih interesov potrošnikov;

(b) zaščita legitimnih interesov proizvajalcev;

(d) pospeševanje proizvodnje kakovostnih proizvodov.

2. Pravila, navedena v odstavku 1, zajemajo zlasti določbe o:

(a) obvezni uporabi nekaterih podatkov;

(b) dovoljeni uporabi nekaterih podatkov pod določenimi pogoji;

(d) zaščiti in nadzoru nekaterih podatkov;

(e) uporabi geografskih označb in tradicionalnih poimenovanj;

(f) označevanju uvoženih proizvodov, ali kolikor ta uredba to dopušča, proizvodov, proizvedenih iz teh proizvodov, za zagotovitev, da so potrošniki seznanjeni z naravo zadevnega proizvoda in da se ta proizvod ne označi kot proizvod Skupnosti ali kot proizvod države članice.

3. Pravila iz odstavka 1 se uporabljajo za opis proizvodov, ki so tam navedeni:

(a) na etiketah,

(b) v registrih in v spremljevalnih in drugih dokumentih, ki jih določa zakonodaja Skupnosti, v nadaljnjem besedilu "uradni dokumenti", razen carinskih dokumentov;

(d) v reklamnem materialu, kolikor ta uredba določa posebne določbe za te namene.

4. Pravila iz odstavka 1 veljajo za predstavitev proizvodov, ki so tam navedeni, glede na:

(a) posode, vključno z načinom zapiranja;

(b) označevanje;

5. Pravila iz odstavka 1 veljajo za proizvode, ki so določeni za prodajo, in za proizvode, ki so dani na trg.

Člen 48

Opis in predstavitev proizvodov, navedenih v tej uredbi, in vse oblike oglaševanja teh proizvodov ne smejo biti neustrezni ali povzročati zmede ali zavajanja oseb, katerim so namenjeni, zlasti glede na:

- informacije, predvidene v členu 47. To velja tudi, če se informacije uporabljajo v prevodu ali v zvezi z dejanskim izvorom ali z dodatki, kakor so "vrsta", "tip", "slog", "imitacija", "znamka" ali podobno,

- lastnosti proizvodov in zlasti njihovo vrsto, sestavo, volumenski delež alkohola, barvo, vir ali izvor, kakovost, sorto vinske trte, letnik trgatve ali nominalno prostornino embalaže,

- identiteto in status fizičnih in pravnih oseb ali skupine oseb, ki so bile ali so povezane s proizvodnjo ali s trženjem zadevnega proizvoda, zlasti polnilnico.

Člen 49

1. Proizvodi, katerih opis ali predstavitev ni v skladu s predpisi te uredbe ali podrobnimi pravili, sprejetimi za njihovo izvajanje, se ne smejo prodajati ali dati v promet na trg v Skupnosti ali izvažati.

Pri proizvodih, namenjenih za izvoz:

- lahko odstopanja od te uredbe dovolijo države članice, kadar to zahteva zakonodaja tretje države uvoznice,

- se lahko odstopanja od te uredbe predvidijo v izvršilnih določbah v primerih, ki jih ne zajema prva alinea.

2. Država članica, na ozemlju katere je proizvod, ki njegov opis ali predstavitev ne ustreza določbam, navedenim v odstavku 1, sprejme potrebne ukrepe za kaznovanje kršitev glede na njihovo resnost.

Država članica lahko odobri, da se zadevni proizvod v Skupnosti proda, dá v promet na trg v Skupnosti ali izvozi, če se spremeni opis ali predstavitev tega proizvoda, pod pogojem, da ustreza določbam odstavka 1.

Člen 50

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zainteresiranim strankam v skladu s členoma 23 in 24 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine omogočile preprečitev uporabe geografskih označb za proizvode, navedene v členu 1(2)(b), za proizvode, ki nimajo izvora v kraju, označenem z zadevno geografsko označbo, tudi kadar je naveden pravi izvor blaga ali se uporablja geografska označba pri prevodu ali skupaj z izrazi "vrsta", "tip", "slog", "imitacija" ali podobno.

2. V smislu tega člena velja kot "geografska označba" označba, ki označuje izvor proizvoda na ozemlju tretje države, članice Svetovne trgovinske organizacije, ali v regiji ali na prostoru v okviru tega ozemlja takrat, ko se določena kakovost, ugled ali druga lastnost proizvoda lahko določi za ta geografski kraj izvora.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata ne glede na druge posebne predpise zakonodaje Skupnosti, ki določajo pravila za označevanje in predstavitev proizvodov, zajetih v tej uredbi.

Člen 51

1. Za uporabo tega naslova pomeni "geografska enota, ki je manjša od države članice":

- manjše lege ali enote, ki združujejo več leg,

- lokalno upravno območje ali del tega območja,

- vinorodni podokoliš ali del vinorodnega podokoliša,

- območje zunaj določenega vinorodnega okoliša.

2. Uporaba geografske označbe za označevanje namiznega vina, ki se pridobiva z rezanjem vina iz grozdja, pridelanega na različnih vinorodnih območjih, se dovoljuje, če izhaja vsaj 85 % namiznega vina iz tega rezanja vina z vinorodnega območja, katerega ime nosi.

Uporaba geografske označbe za označevanje belega namiznega vina vinorodne cone A ali vinorodne cone B se dovoljuje samo, če proizvodi, ki sestavljajo rezano vino, izvirajo iz zadevnih vinorodnih con ali kadar se zadevno vino pridobiva z rezanjem namiznega vina iz vinorodne cone A z namiznim vinom vinorodne cone B.

3. Države članice lahko pogojno uporabljajo geografsko označbo za označevanje namiznega vina zlasti za vino, ki je bilo v celoti proizvedeno iz nekaterih jasno označenih sort vinske trte in prihaja izključno z natančno razmejenega območja, katerega ime nosi.

Člen 52

1. Če država članica uporablja ime določenega območja za označevanje kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), ali vina, namenjenega za predelavo v takšno kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (pdpo), če je to primerno, se to ime ne sme uporabljati za označevanje proizvodov vinskega sektorja, ki niso proizvedeni na tem območju, in/ali proizvodov, ki niso označeni z imenom v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi. Enako velja tudi, če je država članica uporabila ime lokalnega upravnega območja ali dela tega območja ali določenega kraja samo za označevanje kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), ali vina, namenjenega za predelavo v takšno kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (pdpo), če je to primerno.

Brez poseganja v predpise Skupnosti v zvezi z določenimi tipi kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), lahko države članice pod proizvodnimi pogoji, ki jih morajo še določiti, dovolijo, da se ime določenega območja združi s podrobnostmi, ki veljajo za proizvodni postopek ali tip, ali z imenom sorte vinske trte ali sinonimom tega imena.

Ne glede na prvi pododstavek lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sklene do 31. avgusta 2001, da se smejo še naprej, vendar največ tri vinska leta uporabljati tudi za označevanje namiznega vina nekatera geografska imena, ki se tradicionalno uporabljajo za označevanje namiznega vina in ki so postala ime danega območja.

2. Naslednja imena in izrazi:

- ime sorte vinske trte,

- tradicionalna specifična oznaka, navedena v četrti podalinei druge alinee točke A2(c) Priloge VII ali v drugi alinei točke D2(c) Priloge VIII, ali

- dodatna tradicionalna oznaka, navedena v peti alinei točke B1(b) Priloge VII, če jo predvidi država članica za označevanje vina v skladu z določbami Skupnosti,

se lahko uporabljajo za opis, predstavitev in oglaševanje drugih pijač, razen vina ali grozdnega mošta, samo če ni nevarnosti zamenjave glede narave, izvora ali vira in sestave takšne pijače.

3. Uporaba imena ali izraza v skladu s točko 2 ali besed "Hock", "Claret", "Liebfrauenmilch" in "Liebfraumilch", tudi kadar so povezane z besedami, kakor so "vrsta", "tip", "oblika", "imitacija" ali kak drug podoben izraz, je prepovedana za opis in predstavitev:

- proizvodov, zajetih pod oznako KN 2206, razen kadar zadevni proizvodi dejansko izvirajo iz tako označenega kraja,

- proizvodov, ki so dani v promet z jasnimi navodili za potrošnika, da iz njih pridobi pijačo kot imitacijo vina (doma narejeno vino); vendar se ime sorte vinske trte lahko uporabi, če se zadevni proizvodi dejansko pridobijo iz takšne sorte, razen če to ime povzroči zamenjavo z imenom določenega območja ali geografske enote, uporabljene za opis kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo).

4. Imena:

- določenega območja,

- geografske enote, ki je manjša od določenega območja, če je to ime predvidela država članica za opis vina po predpisih Skupnosti,

se lahko uporabljajo samo za opis, predstavitev ali oglaševanje drugih pijač, razen vina ali grozdnega mošta, pod naslednjimi pogoji:

(a) da so za proizvode, zajete pod oznakami KN 2009, 2202, 2205, 2206, 2207, 2208 in 2209, in za proizvode, proizvedene iz surovin za proizvodnjo vina, priznani izrazi in zgoraj navedena imena v državi članici, iz katere izvira proizvod, in to priznanje mora biti usklajeno s pravom Skupnosti;

(b) da je za pijače, razen tistih, navedenih pod točko (a), izključena vsaka nevarnost zamenjave glede narave, izvora ali vira in sestave takšne pijače.

Tudi če se priznanje, navedeno pod točko (a), ne doseže, se ta imena lahko uporabljajo še naprej do 31. decembra 2000, pod pogojem, da se upošteva točka (b).

Člen 53

1. Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja in prilog VII in VIII se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75. Ta pravila veljajo zlasti za odstopanja, pogoje in dovoljenja, predvidena v teh prilogah.

2. Naslednje določbe se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75:

(a) oznake, znaki in druge znamke, navedene v uvodnem delu Priloge VII ali v odstavku 2 točke A Priloge VIII;

(b) seznam tradicionalnih specifičnih izrazov, navedenih v četrti podalinei druge alinee odstavka 2(c) točke A Priloge VII ali navedenih v drugi alinei odstavka 2(c) točke B Priloge VIII;

(d) podatki v smislu odstavka 4 točke A Priloge VII;

(e) pogoji za uporabo podatkov iz odstavka 1 točke B Priloge VII in pogoji za uporabo podatkov, navedenih v odstavku 3 točke B Priloge VII;

(f) podatki iz odstavka 2 točke B Priloge VII in pogoji, pod katerimi se uporabljajo;

(g) obseg in pogoji, pod katerimi se določbe Priloge VII uporabljajo za proizvode iz te uredbe, ki niso navedeni v odstavku 1 točke A Priloge VII ali v Prilogi VIII, zlasti za grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, mlado vino še v vrenju in vino iz prezrelega grozdja, pridelano v Skupnosti;

(h) pogoji za pakiranje in transport proizvodov v posodah ter njihova uporaba in označevanje, vključno z vsem v zvezi s posodami za proizvodnjo in skladiščenje penečega vina;

(i) dodelitev imen geografskih enot, navedenih v drugi alinei odstavka 1 točke E Priloge VIII, če je to primerno;

(j) obvezne in neobvezne oznake v registrih, uradnih in komercialnih dokumentih;

(k) podrobna ureditev v skladu z odstavkoma 2 in 5 točke G Priloge VIII;

(l) podrobna ureditev in določbe o odstopanju, navedene v odstavku 6 točke 1 Priloge VIII.

NASLOV VI

KAKOVOSTNA VINA, PRIDELANA NA DOLOČENEM PRIDELOVALNEM OBMOČJU

Člen 54

1. Kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju ("kakovostno vino pdpo"), pomeni vino, ki ustreza predpisom tega naslova in določbam Skupnosti ter nacionalnim določbam, sprejetim v tej povezavi.

2. "Kakovostno vino pdpo" zajema naslednje kategorije:

(a) "kakovostno likersko vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju", v nadaljnjem besedilu "kakovostno likersko vino pdpo", ki ustreza opredelitvi likerskega vina;

(b) "kakovostno peneče vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju", v nadaljnjem besedilu "kakovostno peneče vino pdpo", ki ustreza opredelitvi penečega vina, vključno z aromatičnim kakovostnim penečim vinom;

(c) "kakovostno biser vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju", v nadaljnjem besedilu"kakovostno biser vino pdpo", ki ustreza opredelitvi biser vina;

(d) kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (pdpo), razen tistega, navedenega v pododstavkih (a), (b) in (c).

3. Proizvodi, opredeljeni kot ustrezni za pridelavo kakovostnega vina pdpo, so:

(a) sveže grozdje;

(b) grozdni mošt;

(d) mlado vino še v vrenju;

(e) vino.

4. Države članice pošljejo Komisiji seznam kakovostnih vin pdpo, ki so jih priznale z navedbo nacionalnih predpisov za posamezno kakovostno vino pdpo, ki veljajo za pridelavo in proizvodnjo tega kakovostnega vina pdpo.

5. Komisija objavi seznam v Uradnem listu Evropskih skupnosti, v seriji "C".

Člen 55

1. Določbe za pridelavo kakovostnega vina pdpo temeljijo poleg nacionalnih določb, sprejetih v skladu s členom 57(1) in ob upoštevanju tradicionalnih proizvodnih pogojev, če ti pogoji ne ovirajo politike pospeševanja kakovostne proizvodnje in nemotenega delovanja enotnega trga, na naslednjih dejavnikih:

(a) razmejevanje območja pridelave;

(b) sorte vinske trte;

(d) postopki proizvodnje vina;

(e) najnižji naravni volumenski delež alkohola;

(f) hektarski donos;

(g) analiza in ocena organoleptičnih lastnosti.

2. Določbe iz odstavka 1 so določene v točkah A do J Priloge VI.

3. Določbe iz točke K Priloge VI veljajo samo za kakovostno peneče vino pdpo. Določbe iz točke L Priloge VI veljajo samo za kakovostno likersko vino pdpo.

Člen 56

1. Države članice sestavijo pravila, po katerih na stopnji proizvodnje:

(a) proizvajalec:

(i) za proizvod, ki je v njegovi prijavi pridelka ali proizvodnje naveden kot proizvod, primeren za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo, ne zahteva uvrstitve med kakovostna vina pdpo; ali

(ii) razvrsti kakovostno vino pdpo v nižji kakovostni razred, zlasti v namizno vino;

(b) ustrezni organ, ki ga imenuje država članica, razvrsti kakovostno vino pdpo v nižji kakovostni razred.

2. Razvrščanje v nižji kakovostni razred kakovostnega vina pdpo na stopnji trženja opravi:

(a) ustrezni organ države članice, na katere ozemlju je vino:

(i) kadar vino izvira iz države članice ali

(ii) kadar so to majhne količine, ki jih je treba določiti;

(b) ustrezni organ države članice izvora vina v primerih, ki niso navedeni v točki (a).

3. Razvrščanje v nižji kakovosti razred, navedeno v odstavku 2, se odredi zlasti takrat, kadar je ustrezni organ ugotovil, da:

(a) so pri vinu nastale spremembe med skladiščenjem ali prevozom, ki so povzročile kvarjenje ali spreminjanje lastnosti zadevnega kakovostnega vina pdpo;

(b) je bilo vino podvrženo prepovedani obdelavi ali ni bilo zakonito označeno kot kakovostno vino pdpo.

Člen 57

1. Poleg dejstev, naštetih v členu 55, lahko države proizvajalke ob upoštevanju običajne prakse dobrega poslovanja določijo takšne dodatne pogoje pridelave in značilnosti, ki jim morajo ustrezati kakovostna vina pdpo.

2. Poleg drugih določb, določenih v tej uredbi, lahko država članica proizvajalka ob upoštevanju običajne prakse dobrega poslovanja določi dodatne ali strožje značilnosti ali pogoje pridelave, proizvodnje in gibanja kakovostnega vina pdpo, proizvedenega na njenem ozemlju.

Člen 58

Podrobna pravila za uporabo tega naslova in Priloge VI se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila lahko zajemajo:

(a) odločitve, izjeme, odstopanja in sezname, navedene v tem naslovu in v Prilogi VI;

(b) opredelitev območij v neposredni bližini posebnega vinorodnega okoliša ob upoštevanju zlasti geografskega položaja in upravnih struktur;

(d) ustrezne določbe o sistematični in splošni izvedbi organoleptičnih preskusov, način uporabe vina, ki ne izpolnjuje zahtev preskusov, in pogoje za takšno uporabo;

(e) določitev manjših količin, navedenih v členu 56(2)(a)(ii).

NASLOV VII

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 59

1. Za uvoz v Skupnost katerih koli proizvodov, navedenih v členu 1(2)(a) in (b), je treba predložiti uvozno dovoljenje. Za uvoz katerih koli drugih proizvodov, navedenih v členu 1(2), v Skupnost in za izvoz vseh proizvodov, navedenih v členu 1(2), iz Skupnosti je treba predložiti uvozno in izvozno dovoljenje.

2. Dovoljenje izda država članica kateremu koli prosilcu ne glede na kraj registracije njegove dejavnosti v Skupnosti in ne glede na ukrepe za uporabo členov 62 in 63.

Dovoljenje velja za celotno Skupnost.

Za izdajo dovoljenja je treba predložiti varščino, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz opravi v času trajanja veljavnosti dovoljenja; razen če je višja sila, zapade varščina v celoti ali delno, kadar se uvoz ali izvoz v tem času ne opravi ali opravi samo delno.

3. V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se sprejmejo:

(a) seznam proizvodov, za katere je potrebno uvozno ali izvozno dovoljenje;

(b) čas veljavnosti dovoljenja in druga podrobna pravila za uporabo tega člena.

Člen 60

1. Kolikor ta uredba ne predvideva drugače, se uporabljajo carinske stopnje iz skupne carinske tarife za proizvode, naštete v členu 1(2).

2. Pri soku in moštu, ki sodita pod oznaki KN 200960 in 220430, pri katerih je uporaba skupne carinske tarife odvisna od uvozne cene proizvoda, se dejanski znesek te cene preverja bodisi s pregledovanjem vsake pošiljke ali pavšalno uvozno vrednostjo, ki jo izračuna Komisija na podlagi ravni cen za te proizvode v državah izvora.

Kadar je navedena vstopna cena pošiljke višja od pavšalne uvozne vrednosti, če se uporablja ta cena, povečana za maržo, sprejeto v skladu z odstavkom 3, ki ne sme preseči pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, se mora predložiti varščina, ki je enaka uvoznim dajatvam, določenim na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

Če v primeru, navedenem v drugem pododstavku, uvozna cena pošiljke ni navedena, je uporaba skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti ali uporabe ustreznih carinskih predpisov pod pogoji, ki se določijo v skladu z odstavkom 3.

3. Če se uporabljajo odstopanja v členu 44(15) za uvožene proizvode, vložijo uvozniki v času sprostitve blaga v prost promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina je enaka znesku, ki ga je treba še določiti. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prost promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega področja, ali pri vinifikaciji ustrezno označen.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se določijo po postopku, določenem v členu 75. Ta pravila veljajo zlasti za merila, po katerih se določi, katero kontrolno metodo je treba uporabiti in katere parametre upoštevati za obračun pavšalnih uvoznih vrednosti, višino varščine, navedene v odstavku 3, in predpise za sprostitev te varščine.

Člen 61

1. Da bi preprečili ali odpravili neugodne vplive na trgu v Skupnosti, ki lahko nastanejo z uvozom nekaterih proizvodov, navedenih v členu 1(2), se pri uvozu enega ali več takšnih proizvodov po carinski stopnji, določeni v skupni carinski tarifi, zaračunava dodatna uvozna dajatev, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 5 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v skladu s členom 300 Pogodbe v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, razen če uvoz ne more povzročiti motenj na trgu Skupnosti ali če so vplivi nesorazmerni s postavljenim ciljem.

2. Sprožitvena cena, pod katero se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, je tista, ki jo Skupnost pošlje Svetovni trgovinski organizaciji.

Sprožitvene količine, ki morajo biti prekoračene, da se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, se določijo zlasti na podlagi uvoza v Skupnost v treh letih pred letom, v katerem so nastopili ali bi verjetno nastopili neželeni učinki iz odstavka 1.

3. Uvozne cene, ki se morajo upoštevati za uvedbo dodatne uvozne dajatve, se določijo na podlagi uvoznih cen cif zadevne pošiljke.

Uvozne cene cif se za ta namen preverjajo na podlagi reprezentativnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu ali uvoznem trgu Skupnosti.

4. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom, določenim v členu 75. Takšna podrobna pravila veljajo zlasti za:

(a) proizvode, za katere se uporabljajo dodatne uvozne dajatve v skladu s členom 5 Sporazuma o kmetijstvu;

(b) druga merila, potrebna za uporabo odstavka 1 v skladu s členom 5 navedenega sporazuma.

Člen 62

1. Tarifne kvote za proizvode, ki so zajeti v tej uredbi in izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katere koli druge pogodbe Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi po postopku, določenem v členu 75.

2. Za upravljanje kvote se uporablja ena od naslednjih metod ali kombinacija teh metod:

(a) metoda na podlagi kronološkega vrstnega reda, po katerem so vloženi zahtevki (načelo "prvi prispe, prvi dobi");

(b) metoda razporejanja v sorazmerju z zaprošenimi količinami, ko so bili vloženi zahtevki (metoda "istočasnega pregleda");

Sprejmejo se lahko druge ustrezne metode. Pri metodi je treba preprečiti kakršno koli razlikovanje med zadevnimi izvajalci.

3. S sprejeto metodo se, kjer je to primerno, upoštevata zahteva po oskrbi trga Skupnosti in potreba po varovanju ravnovesja tega trga, pri čemer se lahko izrabijo metode, ki so bile v preteklosti uporabljene za kvote in ustrezajo kvotam, navedenim v odstavku 1, in to ne glede na pravice, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih kot del urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj.

4. Podrobna pravila, navedena v odstavku 1, predvidevajo letne kvote, po potrebi ustrezno razdeljene skozi leto, in določajo metodo upravljanja, ki se uporablja, ter po potrebi zajemajo tudi:

(a) jamstva, ki zajemajo vrsto, vir in izvor proizvoda;

(b) priznanje dokumenta za preverjanje jamstev, navedenih v (a);

Člen 63

1. Da bi omogočili izvoz:

(a) proizvodov, naštetih v členu 1(2)(a), (b) in (c);

(b) sladkorja pod oznako KN 1701, glukoze in glukoznega sirupa pod oznakami KN 17023091, 17023099, 17024090 in 17029050, tudi v obliki proizvodov pod tarifnima oznakama KN 17023051 in 17023059, ki so zajeti v proizvodih pod oznakami KN 20096011, 20096071, 20096079 in 22043099,

na podlagi cen, ki v mednarodni trgovini veljajo za te proizvode, se lahko razlika med temi cenami in cenami v Skupnosti v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, izravna z izvoznimi nadomestili.

2. Za dodelitev količin, ki se lahko izvažajo z nadomestili, se določi postopek, ki:

(a) najbolj ustreza vrsti proizvoda in položaju na zadevnem trgu, omogočajoč najbolj učinkovito možno uporabo razpoložljivih virov in upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, ne da bi ustvarjal razločevanje med velikimi in majhnimi izvajalci;

(b) je ob upoštevanju zahtev upravljanja povezan z najnižjimi stroški za izvajalce v upravnem smislu;

3. Nadomestila so enaka za celotno Skupnost. Lahko se glede na namembno območje različno določijo, kadar to zahteva položaj na mednarodnem trgu ali posebne zahteve nekaterih trgov.

Nadomestila, navedena v odstavku 1(a), se določijo v skladu s postopkom, določenim v členu 75. Določijo se v rednih časovnih razmikih.

Nadomestila, določena v rednih časovnih razmikih, lahko Komisija po potrebi spremeni v intervencijskem obdobju na prošnjo države članice ali na svojo lastno pobudo.

Določbe člena 64 glede naštetih proizvodov se uporabljajo kot dopolnilo.

4. Nadomestila se odobrijo samo za zahtevke in ob predložitvi ustreznih izvoznih dovoljenj.

5. Nadomestilo za izvoz proizvodov, naštetih v členu 1, je tisto nadomestilo, ki velja na dan, ko je vložen zahtevek za dovoljenje, in pri različnih višinah nadomestila tisto nadomestilo, ki velja na isti dan:

(a) za namembno območje, navedeno v dovoljenju, ali če je to primerno,

(b) za dejansko namembno območje, če se to razlikuje od namembnega območja, navedenega v dovoljenju. V tem primeru znesek ne sme presegati zneska, ki velja za namembno območje, navedeno v dovoljenju.

Sprejmejo se ustrezni ukrepi, ki preprečujejo zlorabo različnih možnosti, predvidenih v tem odstavku.

6. V skladu s postopkom, določenim v členu 75, so možna odstopanja od odstavkov 4 in 5 pri proizvodih, navedenih v členu 1, za katere se dodelijo nadomestila v okviru ukrepov pomoči v hrani.

7. Zagotovljeno je upoštevanje količinskih omejitev, ki izhajajo iz sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 300 Pogodbe na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za predvidena referenčna obdobja in veljavnih za zadevne proizvode.

Glede na upoštevanje obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj, konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

8. Podrobna pravila za uporabo tega člena, vključno z določbami o ponovni razporeditvi nedodeljenih ali neuporabljenih izvoznih količin, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Člen 64

1. Ta člen se uporablja za nadomestila, navedena v členu 63(1).

2. Višina nadomestila za proizvode, navedene v členu 63(1)(b), je:

(a) pri surovem sladkorju in belem sladkorju znesek nadomestila za izvoz teh proizvodov v nepredelani obliki, kakor je določeno v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 1785/81 z dne 30. junija 1981 o skupni ureditvi trga za sladkor [53] in v skladu z določbami, sprejetimi za njegovo uporabo;

(b) pri glukozi in glukoznem sirupu znesek nadomestila za izvoz teh proizvodov v nepredelani obliki, kakor je določeno v skladu s členom 13 Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za žita [54] in v skladu z določbami, sprejetimi za njegovo uporabo.

Da bi bili izpolnjeni pogoji za nadomestilo, mora proizvode v predelani obliki ob izvozu spremljati prosilčeva izjava, v kateri so navedene količine surovega sladkorja, belega sladkorja, glukoze in glukoznega sirupa, ki so bile uporabljene pri proizvodnji.

Resničnost te izjave pregledujejo pristojni organi zadevne države članice.

3. Nadomestila se določijo ob upoštevanju naslednjih elementov:

(a) obstoječi položaj in možna gibanja glede na:

(i) cene in razpoložljivost proizvodov na trgu Skupnosti, navedenih v členu 63(1);

(ii) cene teh proizvodov na svetovnem trgu;

(b) najugodnejši stroški za trženje in transport od trgov Skupnosti do pristanišč ali drugih izvoznih mest Skupnosti, pa tudi stroški pošiljanja do namembne države;

(d) omejitve, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe;

(e) potrebe po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti;

(f) ekonomski vidik predlaganega izvoza.

4. Tržne cene Skupnosti, navedene v členu 63(1), se določijo na podlagi najugodnejših izvoznih cen.

Določitev cen v mednarodni trgovini, navedenih v členu 63(1), se opravi ob upoštevanju:

(a) cen, zabeleženih na trgih tretjih držav;

(b) najugodnejših cen v namembnih tretjih državah za uvoz iz tretjih držav;

(c) cen proizvajalcev, določenih v tretjih državah izvoznicah, ob upoštevanju, kadar je to primerno, subvencij, ki jih dodelijo te države;

(d) prostih cen na meji Skupnosti.

5. Brez poseganja v tretji pododstavek člena 63(3) se po postopku iz člena 75 določi, v kakšnih časovnih presledkih je treba sestaviti seznam proizvodov, za katere se dejansko dodeli nadomestilo, in določiti višino tega nadomestila.

6. Nadomestilo se izplača, kadar se dokaže, da:

(a) imajo izdelki izvor v Skupnosti,

(b) so bili izdelki izvoženi iz Skupnosti in

(c) so izdelki ob različni višini nadomestila dosegli namembno območje, navedeno v dovoljenju, ali drugo namembno območje, za katero je bilo določeno nadomestilo ne glede na člen 63(5)(b). Odstopanja od tega predpisa se lahko predvidijo v skladu s postopkom, določenim v členu 75, če se določijo pogoji, ki dajejo enakovredna jamstva.

V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se lahko sprejmejo dodatne določbe.

7. Brez poseganja v odstavek 6(a) se pri izvozu proizvodov, ki so uvoženi iz tretjih držav in ponovno izvoženi v tretje države, ne dodeli izvozno nadomestilo, razen če se odobri odstopanje po postopku iz člena 75.

Člen 65

1. Kolikor je to potrebno za ustrezno delovanje skupne ureditve trga za vino, lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino v posebnih primerih v celoti ali deloma prepove uporabo postopka aktivnega oplemenitenja za proizvode v skladu s členom 1.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 sprejme Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo potrebne ukrepe v primerih, ko položaj, določen v odstavku 1, zahteva izredno nujno poseganje in je moten ali bi lahko bil moten trg Skupnosti z uporabo postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja; Svet in države članice je treba obvestiti o takšnih ukrepih, katerih trajanje veljavnosti ne sme presegati šest mesecev in ki se začnejo uporabljati takoj. Če Komisija prejme zahtevo od države članice, sprejme odločitev o tem v enem tednu po prejemu zahteve.

3. Odločitev Komisije lahko katera koli država članica pošlje v presojo Svetu v enem tednu od dneva obvestila. Svet lahko s kvalificirano večino potrdi, spremeni ali razveljavi odločitev Komisije. Če Svet ne sprejme odločitve v treh mesecih, velja odločitev Komisije za razveljavljeno.

Člen 66

1. Splošna pravila za razlaganje kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za razvrščanje proizvodov, zajetih v tej uredbi; carinska nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

2. Razen če ni drugače predvideno s to uredbo ali v skladu z določbo na podlagi te uredbe, se prepoveduje:

(a) obračunavanje dajatev z enakovrednim učinkom kakor carine;

(b) uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

Člen 67

1. Uvoz proizvodov, zajetih v tej uredbi, katerim je bil dodan alkohol, razen tistih proizvodov, ki so enakovredni proizvodom z izvorom v Skupnosti, pri katerih se takšno dodajanje dovoli, se prepove.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti pogojev za enakovrednost proizvodov in odstopanja od odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Člen 68

1. Proizvodi, navedeni v členu 1(2)(a) in (b), se lahko uvažajo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) za vse proizvode:

(i) če ustrezajo pogojem za proizvodnjo, trženje in se po potrebi prodajo za neposredno prehrano ljudi v tretji državi, iz katere izvirajo, in se dokaže, da so ti pogoji izpolnjeni s potrdilom, ki ga izda pristojni organ in je na seznamu, ki ga je treba še določiti, v tretji državi, iz katere izvira proizvod;

(ii) kadar so namenjeni za neposredno prehrano ljudi, če proizvode spremlja analizni izvid, ki ga sestavi organ ali urad, imenovan od tretje države, iz katere izvira proizvod;

(b) za vina, namenjena za neposredno prehrano ljudi, razen likerskega in penečega vina:

(i) če imajo dejanski volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. % in skupni volumenski delež alkohola največ 15 vol. %;

(ii) če je celotna vsebnost kisline, izražena v vinski kislini, najmanj 3,5 gramov na liter ali 46,6 miliekvivalentov na liter.

2. Po postopku, določenem v členu 75, se lahko predvidi:

(a) določitev značilnosti, ki jih morata imeti likersko in peneče vino, in odstopanja od odstavka 1(b);

(b) da nekateri proizvodi, navedeni v odstavku 1, ki se prevažajo v omejenih količinah in pakirajo v majhnih posodah, ne potrebujejo potrdila in analiznega izvida v smislu odstavka 1(a);

(c) da za nekatera vina s potrdilom o označbi geografskega izvora ali s potrdilom o izvoru ni treba navajati vseh ali dela podatkov, ki so predvideni v potrdilu in analiznem izvidu v smislu odstavka 1(a).

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Člen 69

1. Če je trg v Skupnosti za enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2), zaradi uvoza ali izvoza izpostavljen resnim motnjam ali pa mu grozijo resne motnje, ki ogrožajo cilje člena 33 Pogodbe, potem se lahko v trgovanju s tretjimi državami uporabijo ustrezni ukrepi, dokler se takšne motnje ne odpravijo.

Da bi lahko ocenili, ali položaj upravičuje uporabo takšnih ukrepov, se upoštevajo zlasti:

(a) količine, za katere so bila izdana ali zahtevana uvozna dovoljenja, in položaj na trgu vina v Skupnosti;

(b) obseg intervencije, če je to primerno.

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme splošna pravila za uporabo tega odstavka in opredeli, v katerih primerih in v okviru katerih omejitev lahko države članice sprejmejo začasne varnostne ukrepe.

2. Če nastopijo razmere, navedene v odstavku 1, sprejme Komisija potrebne ukrepe na predlog države članice ali na svojo lastno pobudo; države članice so obveščene o takšnih ukrepih, ki začnejo veljati takoj. Če država članica pošlje Komisiji zahtevo, sprejme Komisija odločitev o tem v treh delovnih dneh po prejemu zahteve.

3. Ukrepe, ki jih sprejme Komisija, lahko katera koli država članica pošlje v presojo Svetu v treh delovnih dneh po prejemu obvestila. Svet se sestane takoj. Svet s kvalificirano večino lahko spremeni ali razveljavi zadevne ukrepe.

4. Ta člen se uporabi ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

NASLOV VIII

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 70

1. Proizvodi iz te uredbe se lahko dajo v promet v okviru Skupnosti samo s spremnim dokumentom, ki je uradno pregledan.

2. Fizične in pravne osebe in skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica upravljajo te proizvode, zlasti proizvajalci, polnilnice in predelovalci, pa tudi trgovci, ki jih je treba še določiti, morajo voditi evidenco o prejemu in izdaji proizvodov.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti vrsto in obliko dokumenta, navedenega v odstavku 1, in odstopanja od tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Člen 71

1. Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo in trgovino s proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi.

2. Poglavje II naslova II ni v nasprotju z dodeljevanjem nacionalne pomoči, namenjene za doseganje podobnih ciljev, ki jih skuša doseči navedeno poglavje. Odstavek 1 se kljub temu uporablja za takšno pomoč.

Člen 72

1. Države članice imenujejo enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev skladnosti s predpisi Skupnosti na področju vina. Imenujejo tudi laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz na področju vina.

2. Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove teh organov in laboratorijev. Komisija pošlje te informacije drugim državam članicam.

3. Komisija vzpostavi organ posebnih uradnikov za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic pri kontroli na kraju samem, da zagotovi enotno uporabo predpisov na področju vina.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti določbe:

(a) zagotoviti enotno uporabo predpisov Skupnosti na področju vina, zlasti glede nadzora;

(b) urediti razmerja med določenimi organi;

(d) urediti upravne kazni in

(e) urediti pooblastila in obveznosti imenovanih inšpektorjev.

Člen 73

Države članice in Komisija si sporočajo potrebne podatke za izvajanje te uredbe. Podrobna pravila, ki urejajo takšna sporočila, vključno z vrsto in obliko podatkov, ki jih je treba poslati, in časovni roki za sporočanje, pa tudi razporejanje zbranih podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Člen 74

Sestavi se upravljalni odbor za vino (v nadaljnjem besedilu "odbor"), ki sestoji iz predstavnikov držav članic in kateremu predseduje predstavnik Komisije.

Člen 75

1. Kadar se upošteva postopek, določen v tem členu, predloži predsedujoči zadevo odboru na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor izrazi svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsedujoči glede na nujnost zadeve. Mnenje se izrazi z večino, predvideno v členu 205(2) Pogodbe, pri odločitvah, ki jih mora sprejeti Svet na predlog Komisije. Pri glasovanju v odboru se ponderirajo glasovi predstavnikov držav članic na način, določen v navedenem členu. Predsedujoči ne glasuje.

Komisija odobri ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj. Če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, jih Komisija nemudoma pošlje Svetu. V tem primeru lahko Komisija odloži uporabo ukrepov, za katere se je odločila, za obdobje, ki ni daljše od enega meseca od dneva takšnega sporočila.

Svet lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v roku, predvidenem v drugem odstavku.

Člen 76

Odbor lahko pregleda katero koli drugo vprašanje, ki ga postavi predsedujoči na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 77

1. Pri izvajanju te uredbe je treba hkrati primerno upoštevati cilje, določene v členu 33 in 131 Pogodbe.

2. Pri uporabi te uredbe je treba upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

Člen 78

1. Uredba (ES) št. 1258/1999 in določbe, sprejete pri izvajanju Uredbe, se uporabljajo za proizvode, ki so zajeti v tej uredbi.

2. Premija, navedena v poglavju II naslova II, podpora, navedena v poglavju III navedenega naslova, pomoč, navedena v poglavju I naslova III, odkup in podpora, navedena v poglavju II navedenega naslova, in pomoč, navedena v poglavju III navedenega naslova, ter nadomestila, navedena v naslovu VII, veljajo kot intervencije za stabiliziranje kmetijskih trgov v smislu člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999.

3. Ne glede na strožje predpise se lahko dodelita podpora Skupnosti v skladu z naslovom III in nadomestilo v skladu z naslovom VII samo za proizvode, pridelane v Skupnosti iz grozdja, potrganega v Skupnosti.

Člen 79

Zaradi preprečevanja presežnih količin namiznega vina in vina, primernega za proizvodnjo namiznega vina, lahko države članice postavijo zgornjo mejo donosa, izraženega v hektolitrih na hektar, katerega prekoračitev povzroči izgubo proizvajalčeve pravice do ugodnosti iz te uredbe.

Člen 80

V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se sprejmejo ukrepi:

(a) za olajšanje prehoda z ureditve, predvidene v uredbah, navedenih v členu 81, na ureditev, določeno s to uredbo;

(b) za ureditev reševanja posebnih praktičnih problemov, če je to potrebno. Ti ukrepi, če so ustrezno utemeljeni, lahko odstopajo od nekaterih predpisov te uredbe.

Člen 81

Uredbe (EGS) št. 346/79, (EGS) št. 351/79, (EGS) št. 460/79, (EGS) št. 456/80, (EGS) št. 457/80, (EGS) št. 458/80, (EGS) št. 1873/84, (EGS) št. 895/85, (EGS) št. 822/87, (EGS) št. 823/87, (EGS) št. 1442/88, (EGS) št. 3877/88, (EGS) št. 4252/88, (EGS) št. 2046/89, (EGS) št. 2048/89, (EGS) št. 2389/89, (EGS) št. 2390/89, (EGS) št. 2391/89, (EGS) št. 2392/89, (EGS) št. 3677/89, (EGS) št. 3895/91, (EGS) št. 2332/92 in (EGS) št. 2333/92 se razveljavijo.

Člen 82

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporabljati se začne 1. oktobra 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. maja 1999

Za Svet

Predsednik

K.-H. Funke

[1] UL C 271, 31.8.1998, str. 21.

[2] Mnenje je bilo predloženo dne 6. maja 1999 (še ni objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti).

[3] UL C 101, 12.4.1999, str. 60.

[4] UL C 93, 6.4.1999, str. 1.

[5] UL L 84, 27.3.1987, str. 1.

[6] UL L 210, 28.7.1998, str. 8.

[7] UL L 54, 5.3.1979, str. 72.

[8] UL L 54, 5.3.1979, str. 90.

[9] UL L 106, 26.4.1991, str. 6.

[10] UL L 58, 9.3.1979, str. 1.

[11] UL L 367, 31.12.1985, str. 39.

[12] UL L 57, 29.2.1980, str. 16.

[13] UL L 163, 22.6.1983, str. 52.

[14] UL L 57, 29.2.1980, str. 23.

[15] UL L 57, 29.2.1980, str. 27.

[16] UL L 67, 14.3.1991, str. 16.

[17] UL L 176, 3.7.1984, str. 6.

[18] UL L 353, 24.12.1997, str. 2.

[19] UL L 97, 4.4.1987, str. 2.

[20] UL L 362, 31.12.1985, str. 8.

[21] UL L 84, 27.3.1987, str. 59.

[22] UL L 184, 24.7.1996, str. 1.

[23] UL L 132, 28.5.1988, str. 3.

[24] UL L 108, 27.4.1999, str. 9.

[25] UL L 346, 15.12.1988, str. 7.

[26] UL L 373, 31.12.1988, str. 59.

[27] UL L 210, 28.7.1998, str. 11.

[28] UL L 202, 14.7.1989, str. 14.

[29] UL L 335, 24.12.1996, str. 7.

[30] UL L 202, 14.7.1989, str. 32.

[31] UL L 232, 9.8.1989, str. 1.

[32] UL L 292, 25.10.1997, str. 3.

[33] UL L 232, 9.8.1989, str. 7.

[34] UL L 353, 24.12.1997, str. 1.

[35] UL L 232, 9.8.1989, str. 10.

[36] UL L 232, 9.8.1989, str. 13.

[37] UL L 184, 24.7.1996, str. 3.

[38] UL L 360, 9.12.1989, str. 1.

[39] UL L 297, 18.11.1994, str. 1.

[40] UL L 368, 31.12.1991, str. 1.

[41] UL L 231, 13.8.1992, str. 1.

[42] UL L 231, 13.8.1992, str. 9.

[43] UL L 184, 24.7.1996, str. 9.

[44] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[45] UL C 32, 6.2.1999, str. 12.

[46] UL L 208, 31.7.1986, str. 1.

[47] UL L 210, 28.7.1998, str. 14.

[48] UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

[49] UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

[50] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[51] UL L 336, 23.12.1994, str. 86.

[52] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[53] UL L 177, 1.7.1981, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1148/98 (UL L 159, 3.6.1998, str. 38).

[54] UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1253/1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 18).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OPREDELITVE PROIZVODOV

Naslednje opredelitve se uporabljajo za:

- proizvode, proizvedene v Skupnosti iz grozdja, potrganega v Skupnosti, vključno z vini iz šeste alinee odstavka 15, in

- druge proizvode, razen proizvodov iz odstavkov 3, 4, 5, 6, 7, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18 in 24, če

- izvirajo iz tretjih držav ali

- so proizvedeni v Skupnosti iz grozdja, potrganega zunaj Skupnosti, in je njihova proizvodnja dovoljena po tej uredbi.

Opredelitve za proizvode iz grozdja in vina, za katere se ta priloga ne uporablja, bodo po potrebi sprejete v skladu s to uredbo in po postopku, določenem v členu 75.

1. Sveže grozdje: plod vinske trte, ki se uporablja za proizvodnjo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.

2. Grozdni mošt: tekoči proizvod, dobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Doseženi volumenski delež alkohola v grozdnem moštu je lahko največ 1 % vol.

3. Delno prevreti grozdni mošt: proizvod, dobljen z vrenjem grozdnega mošta z volumenskim deležem alkohola najmanj 1 % vol., toda manj kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola; ne glede na to pa nekatera kakovostna vina pdpo, ki imajo volumenski delež alkohola nižji kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola, vendar najmanj 4,5 % vol., ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt.

4. Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja: proizvod, dobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter in naravni volumenski delež alkohola najmanj 8 % vol. Ne glede na to nekatera vina, ki izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

5. Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola: proizvod, ki:

- ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 12 % vol., vendar največ 15 % vol. in

- je dobljen tako, da se delno prevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni volumenski delež alkohola najmanj 8,5 % vol. in izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5), doda:

- ali nevtralni alkohol, izvirajoč iz vina, vključno z alkoholom, dobljenim z destilacijo sušenega grozdja, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 95 % vol.,

- ali neprečiščeni proizvod, dobljen z destilacijo vina, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 52 % vol. in največ 80 % vol.

6. Zgoščeni grozdni mošt: nekaramelizirani grozdni mošt, ki:

- je dobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %,

- izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5),

- je dobljen iz grozdnega mošta, ki ima najnižji naravni volumenski delež alkohola, določen za vinorodno cono, v kateri je bilo grozdje potrgano.

Dovoljeni najvišji volumenski delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta znaša do 1 % vol.

7. Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt: tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:

- je dobljen iz delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 61,7 %;

- je bil obdelan s priznano metodo razkisanja in odstranjevanja drugih sestavin, razen sladkorja;

- ima naslednje lastnosti:

- pH največ 5 pri 25 ° Brix,

- optično gostoto pri 425 nm za debelino 1 cm največ 0,100 v grozdnem moštu koncentracije 25 ° Brix,

- vsebnost saharoze tako nizko, da je ni možno določiti z analizno metodo, ki jo je treba določiti,

- Folin-Ciocalteau indeks največ 6,00 pri 25 ° Brix,

- titracijsko kislost največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

- vsebnost žveplovega dioksida največ 25 miligramov na kilogram skupnega sladkorja,

- skupno vsebnost kationov največ 8 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

- prevodnost pri 25 ° Brix in 20 °C največ 120 mikro-Siemens/cm,

- vsebnost hidroksimetilfurfurala največ 25 mg na kilogram skupnega sladkorja,

- navzočnost mesoinositola,

- izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5),

- je dobljen iz grozdnega mošta, ki ima minimalni naravni volumenski delež alkohola, določen za vinorodno cono, v kateri je bilo grozdje potrgano.

Dovoljeni najvišji volumenski delež alkohola prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta znaša lahko do 1 % vol.

8. Grozdni sok: tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, dobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen primeren za porabo; dobljen je lahko:

(a) iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali

(b) z razredčenjem:

- iz zgoščenega grozdnega mošta ali

- iz zgoščenega grozdnega soka.

Dovoljeni dejanski najvišji volumenski delež alkohola grozdnega soka znaša do 1 % vol.

9. Zgoščeni grozdni sok: nekaramelizirani grozdni sok, dobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli priznano metodo, razen neposredega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji volumenski delež alkohola zgoščenega grozdnega soka znaša do 1 % vol.

10. Vino: proizvod, dobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem iz svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali iz grozdnega mošta.

11. Mlado vino, ki je še v vrenju: vino, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

12. Vino, primerno za pridobivanje namiznega vina: vino, ki:

- izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5);

- je proizvedeno v Skupnosti in

- ima minimalni volumenski delež alkohola, določen za vinorodno cono, v kateri je bilo proizvedeno.

13. Namizno vino: vino, razen kakovostnega vina pdpo, ki:

- izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5);

- je proizvedeno v Skupnosti;

- ima ne glede na uporabo postopkov, določenih v točki D Priloge V dejanski volumenski delež alkohola najmanj 8,5 % vol., če vino izvira izključno iz grozdja vinorodnih con A in B, in najmanj 9 % vol. v drugih vinorodnih conah in skupni volumenski delež alkohola pod 15 % vol.;

- ima, razen pri dopustnih izjemah, skupno vsebnost kisline, izražene kot vinska kislina, najmanj 3,5 gramov na liter ali 46,6 miliekvivalentov na liter.

Za vina z nekaterih vinorodnih con, ki se posebej določijo, proizvedena brez vsake obogatitve, se zgornja meja skupnega volumenskega deleža alkohola lahko poviša do 20 % vol.

"Retsina" namizno vino je namizno vino, proizvedeno izključno na geografskem območju Grčije, iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje "retsina" namiznega vina pod pogoji, ki jih določajo veljavne grške določbe.

14. Likersko vino: proizvod:

A. ki ima:

- dejanski volumenski delež alkohola najmanj 15 % vol. in največ 22 % vol.;

- povprečni volumenski delež alkohola najmanj 17,5 % vol., razen nekaterih kakovostnih likerskih vin, proizvedenih na določenih pridelovalnih območjih (kakovostna likerska vina pdpo) in navedenih v seznamu, ki ga je treba pripraviti;

B. ki je dobljen:

(a) iz:

- delno prevretega grozdnega mošta ali

- vina ali

- kombinacije obeh proizvodov ali

- pri nekaterih kakovostnih likerskih vinih pdpo, ki se posebej določijo, iz grozdnega mošta ali njegove mešanice z vinom,

vsi ti proizvodi morajo pri likerskih vinih in kakovostnih likerskih vinih pdpo:

- izvirati iz sort grozdja, ki se določijo izmed vrst grozdja, navedenih v členu 42(5); in

- razen nekaterih kakovostnih likerskih vin pdpo s seznama, ki se posebej določi, imeti izhodiščni naravni volumenski delež alkohola najmanj 12 % vol.;

(b) in z dodatkom:

(i) posamezno ali v kombinaciji:

- nevtralnega alkohola vinskega izvora, vključno z alkoholom, dobljenim z destilacijo sušenega grozdja, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 96 % vol.;

- destilata iz vina ali sušenega grozdja, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 52 % vol. in največ 86 % vol.;

(ii) skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kjer je to primerno:

- zgoščeni grozdni mošt;

- kombinacija enega od proizvodov, navedenih v (i), z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee (a);

(iii) za nekatera kakovostna likerska vina pdpo s seznama, ki se pripravi:

- vsak od proizvodov, navedenih v (i), posamezno ali v kombinaciji;

- ali eden ali več naslednjih proizvodov:

- vinski destilat ali destilat iz sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohol najmanj 95 % vol. in največ 96 % vol.;

- žganja iz vina ali grozdnih tropin z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 86 % vol.;

- žganja iz sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 94,5 % vol.;

- skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kjer je to primerno:

- delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja;

- zgoščeni grozdni mošt, dobljen z neposrednim segrevanjem, ki ustreza, razen te operacije, definiciji zgoščenega grozdnega mošta;

- zgoščeni grozdni mošt;

- kombinacija enega od proizvodov, navedenih v drugi alinei, z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee (a).

15. Peneče vino: razen odstopanja, predvidenega v členu 44(3), proizvod, dobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem:

- svežega grozdja;

- grozdnega mošta;

- vina,

primernega za pridobivanje namiznega vina;

- namiznega vina;

- kakovostnega vina pdpo;

- uvoženih vin s seznama, ki se posebej pripravi, iz sort grozdja iz vinorodnih con z lastnostmi, ki ta vina delajo različna od vin Skupnosti,

kjer se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja in ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

16. Gazirano peneče vino: proizvod:

- ki je dobljen iz namiznih vin;

- iz katerega pri odprti posodi izhaja ogljikov dioksid, ki v celoti ali delno izvira iz dodatka tega plina; in

- ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

17. Biser vino: proizvod, ki:

- je dobljen iz namiznega vina, kakovostnega vina pdpo ali iz proizvodov, primernih za pridobivanje namiznih ali kakovostnih vin pdpo, pod pogojem, da imajo vino ali proizvodi skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 % vol.;

- ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 % vol.;

- ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara;

- je shranjen v posodah prostornine največ 60 l.

18. Gazirano biser vino: proizvod, ki:

- je dobljen iz namiznega vina, kakovostnega vina pdpo ali iz proizvodov, primernih za pridobivanje namiznih ali kakovostnih vin pdpo;

- ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 % vol. in skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 % vol.;

- ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki je delno ali v celoti dodan, nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara;

- je shranjen v posodah prostornine največ 60 l.

19. Vinski kis: kis, ki:

- je dobljen izključno iz vina z ocetnim kislinskim vrenjem in

- ima skupno vsebnost kisline, izražene kot ocetna kislina, najmanj 60 g na liter.

20. Vinska usedlina: usedline, ki ostanejo v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobreni obdelavi, in ostanki po filtriranju ali centrifugiranju tega proizvoda.

Za vinsko usedlino veljajo tudi:

- ostanki v posodah z vinskim moštom med shranjevanjem ali odobreno obdelavo;

- ostanki po filtriranju ali centrifugiranju tega proizvoda.

21. Grozdne tropine: prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.

22. Piquette: proizvod, dobljen:

- z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi; ali

- z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.

23. Vino, ojačano z destilatom vina: proizvod, ki:

- ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 18 % vol. in največ 24 % vol.;

- je dobljen izključno tako, da se vinu, ne vsebujočemu ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, ki ima največji volumenski delež alkohola 86 % vol.; in

- ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.

24. Vino iz prezrelega grozdja: proizvod, ki:

- je proizveden v Skupnosti, brez obogatitve, iz grozdja, potrganega v Skupnosti, ki izvira iz vrst vinske trte iz člena 42(5) in so s seznama, ki se posebej pripravi;

- ima naravni volumenski delež alkohola najmanj 15 % vol.;

- ima skupni volumenski delež alkohola najmanj 16 % vol. in dejanski volumenski delež alkohola najmanj 12 % vol.

Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

DELEŽI ALKOHOLA

1. Dejanski volumenski delež alkohola pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri 20 °C, ki jih vsebuje proizvod v 100 volumenskih enotah pri tej temperaturi.

2. Potencialni volumenski delež alkohola pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri 20 °C, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 volumskih enotah proizvoda pri tej temperaturi.

3. Skupni volumenski delež alkohola pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

4. Naravni volumenski delež alkohola pomeni celotni volumenski delež alkohola proizvoda pred kakršno koli obogatitvijo.

5. Dejanski masni delež alkohola pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki jih vsebuje 100 kilogramov proizvoda.

6. Potencialni masni delež alkohola pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 kilogramih proizvoda.

7. Skupni masni delež alkohola pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

VINORODNE CONE

1. Vinorodna cona A obsega:

(a) v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto, razen tistih, ki so vključene v vinorodno cono B;

(b) v Luksemburgu: vinorodno območje Luksemburga;

2. Vinorodna cona B obsega:

(a) v Nemčiji, površine, zasajene z vinsko trto na določenem pridelovalnem območju Baden;

(b) v Franciji, površine, zasajene z vinsko trto v departmajih, ki niso navedeni v tej prilogi, in v naslednjih departmajih:

- v Alzaciji: Bas-Rhin, Haut-Rhin;

- v Loreni: Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Vosges;

- v Šampanji: Aisne, Aube, Marne, Haute-Marne, Seine-et-Marne;

- v Juri: Ain, Doubs, Jura, Haute-Saône;

- v Savoji: Savoie, Haute-Savoie, Isère (občina Chapareillan);

- v dolini Loare: Cher, Deux-Sèvres, Indre, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher, Loire-Atlantique, Loiret, Maine-et-Loire, Sarthe, Vendée, Viene in površine, zasajene z vinsko trto na območju Cosne-sur-Loire v departmaju Nièvre;

3. Vinorodna cona C I a) obsega površine, zasajene z vinsko trto:

(a) v Franciji:

- v naslednjih departmajih: Allier, Alpes-de-Haute-Provence, Haute-Alpes, Alpes-Maritimes, Ariege, Aveyron, Cantal, Charente, Charente-Maritime, Corrèze, Côte-d'Or, Dordogne, Haute-Garonne, Gers, Gironde, Isère (razen občine Chapareillan), Landes, Loire, Haute Loire, Lot, Lot-et-Garonne, Lozère, Nièvre (razen območja Cosne-sur-Loire), Puy-de-Dôme, Pyrénées-Atlantiques, Haute-Pyrénées, Rhône, Saône-et-Loire, Tarn, Tarn-et-Garonne, Haut-Vienne, Yonne;

- na območju Valence in Die v departmaju Drôme (razen kantonov Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar);

- v departmaju Ardèche, na območju Tournon in v kantonih Antraigues, Buzet, Coucouron, Montpezat-sous-Bauzon, PrVs, Saint-Etienne de Lugdarès, Saint-Pierreville, Valgorge in Voulte-sur-Rhône;

(b) v Španiji v provincah Asturias, Cantabria, Guipúzcoa, La Coruña in Vizcaya;

(c) na Portugalskem v delu območja Norte z določenim pridelovalnim območjem za "Vinho Verde", pa tudi "Concelhos de Bombarral, Laurinhã, Mafra e Torres Vedras" (razen "Freguesias da Carvoeira e Dois Portos"), ki sodijo v "Região viticola da Extremadura".

4. V Italiji obsega vinorodna cona C I b) površine, zasajene z vinsko trto na območju Valle d’Aosta in v provincah Sondrio, Bolzano, Trento in Belluno.

5. Vinorodna cona C II obsega:

(a) v Franciji površine, zasajene z vinsko trto:

- v naslednjih departmajih: Aude, Bouches-de-Rhône, Gard, Hérault, Pyrénées-Orientales (razen kantonov Olette in Arles-sur-Tech), Vaucluse;

- v delu departmaja Var, na katerega na jugu mejijo severna območja občin Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Pland-de-la-Tour in Sainte-Maxime;

- na območju Nyons in v kantonih Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar v departmaju Drome;

- v tistih delih departmaja Ardèche, ki niso navedeni v točki 3(a);

(b) v Italiji površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih območjih: Abruzzi, Campagnia, Emilia-Romagna, Friuli-Venezia Giulia, Lazio, Liguria, Lombardia, razen province Sondrio, Marche, Molise, Piedemonte, Toscana, Umbria Veneto, razen province Belluno, vključno z otoki, ki sodijo v ta območja, kakor so Elba in drugi otoki toskanskega otočja, Ponziane, Capri in Ischia;

- v naslednjih provincah:

- Lugo, Orense, Pontevedra,

- Ávilla (razen občin v določenem pridelovalnem območju "comarca", Cebreros), Burgos, Léon, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid, Zamora,

- La Rioja,

- Álava,

- Navarra,

- Huesca,

- Barcelona, Gerona, Lérida;

- v tistem delu province Zaragoza, ki leži severno od reke Ebro;

- v občinah province Tarragona, ki so vključene v zaščiteni geografski izvor Penedés;

- v delu province Tarragona z določenim pridelovalnim območjem "comarca", Conca de Barberá.

6. V Grčiji vinorodna cona C III a) obsega površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih nomoi: Florina, Imathia, Kilkis, Grevena, Larisa, Ioannina, Levkas, Achaca, Messinia, Arkadia, Korinthia, Iraklio, Khania, Rethimni, Samos, Lasithi in otok Thira (Santorini).

7. Vinorodna cona C III b) obsega:

(a) v Franciji površine, zasajene z vinsko trto:

- v departmaju Corsica;

- v delu departmaja Var med morjem in mejo občin (ki so vključene) Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime;

- v kantonih Olette in Arles-sur-Tech in departmaju Pyrénées-Orientales;

(b) v Italiji površine, zasajene z vinsko trto na naslednjih območjih: Calabria, Basilicata, Apulia, Sardinia in Sicilia, vključno z otoki, ki sodijo k tem območjem, kakor so Pantelleria in Lipari, Egadi in Pelagi;

(d) v Španiji površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v 3(b) ali 5(c);

(e) na Portugalskem površine, zasajene z vinsko trto na območjih, ki niso vključena v vinorodno cono C I a).

8. Razmejitev območij v upravnih enotah, navedenih v tej prilogi, izhaja iz nacionalnih predpisov, veljavnih dne 15. decembra 1981, za Španijo dne 1. marca 1986 in za Portugalsko dne 1. marca 1998.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

SEZNAM DOVOLJENIH ENOLOŠKIH POSTOPKOV IN OBDELAV

1. Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu iz sušenega grozdja, zgoščenem grozdnem moštu in mladem vinu, ki še vre:

(a) zračenje ali dodajanje kisika;

(b) toplotna obdelava;

(c) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki;

(d) uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, posamično ali v kombinaciji, da se ustvari inertna atmosfera in da se omogoči obdelava proizvodov, zaščitenih pred zrakom;

(e) uporaba kvasovk za proizvodnjo vina;

(f) uporaba enega ali več naslednjih postopkov za vzpodbuditev rasti kvasovk:

- dodatek diamonijevega fosfata ali amonijevega sulfata v določenih mejah,

- dodatek amonijevega sulfita ali amonijevega bisulfita v določenih mejah,

- dodatek diamin hidroklorida v določenih mejah;

(g) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit;

(h) odstranjevanje žveplovega dioksida s fizikalnimi postopki;

(i) obdelava belega mošta in mladega belega vina še v vrenju z ogljem za enološko uporabo (aktivnim ogljem), v določenih mejah;

(j) čiščenje z uporabo ene ali več izmed naslednjih snovi za enološko uporabo:

- jedilna želatina,

- ribji mehur,

- kazein in kalijev kazeinat,

- jajčni in/ali mlečni albumin,

- bentonit,

- silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina,

- kaolin,

- tanin,

- pektolitični encimi,

- encimski preparat betaglukanaze, pod pogoji, ki se posebej določijo;

(k) uporaba sorbinske kisline ali kalijevega sorbata;

(l) uporaba vinske kisline za dokisanje pod pogoji, določenimi v točkah E in G Priloge V;

(m) uporaba ene ali več izmed naslednjih snovi za razkisanje pod pogoji, določenimi v točkah E in G Priloge V:

- nevtralni kalijev tartrat,

- kalijev bikarbonat,

- kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(–) jabolčne kisline,

- kalcijev tartrat,

- vinska kislina, pod pogoji, ki se posebej določijo,

- homogeni preparat vinske kisline in kalcijevega karbonata v enakih delih in v obliki finega prahu;

(n) uporaba smole alepskega bora, pod pogoji, ki se posebej določijo;

(o) uporaba preparata iz celičnih sten kvasovk, v določenih mejah;

(p) uporaba polivinilpolipirolidona v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo;

(q) uporaba mlečnokislinskih bakterij, suspendiranih v vinu, pod pogoji, ki se posebej določijo;

(r) dodatek lizocima v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo.

2. Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na grozdnem moštu, namenjenem za proizvodnjo prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta:

(a) zračenje;

(b) toplotna obdelava;

(c) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki;

(d) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit;

(e) odstranjevanje žveplovega dioksida s fizikalnimi postopki;

(f) obdelava z ogljem za enološko uporabo (aktivno oglje);

(g) uporaba kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(–) jabolčne kisline;

(h) uporaba ionskih izmenjalcev (smol) pod pogoji, ki se posebej določijo.

3. Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na delno prevretem grozdnem moštu, namenjenem za neposredno prehrano ljudi, na vinu, primernem za proizvodnjo namiznega vina, na namiznem vinu, penečem vinu, gaziranem penečem vinu, biser vinu, gaziranem biser vinu, likerskem vinu in kakovostnem vinu pdpo:

(a) pri suhih vinih in v količinah, ki ne presegajo 5 %, uporaba svežih vinskih kvasovk, ki so zdrave in nerazredčene in vsebujejo kvasovke iz nedavne vinifikacije suhih vin;

(b) zračenje ali uvajanje argona ali dušika;

(d) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki;

(e) uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, posamično ali v kombinaciji, da se ustvari inertna atmosfera in da se omogoči obdelava proizvodov, zaščitenih pred zrakom;

(f) dodajanje žveplovega dioksida, v določenih mejah;

(g) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit, pod pogoji, določenimi v tej uredbi;

(h) dodajanje sorbinske kisline ali kalijevega sorbata, pod pogojem, da končna vsebnost sorbinske kisline obdelanega proizvoda ob prihodu na trg za neposredno prehrano ljudi ne presega 200 mg/l;

(i) dodajanje L-askorbinske kisline do določenih meja;

(j) dodajanje citronske kisline za stabilizacijo vina, v določenih mejah;

(k) uporaba vinske kisline za zakisanje, pod pogoji, določenimi v točkah E in G Priloge V;

(l) uporaba ene ali več izmed naslednjih snovi za razkisanje pod pogoji, določenimi v točkah E in G Priloge V:

- nevtralni kalijev tartrat,

- kalijev bikarbonat,

- kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(–) jabolčne kisline,

- kalcijev tartrat,

- vinska kislina, pod pogoji, ki se posebej določijo,

- homogeni preparat vinske kisline in kalcijevega karbonata v enakih delih in v obliki finega prahu;

(m) čiščenje z eno ali več izmed naslednjih snovi za enološko uporabo:

- jedilna želatina,

- ribji mehur,

- kazein in kalijev kazeinat,

- jajčni in/ali mlečni albumin,

- bentonit,

- silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina,

- kaolin,

- encimski preparat betaglukanaze, pod pogoji, ki se posebej določijo;

(n) dodajanje tanina;

(o) obdelava z ogljem za enološko uporabo (aktivno oglje);

(p) obdelava, pod pogoji, ki se posebej določijo:

- delno prevretega grozdnega mošta, namenjenega za neposredno prehrano ljudi, belega vina in roze vina s kalijevim heksacianoferatom,

- rdečih vin s kalijevim heksacianoferatom ali kalcijevim fitatom;

(q) dodajanje metavinske kisline v določenih mejah;

(r) uporaba gumiarabikuma;

(s) uporaba DL vinske kisline, imenovane tudi grozdna kislina, ali njene nevtralne kalijeve soli, pod pogoji, ki se posebej določijo, za obarjanje presežnega kalcija;

(t) uporaba za izdelavo penečih vin, dobljenih z vrenjem v steklenicah in pri katerem se kvasovke odstranijo z degoržiranjem:

- kalcijevega alginata

ali

- kalijevega alginata;

(ta) uporaba kvasovk za proizvodnjo vina, suhih ali v vinski suspenziji, za proizvodnjo penečega vina;

(tb) dodajanje tiamina in amonijevih soli osnovnim vinom pri proizvodnji penečih vin, za vzpodbujanje rasti kvasovk, pod naslednjimi pogoji:

- hranljive soli, diamonijev sulfat v določenih mejah,

- pospeševalci rasti, tiamin v obliki tiamin hidroklorida, v določenih mejah;

(u) uporaba ploščic iz čistega parafina, impregniranih z alilizotiocianatom za ustvarjanje sterilne atmosfere, le v državah članicah, v katerih je to tradicionalno in če tega ne prepoveduje nacionalni zakon, ki določa, da se uporabljajo le v posodah, ki držijo več kakor 20 litrov, in da ni sledov alilizotiocianata v vinu;

(v) dodajanje za pospešitev izločanja vinskega kamna,

- kalijevega bitartrata,

- kalcijevega tartrata, znotraj meja in pod pogoji, ki se posebej določijo;

(w) uporaba bakrovega sulfata za odstranjevanje napak v okusu ali vonju vina, do določenih meja;

(x) uporaba preparatov iz celičnih sten kvasovk, v določenih mejah;

(y) uporaba polivinilpolipirolidona, v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo;

(z) uporaba mlečnih bakterij, suspendiranih v vinu, pod pogoji, ki se posebej določijo;

(za) dodajanje karamela v smislu Direktive 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih, ki se uporabljajo v živilih [1] za ojačanje barve likerskih vin in likerskih vin pdpo;

(zb) dodajanje lizocima, v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo.

4. Enološki postopki in obdelave, ki se uporabljajo za proizvode, navedene v uvodnem odstavku člena 3, le pod pogoji za uporabo, ki se posebej določijo:

(a) dodajanje kisika;

(b) elektrodializna obdelava za preprečevanje izločanja vinskega kamna;

[1] UL L 237, 10.9.1994, str. 13.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

MEJNE VREDNOSTI IN POGOJI ZA NEKATERE ENOLOŠKE POSTOPKE

A. Vsebnost žveplovega dioksida

1. Skupna vsebnost žveplovega dioksida v vinih, razen penečih in likerskih vin, v času sprostitve na trg za neposredno prehrano ljudi, ne sme presegati:

(a) 160 miligramov na liter pri rdečih in

(b) 210 miligramov na liter pri belih in roze vinih.

2. Ne glede na odstavek 1(a) in (b) se najvišja vsebnost žveplovega dioksida pri vinih z vsebnostjo preostalega sladkorja, izraženega kot invertni sladkor, najmanj 5 gramov na liter poviša na:

(a) 210 miligramov na liter za rdeča vina in 260 miligramov na liter za bela in roze vina;

(b) 300 miligramov na liter za:

- vina, za katera je v skladu s predpisi Skupnosti dovoljeno uporabljati oznako "Spätlese";

- kakovostna bela vina pdpo, za katera je dovoljena uporaba registrirane oznake kontroliranega izvora Bordeaux supérieur, Graves de Vayres, Côtes de Bordeaux, St Macaire, Première Côtes de Bordeaux, Ste-Foy Bordeaux, Côtes de Bergerac (z opisom ali brez opisa Côtes de Saussignac), Haut Montravel, Côtes de Montravel in Rosette;

- kakovostna vina pdpo, za katera je dovoljena uporaba oznake kontroliranega izvora Allela, La Mancha, Navarra, Penedés, Rioja, Rueda, Tarragona in Valencia;

- kakovostna bela vina pdpo z izvorom v Veliki Britaniji, opisana in predstavljena v skladu z angleškimi predpisi z izrazom "botrytis" ali drugimi ustreznimi izrazi, kakor je "noble harvest", "noble late harvested" ali "special late harvested";

(c) 350 miligramov na liter za vina, za katera je v skladu z določbami Skupnosti dovoljena uporaba opisa "Auslese", in bela vina, ki so v skladu z romunskimi predpisi opisana kot "odlično vino z določenega področja" in smejo nositi eno izmed naslednjih imen: Murfatlar, Cotnari, Tirnave, Pietroasele, Valea Calugareasca;

(d) 400 miligramov na liter za vina, za katera je v skladu z določbami Skupnosti dovoljen opis "Beerenauslese", "Ausbruch", "Ausbruchwein" in "Trockenbeerenauslese" in "Eiswein", in kakovostna bela vina pdpo, za katera je dovoljena uporaba registrirane oznake kontroliranega izvora Sauternes, Barsac, Cadillac, Cérons, Loupiac, Sainte-Croix-du-Mont, Monbazillac, Bonnezeaux, Quarts de Chaume, Coteaux du Layon, Coteaux de l’Aubance, Graves Supérieures, in Jurançon.

3. Kjer to zahtevajo vremenske razmere, se lahko sprejme odločitev, da prizadete države članice v nekaterih vinorodnih conah v Skupnosti dopustijo za vina, proizvedena na teh območjih, povišanje najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida z manj kakor 300 miligramov na liter za največ 40 miligramov na liter.

4. Države članice lahko uveljavijo strožje določbe za vina, proizvedena na njihovem ozemlju.

B. Vsebnost hlapne kisline

1. Najvišja vsebnost hlapne kisline ne sme preseči:

(a) 18 miliekvivalentov na liter pri delno prevretem grozdnem moštu;

(b) 18 miliekvivalentov na liter za bela in roze vina in najpozneje do 31. decembra 1989 pri proizvodih iz rezanja belega in rdečega vina na območju Španije ali

2. Vrednosti, navedene v odstavku 1, veljajo za:

- proizvode iz grozdja, pridelanega v Skupnosti, na proizvodni stopnji in vseh stopnjah trženja;

- delno prevreti grozdni mošt in vina z izvorom iz tretjih držav, na vseh stopnjah po vstopu na geografsko območje Skupnosti.

3. Izjeme od odstavka 1 se lahko določijo za:

(a) nekatera kakovostna vina pdpo in nekatera namizna vina, označena z geografsko označbo, če so bila:

- starana najmanj dve leti ali

- proizvedena po posebnih postopkih;

(b) vina s skupnim volumenskim deležem alkohola najmanj 13 % vol.

C. Omejitve za obogatitev

1. Če vremenske razmere v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti tako zahtevajo, lahko te države članice dovolijo povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu in delno prevretem mladem vinu, dobljenem iz sort vinske trte iz člena 42(5), pa tudi v vinu, primernem za pridobivanje namiznega vina, in v namiznem vinu.

2. Povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola se ne sme dovoliti pri proizvodih iz člena 1, če nimajo najnižjega naravnega volumenskega deleža alkohola vsaj:

(a) v vinorodni coni A: 5 % vol.;

(b) v vinorodni coni B: 6 % vol.;

(d) v vinorodni coni C I b): 8 % vol.;

(e) v vinorodni coni C II: 8,5 % vol.;

(f) v vinorodni coni C III: 9 % vol.

3. Povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov, navedenih v točki D, in ne sme preseči naslednjih mejnih vrednosti:

(a) v vinorodni coni A: 3,5 % vol.;

(b) v vinorodni coni B: 2,5 % vol.;

4. V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami se lahko mejne vrednosti povišanja deleža alkohola, določene v odstavku 3, dvignejo do naslednjih vrednosti:

(a) v vinorodni coni A: 4,5 % vol.;

(b) v vinorodni coni B: 3,5 % vol.

D. Postopki obogatitve

1. Povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola, predvideno v točki C, je dovoljeno doseči le:

(a) za sveže grozdje, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta;

(b) za grozdni mošt z dodajanjem saharoze ali zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delno koncentracijo in

2. Postopki, navedeni v odstavku 1, se med seboj izključujejo.

3. Dodajanje saharoze iz odstavka 1(a) in (b) je dovoljeno le s suhim sladkanjem in le v vinorodnih conah, v katerih se to izvaja tradicionalno, ali izjemoma v skladu s predpisi, veljavnimi dne 8. maja 1970.

4. Dodajanje zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ne sme povečati začetnega volumna svežega zdrozganega grozdja, grozdnega mošta, delno prevretega grozdnega mošta ali delno prevretega mladega vina za več kakor 11 % v vinorodni coni A, za več kakor 8 % v vinorodni coni B in za več kakor 6,5 % v vinorodni coni C.

5. Pri uporabi odstavka 4 točke C se mejne vrednosti povečanja volumna dvignejo na 15 % v vinorodni coni A in na 11 % v vinorodni coni B.

6. Zgoščevanje grozdnega mošta, vina, primernega za pridobivanje namiznega vina, ali namiznega vina s tem postopkom ne sme zmanjšati volumna teh proizvodov za več kakor 20 % in v nobenem primeru ne sme povišati naravnega volumenskega deleža alkohola za več kakor 2 %.

7. V nobenem primeru zgoraj navedeni postopki ne smejo povišati skupnega volumenskega deleža alkohola za več kakor 11,5 % vol. v vinorodni coni A, za več kakor 12 % v vinorodni coni B, za več kakor 12,5 % vol. v vinorodni coni C I (a) in C I (b), za več kakor 13 % vol. v vinorodni coni C II in za več kakor 13,5 % vol. v vinorodni coni C III v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem mladem vinu, vinu, primernem za pridelavo namiznega vina, ali v namiznem vinu, obdelanem s tem postopkom.

8. Pri rdečem vinu se skupni volumenski delež alkohola v proizvodih, navedenih v odstavku 7, lahko poviša do 12 % vol. v vinorodni coni A in do 12,5 % vol. v vinorodni coni B.

9. Vin, primernih za pridelavo namiznega vina in namiznega vina, ni dovoljeno koncentrirati, če so bili proizvodi, iz katerih so bila pridelana, sami obdelani s postopki, navedenimi v odstavku 1(a) in (b).

E. Dokisanje in razkisanje

1. Pri svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem mladem vinu in vinu je dovoljeno:

(a) delno razkisanje v vinorodnih conah A, B, C I (a) in C I (b);

(b) dokisanje ali razkisanje v vinorodnih conah C II in C III (a), ne glede na odstavek 3; ali

2. Proizvodi, razen vin, navedenih v odstavku 1, se lahko dokisajo do vrednosti 1,5 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 20 miliekvivalentov na liter.

3. Dokisanje vina je dovoljeno do vrednosti 2,5 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 33,3 miliekvivalentov na liter.

4. Razkisanje vina je dovoljeno do vrednosti 1 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 13,3 miliekvivalentov na liter.

5. Grozdni mošt, namenjen zgoščevanju, se lahko delno razkisa.

6. V letih z izjemnimi vremenskimi razmerami lahko države članice odobrijo dokisanje proizvodov iz odstavka 1 v vinorodnih conah C I (a) in C I(b), pod pogoji iz odstavka 1 pa v conah C II, C III (a) in C III (b).

7. O dokisanju in obogatitvi se, razen pri odstopanju, odloča od primera do primera in postopka dokisanja in razkisanja istega proizvoda se med seboj izključujeta.

F. Dosladkanje

1. Dosladkanje namiznega vina se dovoli le:

(a) pri grozdnem moštu, ki ima največ enak skupni volumenski delež alkohola kot namizno vino, če so bili sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, delno prevreto mlado vino, vino, primerno za pridelavo namiznega vina, ali namizno vino obdelani z enim od postopkov, navedenih v odstavku 1 točke D;

(b) pri zgoščenem grozdnem moštu, prečiščenem zgoščenem grozdnem moštu ali grozdnem moštu, pod pogojem, da se skupni volumenski delež alkohola takšnega namiznega vina ne poviša za več kakor 2 % vol., če so proizvodi, navedeni pod (a), obdelani z enim od postopkov, navedenih v odstavku 1 točke D.

2. Dosladkanje uvoženih vin, ki so namenjena za neposredno prehrano ljudi in imajo geografsko označbo, je na območju Skupnosti prepovedano.

3. Pravila za dosladkanje uvoženih vin, razen tistih iz odstavka 2, je treba še sprejeti.

G. Postopki

1. Postopkov iz točk D in E, razen dokisanja in razkisanja vina, ni dovoljeno uporabiti, razen če se izvedejo v času, ko se sveže grozdje, grozdni mošt, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino spremenijo v vino, primerno za pridelavo namiznega vina, v namizno vino ali v katero koli pijačo, namenjeno za neposredno prehrano ljudi iz člena 1(2), razen penečega vina ali gaziranega penečega vina, v vinorodni coni, v kateri je bilo to sveže grozdje potrgano.

2. Enako velja za zgoščevanje, dokisanje in razkisanje vina, primernega za pridelavo namiznih vin.

3. Zgoščevanje namiznih vin se izvaja v vinorodni coni, v kateri je bilo sveže grozdje potrgano.

4. Dokisanje in razkisanje vin se smeta izvesti le na mestih za pridelavo vin in v vinorodni coni, v kateri je bilo grozdje, uporabljeno za pridelavo vina, potrgano.

5. O vsakem izmed postopkov, navedenih v odstavkih 1 do 4, je treba obvestiti pristojne organe. Enako velja za količine saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta, ki jih fizične in pravne osebe ali skupine oseb, zlasti pa posebej določeni proizvajalci, polnilnice, predelovalci in trgovci med opravljanjem dejavnosti istočasno in na istem mestu hranijo kot sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali neustekleničeno vino. Obvestilo o teh količinah se lahko nadomesti z vpisom v register vhodnega materiala in porabe zalog.

6. Vsakega od postopkov, navedenih v točki E, je treba vpisati v spremni dokument. S tem dokumentom proizvodi, ki so bili obdelani s temi postopki, vstopajo v promet.

7. Ti postopki se lahko, če ni izjem, ki jih upravičujejo le izredne vremenske razmere, izvajajo samo:

(a) pred 1. januarjem v vinorodni coni C,

(b) pred 16. marcem v vinorodnih conah A in B,

in to le za proizvode iz grozdja od trgatve neposredno pred temi datumi.

8. Zgoščevanje s hlajenjem, dokisanje in razkisanje vina se lahko izvajajo prek celega leta.

H. Peneče vino

1. Za namene te točke, točke I te priloge in točke K Priloge VI:

(a) "cuvée" pomeni:

- grozdni mošt,

- vino,

- mešanico različnih moštov in/ali vin z različnimi lastnostmi,

namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin;

(b) "tirage liqueur (polnilna doza, polnilni liker)" pomeni:

proizvod, dodan cuvéeju, da sproži sekundarno vrenje;

proizvod, dodan penečim vinom za doseganje določenih značilnosti okusa.

2. Odpremni liker sme vsebovati le:

- saharozo,

- grozdni mošt,

- delno prevreti grozdni mošt,

- zgoščeni grozdni mošt,

- prečiščeni zgoščeni grozdni mošt,

- vino ali

- mešanico vina,

z možnim dodatkom vinskega destilata.

3. Ne glede na dovoljeno obogatitev sestavin cuvéeja v skladu s to uredbo je vsaka obogatitev cuvéeja prepovedana.

4. Vsaka država članica lahko za območja in sorte, za katere je to tehnično opravičljivo, odobri obogatitev cuvéeja na mestu pridelave penečih vin pod pogoji, ki jih je treba določiti. Takšna obogatitev se lahko izvede z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta. Saharoza ali zgoščeni grozdni mošt se dodaja v državah članicah, v katerih je ta postopek tradicionalno v uporabi, ali izjemoma v skladu s predpisi, veljavnimi dne 24 novembra 1974 Kljub temu lahko države članice izključijo uporabo zgoščenega grozdnega mošta.

5. Dodatek polnilnega likerja in odpremnega likerja ne velja niti kot obogatitev niti kot dosladkanje. Dodatek polnilnega likerja ne sme povišati skupnega volumenskega deleža alkohola cuvéeja za več kakor 1,5 % vol. Povišanje se izračuna iz razlike med skupnim volumenskim deležem alkohola cuvéeja in skupnim volumenskim deležem alkohola penečega vina pred dodajanjem odpremnega likerja.

6. Z odpremnim likerjem se dejanski volumenski delež alkohola penečega vina ne sme povišati za več kakor za 0,5 % vol.

7. Dosladkanje cuvéeja in njegovih sestavin je prepovedano.

8. Poleg dokisanja ali razkisanja sestavin cuvéeja v skladu z drugimi določbami te priloge se cuvée lahko dokisa ali razkisa. Dokisanje in razkisanje cuvéeja se med seboj izključujeta. Dokisanje sme znašati največ do 1,5 gramov na liter, izraženo kot vinska kislina, to je 20 miliekvivalentov na liter.

9. V letih z izjemnimi vremenskimi razmerami se lahko zgornja meja dodatka z 1,5 grama na liter oziroma 20 miliekvivalentov na liter poviša na 2,5 grama na liter oziroma 34 miliekvivalentov, če naravna kislost proizvodov ni nižja kakor 3 grame na liter, izraženo kot vinska kislina, oziroma 40 miliekvivalentov na liter.

10. Ogljikov dioksid v penečih vinih lahko izvira izključno iz alkoholnega vrenja cuvéeja, iz katerega je takšno vino pridelano.

To vrenje lahko nastane samo kot posledica dodajanja polnilnega likerja, razen če ni namenjeno neposredni predelavi grozdja, grozdnega mošta ali delno prevretega mošta v peneče vino. To se lahko dogaja samo v steklenicah ali zaprtih posodah.

Uporaba ogljikovega dioksida pri postopku pretakanja s protipritiskom je dovoljena, če se to dogaja pod nadzorom in pod pogojem, da se s tem ne poviša pritisk ogljikovega dioksida v penečem vinu.

11. Za druga peneča vina, razen kakovostnih penečih vin in kakovostnih penečih vin pdpo, velja:

(a) skupni volumenski delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njihovo proizvodnjo, mora biti najmanj 8,5 % vol.;

(b) polnilni liker, namenjen za njihovo proizvodnjo, sme vsebovati samo:

- grozdni mošt,

- delno prevreti grozdni mošt,

- zgoščeni grozdni mošt,

- prečiščeni zgoščeni grozdni mošt,

- saharozo in vino;

(c) ne glede na člen 44(3) mora njihov dejanski volumenski delež alkohola, vključno z alkoholom, ki ga vsebuje dodani odpremni liker, znašati najmanj 9,5 % vol.;

(d) ne glede na morebitne strožje določbe, ki jih države članice lahko uporabijo za peneča vina, proizvedena na njihovem območju, skupna vsebnost žveplovega dioksida ne sme prekoračiti 235 miligramov na liter;

(e) če je v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti to zaradi vremenskih razmer potrebno, lahko te države članice za vina iz odstavka 1 na svojem območju dovolijo povišanje največje vrednosti vsebnosti žveplovega dioksida za največ 40 miligramov na liter, pod pogojem, da vina, za katera velja to dovoljenje, ne zapustijo ozemlja te države članice.

I. Kakovostno peneče vino

1. Skupni volumenski delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njihovo pripravo, mora znašati najmanj 9 % vol.,

2. polnilni liker, namenjen za pripravo kakovostnega penečega vina, sme vsebovati samo:

(a) saharozo,

(b) zgoščeni grozdni mošt,

(d) grozdni mošt ali delno prevreti grozdni mošt, iz katerega se lahko pridobi vino, primerno za pridobivanje namiznega vina,

(e) vino, primerno za pridobivanje namiznega vina,

(f) namizno vino

ali

(g) kakovostna vina pdpo.

3. Za aromatična kakovostna peneča vina velja:

(a) razen v izjemnih primerih se lahko proizvedejo samo tako, da se za pripravo cuvéeja uporabi izključno grozdni mošt ali delno prevreti grozdni mošt, ki izvira iz sort vina na seznamu, ki ga je treba določiti.

Aromatično kakovostno peneče vino pa se lahko pridobiva, če se za sestavino cuvéeja uporabijo vina, dobljena iz grozdja sorte vinske trte "Prosecco", potrganega v regijah Trentino-Alto Adige, Veneto in Friuli-Venezia Giulia;

(b) postopek vrenja se pred pripravo cuvéeja in po njej zato, da bi v njem nastal ogljikov dioksid, izvaja le s hlajenjem ali z drugimi fizikalnimi metodami;

(d) z odstopanjem od točke K4 Priloge VI dejanski volumenski delež alkohola aromatičnih kakovostnih penečih vin ne sme biti nižji od 6 % vol.;

(e) skupni volumenski delež alkohola aromatičnih kakovostnih vin ne sme biti nižji od 10 % vol.;

(f) z odstopanjem od prvega odstavka točke K6 Priloge VI morajo imeti aromatična kakovostna vina v zaprti posodi in pri 20 °C nadpritisk najmanj 3 bare;

(g) z odstopanjem od točke K8 Priloge VI mora postopek pridobivanja aromatičnega kakovostnega vina trajati najmanj en mesec.

4. Države članice proizvajalke lahko določijo dodatne in strožje zahteve in pogoje v proizvodnji in prometu kakovostnih penečih vin, za katera veljajo določila iz tega naslova in so proizvedena na njihovem ozemlju.

5. Za proizvodnjo kakovostnih penečih vin veljajo tudi predpisi v:

- odstavkih 1 do 10 točke H;

- točki K odstavkov 4 in 6 do 9 Priloge VI, ne glede na odstavek 3(d), (f) in (g) te točke I.

J. Likersko vino

1. Za proizvodnjo likerskega vina se uporabijo naslednji proizvodi:

- delno prevreti grozdni mošt; ali

- vino; ali

- mešanica proizvodov, navedenih v prejšnjih alineah; ali

- grozdni mošt ali mešanica mošta z vinom za nekatera likerska vina pdpo s seznama, ki ga je še treba sestaviti.

2. Poleg tega se doda naslednje:

(a) pri likerskih vinih in kakovostnih likerskih vinih pdpo, razen tistih, navedenih pod (b):

(i) naslednji proizvodi bodisi posamezno ali v kombinaciji:

- nevtralni alkohol, dobljen z destilacijo vinogradniških proizvodov, vključno s sušenim grozdjem, ki ima volumenski delež alkohola najmanj 96 % vol. in lastnosti, določene s predpisi Skupnosti;

- destilat iz vina ali sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 86 % vol. in ima lastnosti, ki jih je treba določiti;

(ii) skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kjer je to primerno:

- zgoščeni grozdni mošt;

- proizvod, dobljen z mešanjem enega izmed proizvodov, navedenih pod (i), z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee odstavka 1;

(b) pri nekaterih kakovostnih likerskih vinih pdpo, navedenih na seznamu, ki ga je treba pripraviti:

(i) proizvodi, navedeni v (a) pod (i), posamezno ali kot mešanica;

(ii) eden ali več naslednjih proizvodov:

- alkohol iz vina ali alkohol iz sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola najmanj 95 % vol. in največ 96 % vol. in z lastnostmi, določenimi s predpisi Skupnosti, ali če teh ni, z ustreznimi nacionalnimi določbami;

- vinsko ali tropinovo žganje z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 86 % vol. in z lastnostmi, določenimi s predpisi Skupnosti, ali če teh ni, z ustreznimi nacionalnimi določbami;

- žganje iz sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 94,5 % vol. in z lastnostmi, določenimi s predpisi Skupnosti, ali če teh ni, z ustreznimi nacionalnimi določbami;

(iii) skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kjer je to primerno:

- delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja;

- z neposrednim segrevanjem dobljeni zgoščeni grozdni mošt, ki ustreza, razen tega postopka, definiciji za zgoščeni grozdni mošt;

- zgoščeni grozdni mošt;

- proizvod, dobljen z mešanjem enega od proizvodov, navedenih pod (ii), z grozdnim moštom iz prve ali četrte alinee odstavka 1.

3. Proizvodi iz odstavka 1, uporabljeni za pripravo likerskega vina in kakovostnega likerskega vina pdpo, so lahko obdelani po potrebi le z enološkimi postopki in obdelavami v skladu s to uredbo.

4. Vendar:

(a) je lahko povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola izključno posledica uporabe proizvodov iz odstavka 2 in

(b) za določene proizvode, pri katerih je to običajen postopek, lahko države članice dovolijo uporabo kalcijevega sulfata, pod pogojem, da vsebnost kalcijevega sulfata v proizvodu, ki je tako obdelan, ni višja od 2,5 g/l, izraženo kot kalijev sulfat. Poleg tega je te proizvode dovoljeno dokisati z vinsko kislino do največ 1,5 g/l.

5. Ne glede na strožje določbe, ki jih države članice lahko uveljavijo za likerska vina in kakovostna likerska vina pdpo, pridelana na njihovem ozemlju, so pri teh proizvodih dovoljeni enološki postopki in obdelave, navedeni v tej uredbi.

6. Nadalje je dovoljeno:

(a) dosladkanje, ki mora biti deklarirano in registrirano, če proizvodi niso bili že obogateni z zgoščenim grozdnim moštom z uporabo:

- zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta, pod pogojem, da skupni volumenski delež alkohola takega vina ne presega 3 % vol.;

- zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali delno prevretega grozdnega mošta, dobljenega iz sušenega grozdja, za proizvode na seznamu in pod pogojem, da skupni volumenski delež alkohola takšnega vina ne presega 8 % vol.;

- zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta za vina na seznamu, pod pogojem, da skupni volumenski delež alkohola takšnega vina ne presega 8 % vol.;

(b) dodajanje alkohola, destilata ali žganja, kakor je navedeno v odstavkih 1 in 2, za izravnavo izgub, ki nastajajo pri izhlapevanju med staranjem;

7. Ne glede na strožje predpise, ki jih države članice lahko uveljavijo za likerska vina in kakovostna likerska vina pdpo, pridelana na njihovem ozemlju, skupna vsebnost žveplovega dioksida v teh vinih, ko pridejo na trg, namenjena za neposredno prehrano ljudi, ne sme presegati:

(a) 150 mg/l, če je vsebnost ostanka sladkorja nižja kakor 5 g/l;

(b) 200 mg/l, če je vsebnost ostanka sladkorja višja kakor 5 g/l.

8. Sorte vinske trte, iz katerih so proizvedeni proizvodi iz odstavka 1, uporabljeni za pripravo likerskega vina in kakovostnega likerskega vina pdpo, se izberejo izmed sort, navedenih v členu 42(5).

9. Naravni volumenski delež alkohola v proizvodih, navedenih v odstavku 1, uporabljenih za pripravo likerskega vina, razen tistih za pripravo kakovostnega likerskega vina pdpo, ne sme biti nižjikakor 12 % vol.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

KAKOVOSTNO VINO, PRIDELANO NA DOLOČENEM PRIDELOVALNEM OBMOČJU

A. Določena pridelovalna območja

1. "Določeno pridelovalno območje" pomeni vinorodno območje ali več vinorodnih območij, na katerih se pridelujejo vina s posebnimi kakovostnimi lastnostmi in katerih imena se uporabljajo za označevanje kakovostnih vin pdpo.

2. Vsako določeno pridelovalno območje se natančno razmeji, kolikor je to mogoče, po posameznih vinogradih ali vinogradniških parcelah. Takšno razmejitev izvede vsaka država članica in pri tem upošteva dejavnike, ki vplivajo na kakovost vin, pridelanih na teh območjih, kakor so sestava tal in geološke podlage, podnebje in lega posameznega vinograda ali vinogradniške parcele.

3. Določeno pridelovalno območje je označeno s svojim geografskim imenom.

Vendar so poimenovanja:

- "Muscadet",

- "Blanquette",

- "Vinho verde",

- "Cava", uporabljeno za nekatera kakovostna peneča vina pdpo,

- "Manzanilla"

priznana kot imena posameznih določenih pridelovalnih območij, ki so jih razmejile in uredile države članice pred 1. marcem 1986.

Pri mirnih vinih se naziv "Κάβα" in/ali "Cava" lahko uporabi za oznako grških namiznih vin kot podatek, ki velja za staranje takšnih vin.

4. Geografsko ime, ki označuje določeno pridelovalno območje, mora biti dovolj natančno in tesno povezano z območjem pridelave, da se ob upoštevanju obstoječe situacije izognemo zmedi.

B. Sorte vinske trte

1. Vsaka država članica sestavi seznam sort vinske trte, navedenih v členu 19, primernih za pridelavo vsakega od kakovostnih vin pdpo na njenem ozemlju. Te sorte morajo biti sorte vinske trte Vitis vinifera.

2. Sorte vinske trte, ki niso na seznamu iz prvega odstavka, je treba odstraniti iz vinogradov ali vinogradniških parcel, namenjenih za proizvodnjo kakovostnih vin pdpo.

3. Ne glede na prejšnji odstavek lahko država članica dovoli, da sorta vinske trte, ki ni na seznamu, ostane še tri leta od datuma, ko je razmejitev določenega območja začela veljati, če je bila navedena razmejitev izvedena po 31. decembru 1979, pod pogojem, da ta sorta vinske trte sodi v vrsto Vitis vinifera in da ne pomeni več kakor 20 % sort vinske trte, zasajenih v vinogradu ali na vinogradniški parceli.

4. Najpozneje do konca roka, navedenega v odstavku 3, morajo biti v vsakem vinogradu ali na vinogradniški parceli, ki je namenjena proizvodnji kakovostnih vin pdpo, zasajene samo sorte vinske trte s seznama iz odstavka 1. Kolikor se to določilo ne upošteva, nobeno od vin, pridelanih iz grozdja, potrganega v teh vinogradih in na vinogradniških parcelah, ne sme nositi oznake kakovostno vino pdpo.

C. Metode pridelave

1. Vsaka država članica določi predpise, ki urejajo metode pridelave, potrebne za zagotavljanje najboljše možne kakovosti kakovostnih vin pdpo.

2. Namakanje v vinorodni coni je možno le v obsegu, ki ga dovoli država članica. Dovoljenje se lahko izda le tam, kjer to upravičujejo ekološke razmere.

D. Predelovalna območja

1. Kakovostna vina pdpo se lahko proizvajajo samo:

(a) iz grozdja sort vinske trte s seznama, ki ga določa točka B odstavka 1, pridelanega na določenem pridelovalnem območju;

(b) s predelavo grozdja v grozdni mošt, kakor določa pododstavek (a), in s predelavo tako dobljenega mošta v vino ali peneče vino, pa tudi s proizvodnjo takšnega vina na določenem pridelovalnem območju, na katerem je bilo grozdje potrgano.

2. Ne glede na odstavek 1(a) lahko država članica pridelovalka za tradicionalne postopke, ki jih urejajo posebne proizvodne določbe te države članice, najpozneje do 31. avgusta 2003 s posebnim dovoljenjem in pod ustreznim nadzorom dovoli pridelavo kakovostnega penečega vina pdpo tako, da se osnovnemu proizvodu, iz katerega je vino dobljeno, doda eden ali več proizvodov iz grozdja in vina, ki ne izvirajo z določenega pridelovalnega območja, katerega ime nosi vino, pod pogojem, da:

- se vrsta dodanega proizvoda iz grozdja in vina, ki ima enake lastnosti kakor proizvodi, ki ne izvirajo s tega območja, ne prideluje na določenem pridelovalnem območju,

- je ta dodatek v skladu z enološkimi postopki in opredelitvami, navedenimi v ustreznih določbah Skupnosti,

- skupni volumen dodanih proizvodov iz grozdja in vina, ki ne izvirajo z določenega pridelovalnega območja, ne presega 10 % skupnega volumna uporabljenih proizvodov, ki izvirajo z določenega pridelovalnega območja. Komisija lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 75, pooblasti državo članico, da v izjemnih primerih dovoli višji odstotek dodanih proizvodov kakor 10 %, vendar ne več kakor 15 %.

Izjema iz prvega pododstavka se lahko uveljavi pod pogojem, da je bil takšen postopek predviden v določbah države članice pridelovalke pred 31. decembrom 1995.

Države članice pripravijo seznam imen kakovostnih penečih vin pdpo iz tega odstavka in ga pošljejo Komisiji, ki ga objavi v Uradnem listu Evropske Skupnosti, serija C.

3. Ne glede na odstavek 1(b) je lahko kakovostno vino pdpo, razen kakovostnega penečega vina pdpo, pridelano na območju v neposredni bližini določenega pridelovalnega območja, če to pod nekaterimi pogoji izrecno dovoli ta država članica.

Države članice smejo s posameznimi dovoljenji ob ustreznem nadzoru dovoliti, da se kakovostno vino pdpo proizvede s predelavo grozdja v mošt in mošta v vino, pa tudi s proizvodnjo takšnega vina tudi zunaj območja v neposredni bližini določenega pridelovalnega območja, če je to tradicionalen postopek, pod pogojem, da:

- je bil ta postopek v uporabi pred 1. septembrom 1970, ali če je država članica k Skupnosti pristopila pozneje, pred dejanskim datumom njenega pristopa,

- se je neprekinjeno uporabljal od teh datumov dalje in

- se proizvedene količine pri pridelovalcih niso povišale bolj kakor ustrezni splošni tržni trendi.

4. Ne glede na odstavek 1(b) je lahko kakovostno peneče vino pdpo pridelano na površinah v neposredni bližini določenega pridelovalnega območja, če to pod določenimi pogoji izrecno dovoli ustrezna država članica.

Države članice smejo s posameznimi dovoljenji ali izrecnimi dovoljenji, ki veljajo manj kakor pet let in so ustrezno nadzirana, dovoliti, da je kakovostno peneče vino pdpo proizvedeno zunaj območja v neposredni bližini določenega pridelovalnega območja, če je to tradicionalen postopek, pod pogojem, da je bil ta postopek v uporabi pred 24. novembrom 1974, ali če je država članica k Skupnosti pristopila pozneje, pred dejanskim datumom njenega pristopa;

5. Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupina oseb, ki ima v lasti grozdje in mošt, ki ustrezata pogojem, določenim za pridelavo kakovostnih vin z zaščitenim geografskim izvorom, pa tudi druge proizvode, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, mora zagotoviti ločen postopek proizvodnje in skladiščenja vina, drugače proizvedeno vino ne more veljati za kakovostno vino pdpo.

6. Določbe iz točke D, razen odstavka 5, ne veljajo za kakovostna likerska vina pdpo.

E. Minimalni naravni volumenski delež alkohola

1. Vsaka država članica določi minimalni naravni volumenski delež alkohola za vsako kakovostno vino pdpo, dobljeno na njenem območju. Pri določanju naravnega volumenskega deleža alkohola je treba zlasti upoštevati ugotovljeni volumenski delež alkohola v zadnjih desetih letih. Upoštevajo se samo trgatve zadovoljive kakovosti iz najbolj reprezentativnih vinogradov na določenem pridelovalnem območju.

2. Minimalni naravni volumenski delež alkohola iz odstavka 1 je lahko za isto kakovostno vino pdpo določen v različni višini glede na:

(a) ožje območje, občino ali del občine;

(b) sorto ali sorte vinske trte,

iz katerih izvira uporabljeno grozdje.

3. Razen pri izjemah in razen pri kakovostnih penečih vinih pdpo in kakovostnih likerskih vinih pdpo volumenski deleži alkohola iz odstavka 1 ne smejo biti nižji od:

(a) 6,5 % vol. v coni A, razen določenih pridelovalnih območij Mosel-Saar-Ruwer, Ahr, Mittelrhein, Sachsen, Saale-Unstrut, Moselle luxembourgeoise, Anglije in Walesa, za katera je delež alkohola določen pri 6 % vol.;

(b) 7,5 % vol. v coni B;

(d) 9 % vol. v coni C I b);

(e) 9,5 % vol. v coni C II;

(f) 10 % vol. v conah C III.

F. Vinifikacija in metode negovanja vina

1. Posebne metode vinifikacije in negovanja vina za pridobivanje kakovostnih vin pdpo za vsako od teh vin določijo države članice.

2. Kjer to zahtevajo vremenske razmere, lahko države članice v eni od vinorodnih con iz točke E dovolijo povišanje (dejanskega ali potencialnega) naravnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, mladem delno prevretem vinu in vinu, primernem za pridobivanje kakovostnega vina pdpo, razen proizvodov, namenjenih za predelavo v kakovostno likersko vino pdpo. Povišanje ne sme prekoračiti mejnih vrednosti, navedenih v odstavku 3 točke C Priloge V.

3. V letih, ko so vremenske razmere izjemno neugodne, se lahko dovoli povišanje volumenskega deleža alkohola iz odstavka 2 do mejnih vrednosti, določenih v odstavku 4 točke C Priloge V. To dovoljenje vnaprej ne določa možnosti podobnega dovoljenja za namizna vina, kakor je predvideno v tem odstavku.

4. Povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola je dovoljeno samo z metodami in pod pogoji, navedenimi v točki D Priloge V, razen odstavka 7. Države članice lahko izključijo uporabo zgoščenega grozdnega mošta.

5. Skupni volumenski delež alkohola v kakovostnih vinih pdpo je najmanj 9 % vol. Za nekatera bela kakovostna vina pdpo, ne obogatena in na seznamu, ki ga je treba še sprejeti, je minimalni skupni volumenski delež alkohola 8,5 % vol. Ta odstavek ne velja za kakovostna peneča vina pdpo in kakovostna likerska vina pdpo.

G. Dokisanje, razkisanje in dosladkanje

1. Pogoji in omejitve za dokisanje in razkisanje svežega grozdja, grozdnega mošta, delno prevretega grozdnega mošta, mladega delno prevretega vina in vina, primernega za pridobivanje kakovostnega vina pdpo, in postopek za izdajo dovoljenj in odstopov so določeni v točki E Priloge V.

2. Dosladkanje kakovostnih vin pdpo lahko države članice dovolijo, če je izvedeno:

(a) v skladu s pogoji in omejitvami, določenimi v točki F Priloge V;

(b) na določenih pridelovalnih območjih, na katerih je bilo pridelano kakovostno vino pdpo, ali na območjih v neposredni bližini, razen v nekaterih primerih, ki se posebej določijo;

- grozdnega mošta;

- zgoščenega grozdnega mošta;

- prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta.

3. Grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt iz pododstavka (c) odstavka 2 morata izvirati z istega določenega pridelovalnega območja kakor vino, za katero se dosladkanje uporabi.

4. Točka G ne velja za kakovostna peneča vina pdpo in kakovostna likerska vina pdpo.

H. Postopki obogatitve, dokisanja in razkisanja

1. Vsak od postopkov obogatitve, dokisanja in razkisanja iz točke F in odstavka 1 točke G se dovoli le, če je izveden pod pogoji, določenimi v točki G Priloge V.

2. Po določbah odstavka 4 točke D se lahko ti postopki izvajajo le na določenih pridelovalnih območjih, na katerih je bilo potrgano predelano grozdje.

I. Hektarski donosi

1. Donos na hektar, izražen v količini grozdja, grozdnega mošta ali vina, določi država članica za vsako kakovostno vino pdpo.

2. Pri določanju donosa se zlasti upoštevajo donosi v zadnjih desetih letih. Upoštevajo se samo trgatve zadovoljive kakovosti iz najbolj reprezentativnih vinogradov na določenem pridelovalnem območju.

3. Hektarski donos se lahko za isto kakovostno vino pdpo določi v različni višini glede na:

(a) ožje območje, občino ali del občine;

(b) sorto ali sorte vinske trte,

iz katerih izvira grozdje.

4. Tako določeni donos lahko zadevna država članica priredi.

5. Če je vrednost donosa iz odstavka 1 presežena, se prepove uporaba oznake za vso trgatev, razen pri odstopanjih, ki so jih predvidele države članice v splošnem ali v posameznih primerih, pod pogoji, posebej določenimi glede na vinorodno območje; pogoji posebej veljajo za uporabo vina ali ustreznih proizvodov.

J. Analitični in organoleptični preizkusi

1. Proizvajalci morajo dati vina, za katera zahtevajo oznako "kakovostno vino pdpo", v analitične in organoleptične preizkuse, pri čemer:

(a) analitični preizkus obsega najmanj meritev tistih dejavnikov, navedenih v točki 3, ki značilno določajo navedeno kakovostno vino pdpo. Najvišje in najnižje mejne vrednosti teh dejavnikov določijo države članice proizvajalke za vsako kakovostno vino pdpo;

(b) organoleptični preizkus obsega oceno barve, bistrosti, vonja in okusa.

2. Dokler niso sprejeti ustrezni predpisi za sistematično in splošno izvajanje, opravlja preizkuse vzorcev, predvidene v odstavku 1, pooblaščena organizacija, ki jo določi vsaka država članica.

3. Dejavniki iz točke 1(a) so naslednji:

A. Preizkus obnašanja vina:

1. obstojnost na zraku

2. obstojnost v mrazu;

B. mikrobiološke preiskave:

3. obstojnost v inkubatorju

4. videz vina in usedline;

C. fizikalne in kemijske analize:

5. gostota

6. volumenski delež alkohola

7. skupna suha snov (določena denzimetrično)

8. reducirajoči sladkor

9. saharoza

10. pepel

11. alkalnost pepela

12. skupna kislina

13. hlapna kislina

14. vezana kislina

15. pH

16. prosti žveplov dioksid

17. skupni žveplov dioksid;

D. dodatna analiza

18. ogljikov dioksid (biser vina in peneča vina, nadpritisk v barih pri 20 °C).

K. Kakovostna peneča vina pdpo

1. Skupni volumenski delež alkohola cuvéeja, namenjenega za proizvodnjo kakovostnega penečega vina pdpo, znaša najmanj:

- 9,5 % vol. v vinorodnih conah C III;

- 9 % vol. v drugih vinorodnih conah.

2. Skupni volumenski delež alkohola v cuvéeju, namenjenem za proizvodnjo določenih kakovostnih penečih vin pdpo s seznama, ki ga je še treba sprejeti, in proizvedenih iz ene same sorte vinske trte, lahko znaša najmanj 8,5 % vol.

3. Pripravi se seznam kakovostnih penečih vin pdpo, navedenih v odstavku 2.

4. Dejanski volumenski delež alkohola kakovostnih penečih vin pdpo, vključno z alkoholom, ki ga vsebuje dodani odpremni liker, je najmanj 10 % vol.

5. Polnilni liker za kakovostna peneča vina pdpo sme vsebovati samo:

(a) saharozo;

(b) zgoščeni grozdni mošt;

(d) grozdni mošt;

(e) delno prevreti grozdni mošt;

(f) vino;

(g) kakovostno vino pdpo,

primerno za pripravo enako kakovostnega penečega vina pdpo, kakor je to vino, ki mu je bil dodan polnilni liker.

6. Ne glede na točko 15 Priloge I znaša nadpritisk kakovostnih penečih vinih pdpo v zaprti posodi in pri 20 °C najmanj 3,5 bara.

Pri kakovostnih penečih vinih pdpo v posodah s prostornino največ 25 centilitrov znaša nadpritisk najmanj 3 bare.

7. Ne glede na strožje predpise, ki jih države članice lahko uveljavljajo za kakovostna peneča vina pdpo, proizvedena na njihovem ozemlju, skupna vsebnost žveplovega dioksida ne sme presegati 185 miligramov na liter. Če vremenske razmere na nekaterih vinorodnih območjih Skupnosti to zahtevajo, lahko te države članice dovolijo povišanje skupne vsebnosti žveplovega dioksida v kakovostnih penečih vinih pdpo, proizvedenih na njihovem območju, za največ 40 miligramov na liter, pod pogojem, da proizvodi, za katere velja to dovoljenje, niso poslani ven iz teh držav članic.

8. Postopek proizvodnje kakovostnega penečega vina pdpo, vključno s staranjem v proizvodnem obratu, od začetka vrenja, pri katerem naj bi se razvil ogljikov dioksid, mora trajati najmanj:

(a) šest mesecev, pri čemer postopek vrenja za razvoj ogljikovega dioksida poteka v zaprtih jeklenih posodah;

(b) devet mesecev, pri čemer postopek vrenja za razvoj ogljikovega dioksida poteka v steklenicah.

9. Čas vrenja za razvoj ogljikovega dioksida v cuvéeju in čas, v katerem cuvée ni ločen od usedline, mora znašati najmanj:

- 90 dni;

- 30 dni, kadar vrenje poteka v posodah, opremljenih z mešalnimi napravami.

10. Za aromatična kakovostna peneča vina pdpo velja:

(a) razen v izjemnih primerih so lahko pridobljena samo tako, da se za pripravo cuvéeja uporabi izključno grozdni mošt ali delno prevreti grozdni mošt, ki izvira iz sort vinske trte na seznamu, ki se posebej določi, kolikor so te vrste priznane kot primerne za proizvodnjo kakovostnega penečega vina pdpo na določenem pridelovalnem območju, katerega ime nosi to kakovostno peneče vino;

(b) postopek vrenja se pred pripravo cuvéeja in po njej zato, da bi se v njem razvil ogljikov dioksid, vodi le s hlajenjem ali drugimi fizikalnimi metodami;

(d) ne glede na točko 4 dejanski volumenski delež alkohola aromatičnih kakovostnih penečih vin pdpo ne sme biti nižji od 6 % vol.;

(e) skupni volumenski delež alkohola aromatičnih kakovostnih penečih vin pdpo ne sme biti nižji od 10 % vol.;

(f) ne glede na prvi odstavek točke 6 morajo aromatična kakovostna peneča vina pdpo v zaprti posodi in pri 20 °C imeti nadpritisk najmanj 3 bare;

(g) ne glede na točko 8 mora postopek proizvodnje aromatičnih kakovostnih penečih vin pdpo trajati najmanj en mesec.

11. Predpisi v odstavkih 1 do 10 točke H Priloge V veljajo tudi za kakovostna peneča vina pdpo.

L. Kakovostno likersko vino pdpo (dodatne določbe k točki H Priloge V, ki veljajo za kakovostna likerska vina pdpo)

1. Z možnostjo odstopanj, ki se posebej sprejmejo, morajo biti proizvodi iz odstavka 1 točke J Priloge V in zgoščeni grozdni mošt ali delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja iz odstavka 2 te točke, ki se uporabijo za pripravo kakovostnega likerskega vina pdpo, pridobljeni na določenem pridelovalnem območju, po katerem nosi ime to kakovostno likersko vino pdpo.

Za kakovostna likerska vina pdpo "Malaga" in "Jerez-Xérès-Sherry" lahko zgoščeni grozdni mošt ali po členu 44(11) delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja po odstavku 2 točke J Priloge V, dobljen iz sorte vinske trte Pedro Ximenez, izvira z določenega pridelovalnega območja Montilla-Moriles.

2. Z možnostjo odstopanj, ki se posebej sprejmejo, se delovni postopki iz odstavkov 3 do 6 točke J Priloge V za pripravo kakovostnega likerskega vina pdpo lahko izvedejo samo na določenem pridelovalnem območju, navedenem v odstavku 1.

Za kakovostno likersko vino pdpo, pri katerem oznaka "Porto" velja za proizvod, dobljen iz grozdja z omejenega območja "Duoro", se lahko dodatni postopki predelave in staranja izvajajo ali na prej navedenem območju ali v Vila Nova de Gaia - Porto.

3. Ne glede na strožje določbe, ki jih države članice lahko uveljavijo za kakovostna likerska vina pdpo, pridelana na njihovem ozemlju, velja:

(a) naravni volumenski delež alkohola proizvodov iz odstavka 1 točke J Priloge V, uporabljenih za pripravo kakovostnih likerskih vin pdpo, znaša najmanj 12 % vol. Nekatera kakovostna likerska vina pdpo s seznama, ki se posebej pripravi, so lahko dobljena iz:

(i) grozdnega mošta, ki ima naravni volumenski delež alkohola najmanj 10 % vol., pri kakovostnih likerskih vinih pdpo, dobljenih z dodatkom žganja, dobljenega iz vina ali grozdnih tropin z registrirano oznako izvora, po možnosti iz istega obrata; ali

(ii) delno prevretega grozdnega mošta ali v drugi alinei spodaj iz vina z začetnim naravnim volumenskim deležem alkohola najmanj:

- 11 % vol. pri kakovostnih likerskih vinih pdpo, dobljenih z dodatkom nevtralnega alkohola ali destilata vina z dejanskim volumenskim deležem alkohola najmanj 70 % vol. ali žganja vinogradniškega izvora;

- 10,5 % vol. za vina, ki se še določijo, dobljena iz mošta belega grozdja;

- 9 % vol. za kakovostno likersko vino pdpo, katerega proizvodnja je tradicionalna in običajna in v skladu z nacionalnimi predpisi, ki to izrecno predvidevajo;

(b) dejanski volumenski delež alkohola kakovostnega likerskega vina pdpo znaša najmanj 15 % vol. in največ 22 % vol.;

4. Skupni volumenski delež alkohola je lahko nižji od 17,5 % vol., vendar ne nižji kakor 15 % vol., pri nekaterih kakovostnih vinih pdpo s seznama, ki se posebej pripravi, če je bilo to izrecno predvideno v nacionalnih predpisih, ki so veljali pred 1. januarjem 1985.

5. Posebna, tradicionalna imena "οίνος γλυκύς φυσικός", "vine dulce natural", "vino dolce naturale" in "vinho dolce natural" se uporabljajo samo za kakovostna likerska vina pdpo:

- dobljena iz trgatev z najmanj 85 % sort vinske trte s seznama, ki se posebej pripravi,

- ki izvirajo iz mošta z začetno naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 212 grama na liter,

- dobljena z dodatkom alkohola, destilata ali žganja, kakor je navedeno v odstavku 2 točke J Priloge V, brez vseh drugih obogatitev.

6. Če je zaradi uskladitve postopkov tradicionalne proizvodnje to potrebno, lahko države članice določijo, da se tradicionalno ime "vin doux naturel" uporablja samo za kakovostna likerska vina pdpo, ki:

- jih pridelajo vinogradniki sami izključno iz trgatve grozdja muscat, grenache, maccabeo ali malvasia; vendar se lahko vključijo trgatve iz vinogradov, ki so zasajeni tudi z drugimi sortami vinske trte, razen štirih zgoraj navedenih, pod pogojem, da ne pomenijo več kakor 10 % od skupnega števila trt,

- so dobljena v mejah donosa 40 hl na hektar groznega mošta iz prve in četrte alinee točke J odstavka 1 Priloge V, pri prekoračenju donosa pa se za celotno trgatev ne sme uporabiti oznaka "vin doux naturel",

- izvirajo iz grozdnega mošta z začetno naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 252 g/l,

- so brez katerih koli drugih obogatitev, dobljena z dodatkom alkohola vinogradniškega izvora z vsebnostjo čistega alkohola najmanj 5 % volumna uporabljenega delno prevretega grozdnega mošta in največ z nižjo od obeh naslednjih vrednosti:

- ali 10 % volumna zgoraj navedenega uporabljenega grozdnega mošta ali

- 40 % skupnega volumenskega deleža alkohola končnega proizvoda, ki pomeni vsoto dejanskega volumenskega deleža alkohola in ekvivalenta potencialnega volumenskega deleža alkohola, izračunanega na podlagi 1 % vol. čistega alkohola za 17,5 gramov ostanka sladkorja na liter.

7. Imena iz odstavkov 5 in 6 se ne prevajajo; vendar:

- je lahko priložena razlaga v jeziku, ki je razumljiv končnemu potrošniku,

- pri proizvodih, proizvedenih v Grčiji, lahko v skladu z odstavkom 6 v prometu v tej državi članici oznako "vin doux naturel" spremlja ime „ οίνος γλυκύς φυσικός“.

8. Posebno tradicionalno ime "vino generoso" se uporablja samo za suha kakovostna likerska vina pdpo, dobljena s površinskim delovanjem kvasovk:

- samo iz belega grozdja sort vinske trte Palomino de Jerez, Palomino fino, Pedro Ximenez, Verdejo, Zalema in Garrido Fino,

- dana na trg, potem ko so zorela v povprečju dve leti v hrastovih sodih.

Pridobivanje s površinskim delovanjem kvasovk, navedeno v prvem odstavku, pomeni biološki postopek, ki steče, ko se na prosti površini vina po popolnem alkoholnem vrenju mošta spontano razvije tipična mrena iz kvasovk, kar daje proizvodu posebne analitske in organoleptične lastnosti.

9. Imena iz točke 8 se ne prevajajo. Lahko je priložena razlaga v jeziku, ki je razumljiv končnemu potrošniku.

10. Posebno tradicionalno ime "vinho generoso" se uporablja samo za kakovostna likerska vina pdpo "Porto", "Madeira", "Moscatel de Setubal" in "Carcavelos", skupaj z registrirano oznako izvora.

11. Posebno tradicionalno ime "vino generoso de licor" se uporablja samo za kakovostno likersko vino pdpo:

- dobljeno iz "vino generoso", kakor je navedeno v točki 8, ali iz vina, dobljenega s površinskim delovanjem kvasovk, primernega za proizvodnjo takšnega "vina generoso", kateremu se doda delno prevreti grozdni mošt, dobljen iz sušenega grozdja, ali zgoščeni grozdni mošt,

- dano na trg, potem ko je zorelo v povprečju dve leti v hrastovih sodih.

12. Imena iz točke 11 se ne prevajajo. Lahko je priložena razlaga v jeziku, ki je razumljiv končnemu potrošniku.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

OPIS, OZNAČEVANJE, PREDSTAVITEV IN ZAŠČITA NEKATERIH PROIZVODOV, RAZEN PENEČIH VIN

V tej prilogi velja:

- "označevanje" pomeni vsako označevanje ali drugo navedbo, znake, slike ali oznake, ki rabijo za označitev proizvoda in nastopajo na njegovi posodi, vključno z zaporko, ali na etiketah, pripetih na posodo. Nekatere navedbe, slike ali oznake, ki se posebej določijo, ne sodijo koznačevanju;

- "embalaža" pomeni zaščitne ovoje, kakor so papir, slamnati ovoji vseh vrst, kartoni in zaboji, ki se uporabljajo za transport ene ali več posod in/ali za njihovo predstavitev ali prodajo končnemu potrošniku.

A. Obvezne navedbe

1. Označevanje:

(a) namiznih vin, namiznih vin z geografsko označbo in kakovostnih vin pdpo;

(b) vin, ki izvirajo iz tretjih dežel, razen tistih, ki so navedena pod (c);

(c) likerskih vin, biser vin, gaziranih biser vin, ki jih zajema Priloga I, in takšnih vin, ki izvirajo iz tretjih držav,

obvezno vsebuje naslednje podatke:

- prodajno označevanje proizvoda;

- nominalni volumen;

- dejanski volumenski delež alkohola (vol.);

- številko serije v skladu z Direktivo 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o podatkih ali oznakah za omogočanje identifikacije serije, ki ji pripada živilo [1].

2. Prodajno označevanje sestavlja:

(a) za namizna vina besedi "namizno vino" in

- pri pošiljanju v drugo državo članico ali pri izvozu ime države članice, če je bilo grozdje v tej državi pridelano in predelano v vino;

- besede "mešanica vin iz različnih držav Evropske skupnosti" za vino, mešanico proizvodov, ki izvirajo iz več držav članic;

- besede "vino, proizvedeno v … iz grozdja, pridelanega v …" z navedbo imen zadevnih držav članic za vino, proizvedeno v državi članici iz grozdja, ki je bilo pridelano v drugi državi članici;

- besede "retsina" in "vino tinto de mezcla" za nekatera namizna vina;

(b) za namizna vina z geografsko označbo:

- besedi "namizno vino",

- ime geografske enote,

- enega od naslednjih izrazov, pod pogoji, ki se posebej določijo: "Landwein", "vin de pays", "indicazione geografica tipica", "ονομασία κατά παράδοςη", "οίνος τοπικος", "vino de la tierra", "vinho regional" ali "regional wine"; kjer se uporabijo ti izrazi, nista obvezni besedi "namizno vino";

- ime pridelovalnega območja,

- izjeme, ki se posebej določijo,

- besede "kakovostno vino, proizvedeno na določenem pridelovalnem območju" ali "kakovostno vino pdpo", ali

- besede "kakovostno likersko vino, proizvedeno na določenem pridelovalnem območju" ali "kakovostno likersko vino pdpo", ali

- besede "kakovostno biser vino, proizvedeno na določenem pridelovalnem območju" ali "kakovostno biser vino pdpo", ali

- poseben tradicionalni izraz s seznama, ki bo posebej sestavljen, ali več takšnih izrazov, kadar je to predvideno v določbah zadevne države članice;

(d) za uvožena vina beseda "vino", obvezno dopolnjena z imenom države, iz katere izvira, pri vinih z navedeno geografsko označbo pa še z imenom ustreznega geografskega območja;

(e) za likerska vina besedi "likersko vino";

(f) za biser vina besedi "biser vino";

(g) za gazirana biser vina besede "gazirano biser vino";

(h) za vina, navedena v (e), (f) in (h), ki izvirajo iz tretjih dežel, izrazi, ki se posebej določijo.

3. Označevanje:

(a) namiznih vin, namiznih vin z geografsko označbo in kakovostnih vin pdpo;

(b) vin, ki izvirajo iz tretjih dežel,

poleg podatkov v smislu odstavkov 1 in 2 obvezno vsebuje naslednje podatke:

- ime vinogradnika ali podjetja, ki je vino ustekleničilo, lokalna upravna enota in država članica ali za posode z nominalnim volumnom, večjim od 60 litrov, ime pošiljatelja,

- za uvožena vina uvoznik, ali če je bilo vino ustekleničeno v Skupnosti, ime tistega, ki je vino ustekleničil.

4. Označevanje likerskin vin, biser vin, gaziranih biser vin in takšnih vin, ki izvirajo iz tretjih dežel, se dopolni s posebnimi podatki, ki se posebej določijo, v skladu s tistimi, ki jih navajata odstavka 2 in 3.

B. Neobvezne navedbe

1. Označevanje proizvodov, ki so bili proizvedeni v Skupnosti, se lahko dopolni z naslednjimi podatki, pod pogoji, ki se posebej določijo:

(a) za namizna vina, namizna vina z geografsko označbo in kakovostna vina pdpo:

- ime(-na), naziv(-i) in naslov(-i) oseb(-e), ki so sodelovale pri trženju,

- tip proizvoda,

- posebna barva, v skladu s pravili, postavljenimi v državi članici, v kateri je bilo vino proizvedeno;

(b) za namizna vina z geografsko označbo in kakovostna vina pdpo:

- letnik,

- ime ene ali več sort vinske trte,

- nagrada, medalja ali tekmovanje,

- podatki o načinu pridelave ali postopkih predelave proizvoda,

- drugi tradicionalni izrazi, v skladu z določbami, postavljenimi v državi članici, v kateri je bilo vino proizvedeno,

- ime vinograda,

- navedba, da je bilo vino ustekleničeno:

- na posestvu ali

- od skupine vinogradnikov ali

- v vinogradu, ki je na pridelovalnem območju ali pri kakovostnih vinih pdpo v njegovi neposredni bližini;

- navedba geografske enote, ki je manjša kakor določeno pridelovalno območje, v skladu z določbami države članice, v kateri je bilo vino proizvedeno,

- navedba geografske enote, večje, kakor je določeno pridelovalno območje, ki opredeljuje izvor kakovostnega vina pdpo,

- informacija o ustekleničenju na določenem pridelovalnem območju, če je takšna informacija tradicionalna in običajna na tem pridelovalnem območju.

2. Neobvezne navedbe, ustrezajoče tistim, ki jih navaja točka 1, se posebej določijo za likerska vina, biser vina, gazirana biser vina in vina, ki izvirajo iz tretjih držav.

Ta točka ne izključuje možnosti, da države članice sprejmejo pravila za označevanje teh proizvodov do uveljavitve ustreznih pravil Skupnosti.

3. Za proizvode, ki jih navaja odstavek 1 točke A, se označevanje lahko dopolni z drugimi podatki.

4. Država članica proizvajalka lahko za vina, proizvedena na njenem ozemlju, nekatere podatke v odstavkih 1 in 2 predpiše, prepove ali omeji njihovo uporabo.

C. Uporaba nekaterih posebnih izrazov

1. Oznaka:

(a) "vino" je omejena na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 10 Priloge I;

(b) "namizno vino" je omejena na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 13 Priloge I.

2. Ne glede na določbe o usklajevanju pravnih predpisov na možnost držav članic, da dovolijo:

- uporabo besede "vino" v povezavi z imenom sadja v obliki sestavljenega imena, ki opisuje proizvod, pridelan z vrenjem drugega sadja, razen grozdja,

- druga sestavljena imena, ki vključujejo besedo "vino",

ne vpliva odstavek 1(a).

3. Označevanje:

(a) "likersko vino" je omejeno na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 14 Priloge I, ali kjer je to primerno, z opredelitvijo, ki se posebej določi, v skladu z uvodnim delom te priloge;

(b) oznaki "kakovostno likersko vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju" ali "kakovostno likersko vino pdpo" sta omejeni na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 14 Priloge I in s posebnimi določbami te uredbe;

(c) "biser vino" je omejeno na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 17 Priloge I, ali kjer je to primerno, z opredelitvijo, ki se posebej določi v skladu z uvodnim delom te priloge;

(d) oznaki "kakovostno biser vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju" ali "kakovostno biser vino pdpo" sta omejeni na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 17 Priloge I in s posebnimi določbami te uredbe;

(e) "gazirano biser vino" je omejeno na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 18 Priloge I, ali kjer je to primerno, z opredelitvijo, ki se posebej določi v skladu z uvodnim delom te priloge.

4. Pri uporabi sestavljenih imen v smislu odstavka 2 se je treba izogniti vsakršni zamenjavi s proizvodi, ki jih navaja odstavek 1.

D. Jeziki, ki se lahko uporabljajo pri označevanju

1. Informacije na etiketah so dane v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti, tako da končni potrošnik dobro razume vsak posamezen podatek.

Kljub temu so:

- ime določenega pridelovalnega območja,

- ime druge geografske enote,

- posebni tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni podatki,

- ime vinogradov ali njihovih združenj in podatki o ustekleničenju

dani le v enem od uradnih jezikov države članice, na ozemlju katere je bil proizvod pripravljen.

Informacije, ki jih navaja drugi pododstavek, se lahko ponovijo v enem ali več drugih uradnih jezikih Skupnosti za proizvode, ki izvirajo iz Grčije.

Informacije, ki jih navajata prva in druga alinea drugega pododstavka, so lahko navedene le v drugem uradnem jeziku Skupnosti, kadar je ta jezik enakovreden uradnemu jeziku dela ozemlja države članice, iz katere proizvod izvira, in v katerem je navedeno določeno pridelovalno območje, če je uporaba tega jezika v tej državi članici tradicionalna in običajna.

Za proizvode, dobljene in dane na trg na njihovih ozemljih, lahko države članice dovolijo, da se informacije, navedene v drugem pododstavku, dajo v jeziku, ki ni uradni jezik Skupnosti, če je uporaba tega jezika v tej državi članici ali na delu njenega ozemlja tradicionalna in običajna.

Države članice proizvajalke lahko dovolijo, da se v zvezi z njihovimi proizvodi informacije, navedene v drugem pododstavku, dajo tudi v drugem jeziku, če je uporaba tega jezika za takšne podatke tradicionalna.

2. Lahko se odloči še o drugih odstopanjih od odstavka 1.

E. Kode

V skladu s podrobnimi pravili, ki se posebej določijo, se koda:

- uporabi pri označevanju proizvodov, ki jih zajema odstavek 1 točke A, razen tistih, za katere velja naslednja alinea, in daje celotno ali delno informacijo o imenu določenega pridelovalnega območja, ki je različno od tistega, ki se sme uporabiti za označitev tega proizvoda. Kljub temu lahko države članice predpišejo za svoje ozemlje druge primerne ukrepe, da bi se izognile zamenjavam z določenim pridelovalnim območjem,

- uporabi pri označevanju namiznega vina po drugi in tretji alinei odstavka 2(a) točke A in daje podatek o sedežu podjetja, ki je vino ustekleničilo ali poslalo, in kjer je to primerno, o kraju ustekleničenja ali pošiljke.

V skladu s podrobnimi pravili, ki se posebej določijo, se koda lahko uporabi pri označevanju proizvodov, ki jih navaja ta priloga, v zvezi s podatki, določenimi v odstavku 3 točke A, če država članica, na ozemlju katere so proizvodi ustekleničeni, to dovoljuje. Takšna uporaba je povezana z določbo, da se na etiketi navede polno ime osebe ali podjetja ali skupine oseb, razen tiste, ki je proizvod ustekleničila, ki so povezane z distribucijo, in ime lokalne upravne enote ali njenega dela, v katerem je sedež teh oseb ali podjetja.

F. Blagovne znamke

1. Če je opis, predstavitev ali oglaševanje proizvodov, za katere velja ta uredba, dopolnjeno z imeni blagovne znamke, ta imena ne smejo vsebovati besed, delov besed, znakov ali slik:

(a) ki lahko povzročijo zmedo ali zavajanje oseb, katerim so namenjene, v smislu člena 48 ali

(b) ki

- je zanje verjetno, da bi jih osebe, katerim so namenjene, zamenjale z delom ali celo oznako namiznega vina, likerskega vina, biser vina, gaziranega biser vina, kakovostnega vina pdpo ali uvoženega vina, katerega označevanje določajo določbe Skupnosti, ali z oznakami katerega koli drugega proizvoda, za katerega velja ta priloga, ali

- so identične oznaki takšnega proizvoda, razen če so proizvodi, ki se uporabijo za izdelavo končnega proizvoda, upravičeni do takšne oznake ali predstavitve.

Poleg tega na etiketah, uporabljenih za oznako namiznega vina, likerskega vina, biser vina, gaziranega biser vina, kakovostnega vina pdpo ali uvoženega vina, ne sme biti blagovnih znamk, vsebujočih besede, dele besed, znake ali slike, ki:

(a) za:

- namizna vina, likerska vina, biser vina, gazirana biser vina vsebujejo ime kakovostno vino pdpo,

- kakovostna vina pdpo vsebujejo ime namizno vino,

- uvožena vina vsebujejo ime namizno vino ali kakovostno vino pdpo;

(b) za namizna vina z geografsko označbo, kakovostna vina pdpo ali uvožena vina vsebujejo napačno informacijo, zlasti glede na geografski izvor, sorto vinske trte, letnik ali navedbo vrhunske kakovosti;

(c) za namizna vina, razen tistih, za katera velja (b), za likerska vina, biser vina, gazirana biser vina vsebujejo informacijo, ki zadeva geografski izvor, sorto vinske trte, letnik ali navedbo vrhunske kakovosti;

(d) za uvožena vina lahko povzročijo zmedo zaradi slik, uporabljenih za razločevanje namiznega vina, likerskega vina, biser vina, gaziranega biser vina, kakovostnega vina pdpo ali uvoženega vina, označenega z geografsko označbo.

2. Ne glede na točko (b) prvega pododstavka odstavka 1 lahko imetnik registrirane blagovne znamke za vino iz grozdnega mošta, ki je identično:

- z imenom geografske enote, manjše, kakor je določeno pridelovalno območje, uporabljeno za oznako kakovostnega vina pdpo, ali

- z imenom geografske enote, uporabljene za oznako namiznega vina, ki je označeno z geografsko označbo, ali

- z imenom uvoženega vina, označenega z geografsko označbo,

čeprav po prvem pododstavku točke 1 ni upravičeno do takšnega imena, še naprej uporablja blagovno znamko do 31. decembra 2002, pod pogojem, da je:

(a) to blagovno znamko najpozneje do 31. decembra 1985 registriral pristojni organ države članice v skladu z zakonodajo, veljavno v času registracije; in

(b) bila blagovna znamka dejansko v uporabi brez prekinitve od njene registracije do 31. decembra 1986, ali če je bila registrirana pred 1. januarjem 1984, najmanj do prej navedenega datuma.

Imetnik priznane in registrirane blagovne znamke za vino ali grozdni mošt, ki vsebuje besede, identične imenu določenega pridelovalnega območja ali imenu geografske enote, manjše kakor določeno pridelovalno območje, čeprav po točki 1 ni upravičen do uporabe tega imena, še naprej uporablja blagovno znamko, če ta pomeni identiteto prvotnega imetnika ali identiteto prvotnega nosilca imena, pod pogojem, da je bila blagovna znamka registrirana najmanj 25 let prej, preden so države članice uradno priznale to geografsko ime v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti o kakovostnih vinih pdpo, in da je bila dejansko v uporabi brez prekinitve.

Blagovne znamke, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka, ne smejo ovirati uporabe imena geografske enote za oznako kakovostnega vina pdpo.

3. Svet bo s kvalificirano večino pred 31. decembrom 2002 odločal o predlogu Komisije glede podaljšanja časovne omejitve, navedene v prvem pododstavku odstavka 2.

4. Države članice sporočijo Komisiji blagovne znamke iz odstavka 2, ko in kadar so o njih obveščene.

Komisija pošlje te podatke pristojnim organom držav članic, ki so pooblaščeni za nadzor upoštevanja določb Skupnosti v vinskem sektorju.

G. Plasiranje na trg, nadzor in zaščita

1. Vsaka posoda z nominalnim volumnom do 60 l mora v času, ko je dana na trg, imeti etiketo. Etikete morajo ustrezati določbam te uredbe; enako velja za označevanje posod z nominalnim volumnom več kakor 60 l.

2. Lahko se določijo izjeme od točke 1.

3. Vsaka država članica odgovarja za nadzor in zaščito kakovostnih vin pdpo in namiznih vin z geografsko označbo na svojem trg v skladu s tem pravilnikom.

4. Uvožena vina, namenjena za neposredno prehrano ljudi, ki imajo geografsko označbo, morajo biti pri trženju v Skupnosti in pod pogojem recipročnosti nadzorovana in zaščitena na način, naveden v odstavku 3.

Prejšnji pododstavek se uveljavi s pogodbami s tretjimi državami, ki so dogovorjene in sklenjene v skladu s postopkom, določenim v členu 133 Pogodbe.

[1] UL L 186, 30.6.1989, str. 21.

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

OPIS, OZNAČEVANJE, PREDSTAVITEV IN ZAŠČITA PENEČIH VIN

A. Opredelitve

1. Ta priloga določa splošna pravila za opis in predstavitev:

(a) penečih vin, opredeljenih v točki 15 Priloge I, proizvedenih v Skupnosti;

(b) gaziranih penečih vin, opredeljenih v točki 16 Priloge I, ki izvirajo iz Skupnosti;

(d) gaziranih penečih vin, opredeljenih v skladu s temi pravili po postopku v členu 75, ki izvirajo iz tretjih držav.

Peneča vina, navedena v (a), obsegajo:

- peneča vina iz točke H Priloge V,

- kakovostna peneča vina iz točke 1 Priloge V in

- kakovostna peneča vina, proizvedena na določenih pridelovalnih območjih (kakovostna peneča vina pdpo) iz točke K Priloge VI.

2. V tej prilogi:

- "označevanje" pomeni vse navedbe, znake, slike, oznake in vse druge opise, ki rabijo za prepoznavanje proizvoda in so na isti posodi, vključno z zaporko, ali na etiketi, pripeti na posodo, in na ovojnici grla steklenice,

- "pakiranje" pomeni zaščitne ovoje, kakor so papir, tulci iz slame vseh vrst, kartoni in škatle, uporabljeni pri transportu ene ali več posod in/ali za prodajno predstavitev končnemu potrošniku,

- "proizvajalec" proizvoda iz odstavka 1 pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino oseb, ki so proizvod proizvedle ali v imenu katerih je bil proizvod proizveden,

- "proizvodnja" pomeni predelavo svežega grozdja, grozdnega mošta in vina v proizvod iz odstavka 1.

B. Obvezne navedbe

1. Za proizvode iz odstavka 1 točke A opis na etiketi vsebuje naslednje podatke:

(a) ime, pod katerim se proizvod prodaja, v skladu z odstavkom 2 točke D;

(b) nominalni volumen proizvoda;

(d) dejanski volumenski delež alkohola (vol.) v skladu s podrobnimi pravili, ki se posebej določijo.

2. Za proizvode iz odstavka 1(a) in (b) točke A vsebuje opis na etiketi poleg podatkov, določenih v odstavku 1, tudi:

- ime oziroma ime podjetja proizvajalca ali prodajalca v Skupnosti in

- ime upravne enote oziroma njenega dela in državo članico, v kateri je uprava zgoraj navedenih oseb, v skladu z odstavkoma 4 in 5 točke D.

Države članice proizvajalke lahko predpišejo, da je ime proizvajalca ali proizvodne organizacije izpisano v celoti.

Če je na etiketi ime proizvajalca oziroma ime proizvodne organizacije, proizvodnja pa poteka v drugi upravni enoti, njenem delu ali državi članici, kakor je navedeno v drugi alinei prvega pododstavka, se navedeni podatki dopolnijo z imenom lokalne upravne enote ali njenega dela, v katerem poteka proizvodnja, oziroma če je proizvodnja v drugi državi članici, z imenom te države članice.

3. Za proizvode iz odstavka 1(c) in (d) točke A mora opis na etiketah poleg podatkov, določenih v odstavku 1, imeti še naslednje podatke:

(a) ime uvoznika oziroma uvozne organizacije in imeni lokalne upravne enote in države članice, v kateri je sedež uvoznika;

(b) ime proizvajalca oziroma proizvajalne organizacije in imeni lokalne upravne enote in tretje države, v kateri je sedež proizvajalca, v skladu s odstavkoma 4 in 5 točke D.

4. Opis na etiketah mora imeti dodatne podatke v naslednjih primerih:

- za proizvode, proizvedene iz vin, ki izvirajo iz tretjih držav, v smislu šeste alinee točke 15 Priloge I, morajo etikete vsebovati podatek, da je proizvod predelan iz uvoženih vin, z navedbo tretje države, iz katere izvira vino, uporabljeno za pripravo cuvéeja,

- pri kakovostnih penečih vinih pdpo morajo etikete vsebovati ime določenega pridelovalnega območja, na katerem je bilo potrgano grozdje, uporabljeno za proizvod,

- pri aromatičnih kakovostnih penečih vinih iz odstavka 10 točke K Priloge VI mora biti na etiketah ime sorte vinske trte, iz katere so vina pridelana, ali besede "proizvedeno iz aromatičnih sort grozdja".

C. Neobvezne navedbe

1. Pri proizvodih iz odstavka 1 točke A je opis na etiketah lahko dopolnjen z drugimi podatki, pod pogojem:

- da ni nevarnosti za zavajanje oseb, katerim so podatki namenjeni, zlasti glede obveznih podatkov, določenih v točki B, in neobveznih podatkov, določenih v točki E,

- da so upoštevane določbe točke E.

2. Zaradi spremljanja in nadzora kakovosti v sektorju penečih vin lahko pristojni organi z obveznim upoštevanjem splošnih pravil postopka, ki jih sprejme vsaka država članica, zahtevajo od proizvajalca oziroma prodajalca iz prve alinee prvega pododstavka odstavka 2 točke B dokaze o točnosti podatkov za označevanje, ki veljajo za naravo, istovetnost, kakovost, sestavo, izvor in vir proizvoda ali proizvodov, uporabljenih pri njihovi proizvodnji.

Če to zahteva:

- pristojni organ države članice, iz katere je proizvajalec oziroma prodajalec, ta organ neposredno zahteva dokaz od te osebe,

- pristojni organ druge države članice, ta organ seznani pristojno organizacijo države, v kateri je proizvajalec oziroma prodajalec, v okviru neposrednega medsebojnega sodelovanja z vsemi potrebnimi podatki, da lahko ta organizacija zahteva takšen dokaz; organ, ki je zahteval dokaz, mora biti obveščen o ukrepanju v zvezi z zahtevo.

Če pristojne organizacije ugotovijo, da ni dokaza, velja, da oznaka ni v skladu s temi predpisi.

D. Podrobna pravila za obvezne navedbe

1. Podatki, določeni v točki B:

- so navedeni skupaj v istem vidnem polju na posodi in

- napisani z jasnimi, čitljivimi črkami, ki se ne zbrišejo in so dovolj velike, da se dobro vidijo na ozadju, na katerem so natisnjene, in jasno razlikujejo od vseh drugih napisov in slik.

Obvezni podatki o uvozniku so lahko navedeni zunaj vidnega polja, v katerem so drugi obvezni podatki za označevanje.

2. Prodajne oznake so po odstavku 1(a) točke B dane z enim izmed naslednjih izrazov:

(a) za peneče vino iz točke H Priloge V "peneče vino";

(b) za kakovostno peneče vino iz točke I Priloge V, razen vina v smislu (d) prejšnjega odstavka, "kakovostno peneče vino" ali "sekt";

- "kakovostno peneče vino", proizvedeno na določenem pridelovalnem območju „ali “kakovostno peneče vino pdpo ali "sekt pdpo", ali

- poseben tradicionalni naziv, ki ga med nazivi, navedenimi v četrti podvrstici druge alinee odstavka 2(c)točke A Priloge VII, izbere država članica proizvajalka in je na seznamu, ki se posebej pripravi, ali

- eno izmed imen določenih pridelovalnih območij kakovostnih penečih vin pdpo iz druge alinee odstavka 2(c) točke A Priloge VII, ali

- kombinacija dveh nazivov.

Države članice pa lahko za določena kakovostna peneča vina pdpo, proizvedena na njihovem ozemlju, predpišejo uporabo nekaterih nazivov iz prvega pododstavka samostojno ali v kombinaciji;

(d) za aromatično kakovostno peneče vino iz odstavka 3 točke I Priloge V "aromatično kakovostno peneče vino";

(e) za peneče vino iz tretjih držav:

- "peneče vino"

ali

- "kakovostno peneče vino" ali "sekt", kjer so pogoji predelave takšnega vina priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V.

Pri teh vinih mora biti pri prodajni oznaki tudi podatek o tretji državi, v kateri je bilo grozdje za takšno vino potrgano, prevreto in predelano v peneče vino. Če so proizvodi, uporabljeni za proizvodnjo penečega vina, proizvedeni v drugi državi, kakor je potekala nadaljnja predelava, se mora podatek o državi proizvajalki po odstavku 3 točke B na etiketah jasno razlikovati od drugih podatkov;

(f) za gazirano peneče vino, ki izvira iz Skupnosti ali iz tretje države, "gazirano peneče vino". Če jezikovno v tem izrazu ni jasno, da je bil dodan ogljikov dioksid, je treba na etiketah dodati besede "proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida" v skladu s podrobnimi pravili, ki se posebej določijo.

3. Z odstavkom 1(c) točke B predpisana vrsta proizvoda, ki jo določa vsebnost sladkorja, se označi z enim izmed naslednjih nazivov, razumljivih v državi članici ali tretji državi, v kateri je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi:

- "brut nature", "naturherb", "bruto naturale", "pas dose", "dosage zéro" ali "dosaggio zero": če je vsebnost sladkorja največ 3 grame na liter; ta naziv se lahko uporabi samo za proizvode, katerim ni bil dodan sladkor po drugem vrenju;

- "extra brut", "extra herb" ali "extra bruto": če je vsebnost sladkorja med 0 in 6 grami na liter;

- "brut", "herb" ali "bruto": če je vsebnost sladkorja nižja od 15 gramov na liter;

- "extra dry", "extra trocken" ali "extra seco": če je vsebnost sladkorja med 12 in 20 grami na liter;

- "sec", "trocken", "secco" ali "asciutto", "dry", "tør", "ξηρός", "seco", "torr" ali "kuiva": če je vsebnost sladkorja med 17 in 35 grami na liter;

- "demi-sec", "halbtrocken", "abbocato", "medium dry", "halvtør", "ημίξηρος", "semi seco", "meio seco", "halvtorr" ali "puolikuiva": če je vsebnost sladkorja med 33 in 50 grami na liter;

- "doux", "mild", "dolce", "sweet", "sød", "γλυκύς", "dulce", "doce", "söt" ali "makea": če je vsebnost sladkorja višja od 50 gramov na liter.

Če vsebnost sladkorja upravičuje uporabo dveh nazivov, določenih v prvem pododstavku, mora proizvajalec ali uvoznik izbrati samo enega po lastni izbiri.

Ne glede na odstavek 1(c) točke B se pri aromatičnih kakovostnih penečih vinih iz odstavka 3 točke I Priloge V in pri aromatičnih kakovostnih penečih vinih, proizvedenih na določenem pridelovalnem območju iz odstavka 10 točke K Priloge VI, oznaka vrste proizvoda lahko zamenja s podatkom o vsebnosti sladkorja, določene z analizo, izraženo v gramih na liter.

Za oznako vrste proizvoda, ki jo določa vsebnost sladkorja, so na etiketah dovoljeni samo podatki, navedeni v prvem in tretjem pododstavku.

4. Ime proizvajalca ali podjetja in imena lokalne upravne enote, njenega dela in države, v kateri je sedež proizvajalca, se navede:

- v celoti

- ali pri proizvodih, proizvedenih v Skupnosti, s kodo, pod pogojem, da je ime osebe ali skupine oseb oziroma podjetja, ki niso proizvajalci, ampak sodelujejo pri prodaji proizvoda, in ime lokalne upravne enote ali njenega dela in države članice, v kateri je sedež teh oseb ali podjetja, navedeno v celoti.

5. Če je na etiketi navedeno ime lokalne upravne enote ali njenega dela za oznako sedeža proizvajalca ali oseb, ki sodelujejo pri prodaji proizvoda, ali za oznako mesta proizvodnje in ti podatki vsebujejo ime določenega pridelovalnega območja v smislu točke A Priloge VI, ki se ne sme uporabiti za opis tega proizvoda, se to ime navede v obliki kode.

Države članice lahko določijo druge primerne določbe za opis proizvodov, proizvedenih na njihovem ozemlju, zlasti glede velikosti črk, ki mora biti takšna, da se prepreči vsakršno zavajanje glede geografskega izvora vina.

6. Izrazi, uporabljeni za opis proizvodnega postopka, so lahko predpisani v izvedbenih določbah.

E. Uporaba nekaterih posebnih izrazov

1. Ime geografske enote, ki ni določeno pridelovalno območje in je manjša od države članice ali tretje države, se lahko uporabi samo kot dopolnitev opisa:

- kakovostnega penečega vina pdpo,

- kakovostnega penečega vina, kateremu je z izvedbenimi določbami dodano ime takšne geografske enote, ali

- penečega vina, ki izvira iz tretje države, pri katerem so pogoji za proizvodnjo priznani kot ekvivalentni tistim, določenim v točki I Priloge V za kakovostno peneče vino, ki nosi ime geografske enote.

Uporaba takšnega imena je dovoljena samo, če:

(a) je v skladu s predpisi države članice ali tretje države, v kateri je bilo peneče vino proizvedeno;

(b) je ta geografska enota natančno opredeljena;

(c) vse grozdje, iz katerega je proizvod predelan, izvira iz te geografske enote, razen proizvodov, ki jih vsebuje polnilni in odpremni liker;

(d) pri kakovostnem penečem vinu pdpo ta geografska enota leži v določenem pridelovalnem območju, po katerem se imenuje vino;

(e) pri kakovostnih penečih vinih ime te geografske enote ni določeno za opis kakovostnega penečega vina pdpo.

Ne glede na odstavek (c) drugega pododstavka lahko države članice dovolijo uporabo imena geografske enote, manjše kakor določeno pridelovalno območje, za dopolnitev opisa kakovostnega penečega vina pdpo, če je najmanj 85 % proizvoda dobljenega iz grozdja, potrganega na tej enoti.

2. Ime sorte vinske trte se lahko uporabi samo za dopolnitev oznake proizvoda iz odstavka 1 točke A,

- pod (a)

ali

- pod (c), kjer so pogoji za proizvodnjo proizvoda priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI.

Navedba imena sorte vinske trte ali njenega sinonoma je dovoljena le, če:

(a) gojenje te sorte in uporaba njenih proizvodov ustrezata določbam Skupnosti ali tretje države, v kateri je bilo grozdje potrgano;

(b) je na seznamu, ki ga sprejme država članica, v kateri so izdelani proizvodi za pripravo cuvéeja; za kakovostna peneča vina pdpo se ta seznam pripravi v skladu z odstavkom 1 točke B ali odstavkom 10(a) točke K Priloge VI;

(c) to ime ne povzroči zamenjave z imenom določenega pridelovalnega območja ali geografske enote, ki se uporablja za označevanje drugega vina, proizvedenega v Skupnosti ali uvoženega;

(d) se ime te sorte ne ponavlja v istem izrazu, razen če ima to ime več kakor ena sorta in je to ime na seznamu, ki ga sprejme država članica proizvajalka. Ta seznam se predloži Komisiji, ki s tem seznani druge države članice;

(e) je proizvod v celoti pridobljen iz te sorte, razen proizvodov, ki jih vsebuje polnilni in odpremni liker, in ta sorta odločilno vpliva na naravo tega proizvoda;

(f) dolžina proizvodnega postopka, vključno s staranjem v proizvodnih obratih od začetka vrenja za razvijanje ogljikovega dioksida, ni krajša od 90 dni, pod pogojem, da sta čas vrenja, ki napravi vino peneče, in čas, ko cuvée ni ločen od usedline:

- najmanj 60 dni,

- najmanj 30 dni, če vrenje poteka v posodah z mešali.

Določba ne velja za aromatična peneča vina iz odstavka 3 točke I Priloge V ali iz odstavka 10 točke K Priloge VI.

Ne glede na drugi pododstavek države članice proizvajalke lahko:

- dovolijo uporabo imena sorte vinske trte, če je najmanj 85 % grozdja, iz katerega je pridelan proizvod, te sorte, razen proizvodov, ki jih vsebujeta polnilni in odpremni liker, in če ta sorta odločilno vpliva na naravo tega proizvoda,

- dovolijo uporabo imen dveh sort vinske trte, kjer predpisi države članice proizvajalke tako določajo, pod pogojem, da vse grozdje, iz katerega je proizvod pridobljen, izvira iz teh treh sort, razen proizvodov, ki jih vsebujeta polnilni in odpremni liker, in če je mešanica teh dveh ali treh sort odločilna kot značilna lastnost proizvoda,

- omejijo takšno uporabo nekaterih imen sort vinske trte iz drugega pododstavka.

3. Izraz "vrenje v steklenici" se lahko uporabi za oznako:

- kakovostnega penečega vina pdpo,

- kakovostnega penečega vina

ali

- penečega vina iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI.

Uporaba oznake iz prvega pododstavka je dovoljena samo, če:

(a) vino postane peneče ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici;

(b) dolžina proizvodnega postopka, vključno s staranjem v proizvodnih obratih od začetka vrenja za razvijanje ogljikovega dioksida, ni krajša od devet mesecev;

d) je proizvod ločen od usedline s filtriranjem v skladu z metodo ločenja ali z degoržiranjem.

4. Oznake "vrenje v steklenici s tradicionalno metodo", ali "tradicionalna metoda", ali "klasična metoda", ali "klasična tradicionalna metoda", ali katera koli oznaka, ki nastane ob njihovem prevodu, se lahko uporabijo samo za opis:

- kakovostnega penečega vina pdpo,

- kakovostnega penečega vina

ali

- penečega vina iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI.

Uporaba ene od oznak iz prvega pododstavka je dovoljena, če je proizvod:

(a) postal peneč ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici;

(b) ostal v stiku z usedlino brez prekinitve najmanj devet mesecev v istem obratu od časa priprave cuvéeja;

5. Oznaka v zvezi s postopkom proizvodnje, ki vključuje ime določenega pridelovalnega območja ali druge geografske enote, ali izraz, ki izvira iz enega izmed obeh imen, je dovoljen samo za opis:

- kakovostnega penečega vina pdpo,

- kakovostnega penečega vina

ali

- penečega vina iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI.

Te oznake se smejo uporabiti samo za označevanje proizvoda, ki je upravičen do enega od geografskih imen iz prvega pododstavka.

6. Za kakovostna peneča vina pdpo, ki izpolnjujejo pogoje, določene v drugem pododstavku odstavka 4, je:

(a) oznaka "Winzersekt" rezervirana za kakovostna peneča vina pdpo, proizvedena v Nemčiji, in oznaka "Hauersekt" za kakovostna peneča vina pdpo, proizvedena v Avstriji, ki:

- so pridelana iz grozdja, potrganega v istem vinogradu, v katerem pridelovalci, kakor je določeno v odstavku 4 točke D, predelajo grozdje, namenjeno za pridelavo kakovostnih penečih vin pdpo, v vino,

- jih dá na trg proizvajalec iz prve alinee in opremi z etiketami s podatki o vinskem obratu, sorti vinske trte in letu pridelave.

V izvedbenih določbah so lahko postavljeni dodatni pogoji za uporabo oznake "Winzersekt" ali uporabo enakovrednih oznak v drugih jezikih Skupnosti. V istih določbah lahko država članica uveljavi posebna, predvsem strožja določila.

Oznake v smislu prejšnjih pododstavkov se lahko uporabljajo samo v izvirnem jeziku;

(b) oznaka "crémant" je rezervirana za kakovostna peneča vina pdpo:

- ki jih je tako poimenovala v povezavi z imenom posebnega pridelovalnega območja država članica, v kateri je bilo to vino pridelano,

- pridelana iz mošta, dobljenega s stiskanjem celih grozdov, pri belih kakovostnih penečih vinih pdpo, pri čemer količina dobljenega mošta ne presega 100 litrov za vsakih 150 kg grozdja,

- z najvišjo vsebnostjo žveplovega dioksida 150 mg/l,

- z vsebnostjo sladkorja največ 50 g/l

- pridelana z upoštevanjem vseh dodatnih posebnih določil, ki jih je za pridelavo in označevanje določila država članic proizvajalka.

Ne upoštevajoč prve alinee, lahko za kakovostna peneča vina pdpo, za katera država članica po tej določbi ni določila te oznake, proizvajalci teh kakovostnih penečih vin pdpo uporabljajo to oznako, pod pogojem, da so oznako tradicionalno uporabljali najmanj 10 let pred 1. julijem 1996.

Država članica obvesti Komisijo o primerih, v katerih je bila uporabljena možnost teh odstopanj.

7. Leto trgatve se uporablja samo za označevanje:

- kakovostnega penečega vina pdpo,

- kakovostnega penečega vina

ali

- penečega vina iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI.

Podatek o letniku trgatve je dovoljen le, če je najmanj 85 % grozdja, iz katerega je pridelan proizvod, pridelanega v tem letu, razen proizvodov, ki jih vsebuje polnilni in odpremni liker.

Države članice lahko določijo, da je podatek o letniku trgatve kakovostnih penečih vin pdpo, pridelanih na njihovih območjih, dovoljen le, če je vse grozdje, iz katerega je pridelan proizvod, potrgano v tem letu, razen proizvodov, ki jih vsebuje polnilni in odpremni liker.

8. Navedba vrhunske kakovosti je dovoljena le za:

- kakovostno peneče vino pdpo,

- kakovostno peneče vino

ali

- peneče vino iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI.

9. Ime države članice ali tretje države ali pridevnik, ki izvira iz teh imen, se ne sme uporabiti v kombinaciji s prodajnimi oznakami iz odstavka 2 točke D, razen če ni proizvod pridelan na območju države članice ali tretje države izključno iz grozdja, potrganega in predelanega v vino na tem območju.

10. Označevanje proizvoda iz odstavka 1 točke A se ne sme dopolnjevati z navedbo ali simbolom, ki velja za medalje oziroma nagrade na tekmovanjih ali za katera koli druga odličja, razen če jih ni podelila uradna organizacija oziroma organ, uradno priznan v ta namen, za določeno količino teh proizvodov.

11. Izraz "Premium" in "Réserve" se lahko uporabi le kot dopolnilo:

- oznaki "kakovostno peneče vino"

ali

- oznakam iz odstavka 2(c) točke D.

Izraz "Réserve" je lahko po potrebi dopolnjen z oznako, pod pogoji, ki jih določi država članica proizvajalka.

12. Kjer je to potrebno, lahko izvedbene določbe določajo:

(a) pogoje za uporabo:

- pojmov iz odstavka 8,

- izrazov v zvezi z metodo pridelave, razen tistih, navedenih v odstavkih 3 in 6,

- pojmov v zvezi s posebnimi lastnostmi sorte vinske trte, iz katere je pridelan proizvod;

(b) seznam pojmov iz (a).

F. Jeziki, ki se lahko uporabljajo na etiketah

Podatki, ki so navedeni:

- v točki B, so v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti, da končni potrošnik lahko brez težav razume vsak podatek,

- v točki C, so v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti.

Pri proizvodih, danih na trg na njenem ozemlju, lahko država članica dovoli, da so ti podatki razen v uradnem jeziku Skupnosti tudi v drugem jeziku, če je ta jezik običajen in tradicionalen v tej državi članici ali na delu njenega območja.

Vendar:

(a) se pri kakovostnih penečih vinih pdpo in kakovostnih penečih vinih lahko uporablja samo uradni jezik države članice, v kateri so bili proizvodi pridelani:

- za ime določenega pridelovalnega območja v smislu drugega pododstavka odstavka 4 točke B,

- za ime druge geografske enote iz odstavka 1 točke E,

pri poprej navedenih proizvodih, proizvedenih v Grčiji, se ta podatek lahko ponovi v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti;

(b) pri proizvodih iz tretjih držav:

- je dovoljena uporaba uradnega jezika tretje države, v kateri je proizvod pridelan, če so podatki, navedeni v odstavku 1 točke B, dani tudi v uradnem jeziku Skupnosti,

- prevode nekaterih podatkov, navedenih v odstavku C, v uradni jezik Skupnosti urejajo izvedbene določbe;

(c) pri proizvodih iz Skupnosti, ki so namenjeni za izvoz, se lahko podatki iz odstavka 1 točke B v uradnem jeziku Skupnosti ponovijo v drugem jeziku.

G. Predstavitev

1. Proizvodi iz odstavka 1 točke A so lahko skladiščeni za prodajo in dani v promet le v steklenicah, ki:

(a) so zaprte z:

- zamaški v obliki gobe iz plutovine ali drugega materiala, ki sme priti v stik s hrano, pritrjenimi in po potrebi pokritimi s ploščico, in zamašek je v celoti ovit v folijo, grlo steklenice pa popolnoma ali le delno,

- drugim primernim zamaškom pri steklenicah z nominalnim volumnom največ 0,2 litra in

(b) imajo etikete v skladu z določbami tega pravilnika.

Zamaški iz prve in druge alinee točke (a) prvega pododstavka ne smejo biti pokriti s kapico ali folijo, izdelano iz materiala, ki vsebuje svinec.

Vendar so za proizvode iz odstavka 1 točke A, proizvedene z drugim alkoholnim vrenjem v steklenicah v smislu odstavkov 3 in 4 točke E, možne izjeme za peneča vina, ki so še v postopku predelave, zaprta z začasnim zamaškom in brez etiket. Te izjeme:

(a) lahko določi država članica, pod pogojem, da:

- so ta vina namenjena za kakovostna peneča vina pdpo,

- ta vina krožijo samo med proizvajalci na tem določenem pridelovalnem območju,

- ta vina spremlja spremni dokument

- so ta vina posebej natančno nadzirana;

(b) veljajo do 31. decembra 2001 za proizvajalce kakovostnih penečih vin, katerim je država članica izdala izrecno dovoljenje, in ustrezajo pogojem, ki jih je postavila država članica zlasti v zvezi z nadzorom.

Pred 30. junijem 2000 bodo države članice poslale Komisiji poročilo o teh izjemah. Komisija bo, če bo to primerno, predlagala podaljšanje teh izjem.

2. V skladu s pravili, ki se posebej določijo, je v steklenice vrste "peneče vino" ali podobne, zaprte z zamaškom iz odstavka 1(a), za prodajo, dajanje v promet ali izvoz dovoljeno polniti:

- proizvode iz odstavka 1 točke A,

- pijače, ki so tradicionalno v takšnih steklenicah in ki:

- ustrezajo opredelitvam biser vina ali gaziranega biser vina iz točk 17 in 18 Priloge I

ali

- so proizvedene z alkoholnim vrenjem sadja ali drugih kmetijskih surovin, zlasti proizvode, navedene v odstavku 2 točke C Priloge VII, in proizvode, za katere velja Uredba (EGS) št. 1601/91, ki določa splošna pravila o definiciji, označevanju in predstavitvi aromatičnih vin, pijač na osnovi vina in aromatičnih koktajlov iz vinogradniško-vinarskih proizvodov [1],

ali

- imajo dejanski volumenski delež alkohola največ 1,2 % vol.,

- proizvode, ki ne bodo, kljub temu da so tako predstavljeni, povzročali zmede ali zavajali potrošnikov zlasti glede prave narave proizvoda.

3. Če označevanja ne določa ta uredba, ga lahko urejajo izvedbene določbe, zlasti:

(a) položaj etiket na posodi;

(b) minimalno velikost etiket;

(d) velikost črk na etiketah;

(e) uporabo simbolov, slik in blagovnih znamk.

4. Če ima pakiranje proizvodov iz odstavka 1 točke A enega ali več podatkov, ki zadevajo pakirani proizvod, morajo ti podatki brez poseganja v odstavek 5 ustrezati določbam te uredbe.

5. Če so posode s proizvodom iz odstavka 1 točke A dane v prodajo končnemu potrošniku v skupni embalaži, mora biti ta označena v skladu s to uredbo.

Sprejmejo se ukrepi, ki naj preprečijo pretirano strogost pri pakiranju majhnih količin proizvodov iz odstavka 1 točke A, pakiranih posebej ali skupaj z drugimi proizvodi.

H. Blagovne znamke

1. Kjer so označevanje, predstavitev in oglaševanje proizvodov iz odstavka 1 točke A razširjeni z blagovnimi znamkami, ne smejo te blagovne znamke vsebovati nobenih besed, zlogov, znakov ali slik, ki:

(a) lahko povzročijo zmedo ali zavedejo osebe, katerim so namenjene, v smislu člena 48;

ali

(b) jih je možno zamenjati z oznako ali delom oznake namiznega vina, kakovostnega namiznega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju, vključno s kakovostnim penečim vinom pdpo ali uvoženim vinom, katerega označevanje urejajo določbe Skupnosti, ali z oznako katerega koli proizvoda iz odstavka 1 točke A ali pa so enake oznakam takšnih proizvodov, razen če so proizvodi, uporabljeni za pripravo cuvéeja teh penečih vin, upravičeni do takšne oznake ali predstavitve.

2. Ne glede na odstavek 1(b) lahko imetnik priznane in registrirane blagovne znamke proizvoda iz odstavka 1 točke A, ki vsebuje besede, identične z imenom določenega pridelovalnega območja ali imenom geografske enote, manjše kakor določeno pridelovalno območje, čeprav po odstavku 1 ni upravičen do uporabe tega imena, še naprej uporablja blagovno znamko, če ta ustreza identiteti prvotnega imetnika ali identiteti prvotnega nosilca imena, pod pogojem, da je bila blagovna znamka kakovostnih vin pdpo registrirana najmanj 25 let prej, preden je to geografsko ime uradno priznala država članica v skladu s členom 54(4), in dejansko v uporabi brez prekinitve.

Blagovne znamke, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka, ne smejo ovirati uporabe imena geografskih enot za oznako kakovostnega vina pdpo.

I. Splošne določbe

1. Ne glede na odstavek 1 točke F bo vsaka država članica sprejela oznake in predstavitve proizvodov iz odstavka 1 točke A, ki izvirajo iz drugih držav članic in ki so na njenem trgu, pod pogojem, da oznake in predstavitev ustrezajo pravilom Skupnosti in so dovoljene po tej uredbi v državi članici, v kateri je bil proizvod proizveden.

2. Oznake, predstavitev in oglaševanje drugih proizvodov, razen tistih iz odstavka 1 točke A, ne smejo kazati ali vzbujati vtisa, da je ta proizvod peneče vino.

3. Prodajne oznake, navedene v odstavku 2 točke D, se uporabljajo samo za proizvode iz odstavka 1 točke A.

Države članice lahko za oznako pijač iz oznake KN 22060091, dobljenih z alkoholnim vrenjem sadja ali drugih kmetijskih surovin, dovolijo uporabo izraza "peneče vino" v obliki sestavljenega imena, če je uporaba takšnih sestavljenih imen tradicionalna po zakonodaji, veljavni dne 29. novembra 1985.

4. Sestavljena imena iz drugega pododstavka odstavka 3 so na etiketah napisana s črkami enakega tipa, barve in višine, tako da se jasno ločijo od drugih podatkov na etiketi.

5. Kakovostna peneča vina pdpo se lahko dajo na trg samo pod pogojem, da je ime določenega pridelovalnega območja, do katerega so upravičena, označeno na zamašku in da je na steklenici etiketa iz časa, ko je vino zapustilo mesto proizvodnje.

Vendar so pri označevanju dovoljene izjeme, kolikor je zagotovljen ustrezen nadzor.

6. Sprejete bodo določbe za uveljavitev odstavka 5 in odstopanja v zvezi z oznakami na zamašku iz prvega pododstavka odstavka 5, če peneče vino pri kontroli pooblaščenega organa ni priznano kot kakovostno peneče vino pdpo.

[1] UL L 149, 14.6.1991, str. 1.

--------------------------------------------------

31999R1493