Uredba Komisije (ES) št. 1227/2000

z dne 31. maja 2000

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi z obsegom vinogradniških površin

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino [1] in zlasti členov 7(2), 10, 15, 23 in 80 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 1493/1999, ki je nadomestila Uredbo Sveta (EGS) št. 822/87 [2], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1677/1999 [3], ki je začela veljati 1. avgusta 2000, vsebuje v naslovu II določbe o obsegu vinogradniških površin. Njen obseg naj se poslej dopolni, in sicer tako, da se sprejmejo izvedbena pravila in razveljavijo predhodne uredbe o tem, in sicer uredbe Komisije (EGS) št. 2314/72 [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2462/93 [5], (EGS) št. 940/81 [6], (EGS) št. 3800/81 [7], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2548/1999 [8], (EGS) 2729/88 [9], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2182/97 [10], (EGS) št. 2741/89 [11] in (EGS) št. 3302/90 [12].

(2) Države članice smejo skladno s členom 22 Uredbe (ES) št. 1493/1999 uvajati restriktivnejša nacionalna pravila glede nove zasaditve in ponovne zasaditve trt ali precepljanja, kakor so določena v naslovu II navedene uredbe, ki zajema uvajanje takšnih pravil v zvezi s podelitvijo, prenosom in uporabo pravic do zasaditve.

(3) Na podlagi člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko države članice v primerih, opredeljenih v točkah (a) do (d) navedene določbe, odobrijo dovoljenja za nadzorovano proizvodnjo vina, namenjenega trženju. Določiti je treba podrobna pravila v zvezi z zahtevki in dnevom začetka veljavnosti poznejše odobritve, zlasti z namenom, da se v upravičenih primerih zagotovi poznejša odobritev, od datuma, ko je zahtevek vložen, pri čemer je treba obenem zagotoviti, da neutemeljeni zahtevki proizvajalcev ne bodo odobreni. Nujno je tudi, da so vse pravice do zasaditve, ki se uporabljajo v postopku odobritve, veljavne na dan vložitve prošnje.

(4) Člen 2(7) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva obvezno krčitev površin, ki so zasajene s kršitvijo prepovedi zasaditve. Proizvodi s področja vina, proizvedeni iz grozdja, ki prihaja s takšnih površin, preden so izkrčene, ne bi smeli motiti ravnotežja na trgu in naj bi se zato destilirali.

(5) Člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva dodeljevanje pravic do nove zasaditve površin, ki so predmet ukrepov za arondacijo ali ukrepov v zvezi z obveznim nakupom v javnem interesu. Pravice do nove zasaditve naj ne bi presegale pravic, nujnih za zasaditev površine, enakovredne 105 % površine, ki so jo proizvajalci izgubili zaradi teh ukrepov, s čimer bi se izognili spodkopavanju prepovedi zasaditve, vsebovane v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

(6) Člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva tudi dodeljevanje pravic do nove zasaditve v primeru vinogradniških poskusov. Površina, zasajena skladno s takšnim dodeljevanjem pravic do nove zasaditve, naj bi se uporabljala zgolj za opredeljene namene, proizvodi s področja vina, proizvedeni iz grozdja s takšnih površin, pa tako v času trajanja poskusov kakor tudi po njem ne bi smeli motiti ravnotežja na trgu. Skladno s tem naj bi se proizvodi s področja vina, proizvedeni iz grozdja s takšnih površin, med poskusnim obdobjem ne tržili, medtem ko je njihova poraba za namene preskušanja dovoljena. Po poskusnem obdobju naj bi se zadevne površine izkrčile ali pa naj bi se na podlagi pravic do zasaditve uporabile za običajno proizvodnjo. Obstoječi vinogradniški poskusi naj bi se nadaljevali v skladu z obstoječimi pravili.

(7) Člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva tudi dodeljevanje pravic do nove zasaditve za trsnice. Površina, zasajena skladno s takšno dodelitvijo pravic do nove zasaditve, naj bi se uporabljala zgolj za opredeljene namene, proizvodi s področja vina, proizvedeni iz grozdja, ki prihaja s teh površin med proizvodnjo v trsnicah in po njej, pa ne bi smeli motiti ravnotežja na trgu. Skladno s tem naj bi se grozdje, ki prihaja s takšnih površin, med rodnim obdobjem ne obiralo, v nasprotnem primeru pa naj bi se uničilo. Po rodnem obdobju naj bi se zadevna površina izkrčila ali pa bi se uporabile pravice do zasaditve, ki bi dovoljevale običajno proizvodnjo. Na podlagi veljavnih predpisov naj bi obstoječe trsnice obstajale še naprej.

(8) Člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva dodeljevanje pravic do nove zasaditve za površine, katerih vino ali vinski proizvodi so namenjeni izključno za porabo vinogradnikove družine. To pa bi lahko v nekaterih državah članicah zaradi velikega števila takšnih primerov vodilo k pretirani upravni obremenitvi. Skladno s tem naj bi države članice obstoj takšnih površin lahko dovolile, čeprav niso bile zanje dodeljene nobene pravice do zasaditve, če so zadevne površine z namenom, da se prepreči motenje ravnotežja na trgu, majhne in če se vinogradnik ne ukvarja s proizvodnjo vina za trg. Zadevne površine in proizvajalci naj bi se zato ustrezno nadzorovali in zanje naj bi veljale sankcije, vključno s krčitvijo takšnih površin ob neupoštevanju določb.

(9) Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva dodeljevanje pravic do nove zasaditve za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo ali namiznega vina, ki je opisano z geografsko označbo. Takšna dodelitev je mogoča le na podlagi ugotovitve, da je proizvodnja zadevnega vina daleč pod povpraševanjem. Zadevna ugotovitev naj bi bila utemeljena na objektivnih merilih in podatkih.

(10) Da bi se zagotovili ekvivalentnost in natančnost objektivnih podatkov po vsej Skupnosti, naj bi le-te obvezno vseboval tudi popis obsega vinogradniških površin, ki ga predvideva člen 16 Uredbe (ES) št. 1493/1999, ali enakovredna informacija.

(11) Za preprečitev motenj ravnotežja na trgu naj se ne bi dodeljevale pravice do ponovne zasaditve za tiste površine, ki so bile obvezno izkrčene zaradi kršitve zahtev Uredbe (ES) št. 1493/1999. Iz istega razloga naj se ne bi dodeljevale pravice do ponovne zasaditve za tiste izkrčene površine, za katere so bile dodeljene pravice do zasaditve za vse druge namene, razen za proizvodnjo vina v tržne namene.

(12) Člen 4 Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva dodelitev pravic do ponovne zasaditve tistim proizvajalcem, ki se obvežejo, da bodo izkrčili vinograd. Da bi se preprečila dodelitev pravic do zasaditve, ki bi presegala dejanske potrebe proizvajalca, naj bi se takšna dodelitev nanašala le na obseg, ki je nujen za zasaditev celotne površine, pri čemer se upoštevajo vse pravice do zasaditve, ki jih proizvajalec že ima. Vsako takšno dodelitev pravic do ponovne zasaditve na podlagi takšnega projekta naj bi spremljal tudi polog varščine, ki bi zagotovil, da bo ta podjem tudi izpeljan. Med sočasnim obstajanjem na novo zasajene površine in površine, ki jo je treba izkrčiti, naj bi se vino, ki bo namenjeno trženju, proizvajalo izključno na eni od teh površin, da bi se tako preprečile motnje ravnotežja na trgu.

(13) Člen 5(8) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva ustanovitev nacionalnih in/ali regionalnih rezerv pravic do zasaditve, s katerimi bi se izboljšalo upravljanje obsega vinogradniških površin. Za preprečitev motenj ravnotežja na trgu naj prenos pravic v okviru sistema rezerv ne bi vodil v skupno povečanje obsega vinogradniških površin države članice, podobno kot je takšno preprečevanje že predpisano v primeru prenosa pravic med gospodarstvi v členu 4(4) navedene uredbe. V teh primerih smejo države članice na podlagi člena 5(7) pri prenosu pravic uporabiti koeficient zmanjšanja.

(14) Člen 5(8) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva, da se države članice lahko odločijo, da sistema rezerv ne bodo izvajale, če lahko dokažejo, da obstaja na njihovem ozemlju uspešen sistem za upravljanje pravic do zasaditve. V tem primeru lahko država članica zagotovi izvajanje sistema rezerv na delih svojega ozemlja, na drugih delih ozemlja pa zagotovi drug sistem. Države članice, ki želijo izkoristiti možnost na podlagi člena 5(8) Uredbe (ES) št. 1493/1999, morajo biti sposobne dokazati obstoj takšnega sistema in potrebo po kakršnih koli odstopanjih od določb naslova II poglavja I navedene uredbe.

(15) Komisija lahko odloči, da bo iz rezerv Skupnosti na podlagi zahtev držav članic dodeljevala pravice do zasaditve, na katere se nanaša člen 6(1)(b) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

(16) Naslov II poglavja II Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva dodeljevanje premije v zameno za stalno opustitev vinogradništva na določeni površini. Države članice se lahko same odločijo, za katero površino na njihovem ozemlju, če sploh katero, naj bi bila premija dodeljena. Ne glede na to naj bi se določili skupni podrobni predpisi v zvezi z uporabo, največjimi stopnjami premij in datumi, na kar se nanaša člen 10 navedene uredbe.

(17) Zaradi namena preverjanja naj bi se izplačilo premije izvedlo po izkrčitvi. Izplačilo pa se lahko izvede pred izkrčitvijo, če je položena varščina, ki zagotavlja, da bo izkrčitev izvedena.

(18) Opuščanje vinogradniških površin pri tistih proizvajalcih, ki so člani skupine proizvajalcev, ki skupaj predelujejo grozdje, ki so ga proizvedli člani te skupine, lahko privede do zmanjšanja količine proizvedenega grozdja in s tem do višjih stroškov predelave. Zato je prav, da se za takšne negativne posledice opredeli odškodnina.

(19) Države članice imajo pri uporabi naslova II poglavja III Uredbe (ES) št. 1493/1999 široke meje za presojo natančnega obsega področja uporabe in stopenj premij, v veliki meri vključno z izplačevanjem pavšalnih zneskov, določanjem najvišjih stopenj premije na hektar in s spreminjanjem premije na podlagi objektivnih meril, v okviru omejitev, določenih v navedenem poglavju, in določb, sprejetih skladno z njim.

(20) Vendar naj bi se sprejeli skupni predpisi. V ta namen naj bi države članice sprejele predpise o najmanjši velikosti zadevnega zemljišča, kar bi zagotovilo, da bi sistem lahko dejansko učinkoval na obseg vinogradniških površin. Opredelili naj bi se ukrepi, skupaj z roki, za njihovo izvedbo in ustrezno spremljanje. Predpisi naj bi zajemali tudi uporabo pravic do ponovne zasaditve, ki izhajajo iz krčitve, odrejene v načrtu, s čimer bi se izognili motnjam ravnotežja na trgu zaradi povečanega hektarskega pridelka, obenem pa bi omogočali tudi dodelitev ustrezno višje pomoči zaradi posledičnih višjih stroškov.

(21) Države članice lahko na podlagi člena 12 Uredbe (ES) 1493/1999 odločijo, da same ne bodo izdelale programov za prestrukturiranje in adaptacijo. Ker so države članice odgovorne za odobritev programov, naj bi v tem primeru določile pravila o vložitvi in odobritvi teh programov ter o njihovi najmanjši zahtevani vsebini.

(22) Člen 11(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva, da sistem za prestrukturiranje in adaptacijo vinogradov ne zajema običajne obnove vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba. Ta izraz naj bi se nadalje obrazložil.

(23) Zaradi preverjanja naj bi se izplačilo premije ponavadi izvedlo po opravljenem določenem ukrepu. Izplačilo pa se lahko izvede pred izvedbo ukrepa, če je vložena varščina, ki zagotavlja izvedbo ukrepa.

(24) Opredelili naj bi se podrobni predpisi o finančnem načrtovanju in o udeležbi v financiranju sistema prestrukturiranja in adaptacije. V povezavi s tem naj bi države članice redno poročale Komisiji o poteku financiranja sistema.

(25) Sprejeti je treba ukrepe, ki bi zagotovili uspešno porabo sredstev, rezerviranih za sistem, pri čemer je treba predvideti zlasti predplačila in nujno ureditev dodeljevanja glede na potrebe in preteklo uspešnost.

(26) Poleg posebnih določb, ki jih uvaja ta uredba, naj bi veljali tudi splošni predpisi, ki zadevajo proračunsko disciplino, in predvsem tisti v zvezi z nepopolnimi ali nepravilnimi izjavami držav članic.

(27) Podrobne določbe finančnega upravljanja sistema bodo urejala pravila, sprejeta za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [13].

(28) Nujno je, da ima Komisija za nadzorovanje izvajanja naslova II Uredbe (ES) št. 1493/1999 in pravilno upravljanje trga na voljo ustrezne podatke o obsegu vinogradniških površin, vključno s pravicami do zasaditve in podrobnostmi o ukrepih, ki so jih države članice sprejele za izvajanje navedenega naslova. Bistveni podatki, nujni v ta namen, naj bi bili poslani Komisiji v dogovorjeni obliki. Druge podatke, nujne za preverjanje in revidiranje izvajanja navedenega naslova, naj bi za preverjanje za ustrezno obdobje obdržale države članice.

(29) V povezavi s tem je nujno, da se določijo podrobnosti o podatkih, ki jih je treba pripraviti za popis iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1493/1999. Države članice, ki ne želijo uveljavljati možnosti poznejše odobritve nezakonito zasajenih površin, povečanja obsega pravic do zasaditve ali premije za prestrukturiranje in adaptacijo, popisov niso dolžne izpolniti.

(30) Člen 19 Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva, naj se seznam sort vinske trte poveri državam članicam. Sprejeli naj bi se skupni predpisi o obliki seznama sort, o podatkih, ki jih vsebuje, ter o načinu obveščanja in njegove objave. Seznam kot takšen naj ne bi vodil do kakršnega koli povečanja obsega vinogradniških površin.

(31) Načeloma naj bi se na seznam uvrstile samo tiste sorte, ki jih je mogoče uvesti na trg najmanj v eni državi članici na podlagi Direktive Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materialov za vegetativno razmnoževanje vinske trte [14], kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. Toda v korist ohranitve genetske dediščine naj bi bile za uvrstitev na seznam primerne tudi druge sorte, ki so bile zasajene pred začetkom veljavnosti navedene direktive.

(32) Kadar mora proizvajalec svoje proizvode destilirati zaradi kršitve pravil Skupnosti, se premija Skupnosti za destilacijo ali destilat ne dodeli.

(33) Izplačila, ki se izplačajo na podlagi naslova II Uredbe (ES) št. 1493/1999, naj se upravičencem izplačajo v celoti.

(34) Na podlagi prehodnega ukrepa naj bi pravice do zasaditve, ki jih je urejala Uredba (EGS) št. 822/87 in so bile veljavne še po 31. juliju 2000, ostale veljavne do tega poznejšega datuma, s čimer se zagotovi, da se pri prehajanju na sistem, urejen z Uredbo (ES) št. 1493/1999, ne izgubijo. Iz istih razlogov naj bi se takšne pravice, če do tega poznejšega datuma niso izkoriščene, prenesle v ustrezno nacionalno ali regionalno rezervo, ko se ta oblikuje.

(35) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I Področje uporabe

Člen 1

Ta uredba določa podrobna pravila za uporabo poglavja I (zasaditev vinskih trt), poglavja II (premije za opustitev), poglavja III (prestrukturiranje in adaptacija) in dela poglavja IV (podatki in splošne določbe) naslova II (obseg vinogradniških površin) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

POGLAVJE II Zasaditev vinske trte

Člen 2

1. Države članice lahko določijo skrajni rok, do katerega lahko proizvajalci vložijo zahtevke za odobritev odstopanja skladno s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

2. Kadar proizvajalec vloži zahtevek za odobritev odstopanja, lahko zadevna država članica v času obravnave zahtevka dovoli, da se grozdje, ki prihaja z zadevnih površin, od dne vložitve zahtevka uporablja za proizvodnjo vina, ki je namenjeno trženju.

3. Če se odstopanje pozneje dopusti, se dopusti od datuma vložitve zahtevka.

4. Če je zahtevek za odobritev odstopanja pozneje zavrnjen, država članica:

(a) uvede denarno kazen v višini 30 % tržne vrednosti vina, proizvedenega iz grozdja z zadevnih površin, in sicer od dne vložitve zahtevka do datuma njegove zavrnitve;

(b) bodisi zahteva, da proizvajalec destilira toliko proizvedenega vina, kolikor ga je bilo proizvedenega iz grozdja na zadevnih površinah in trženega od datuma vložitve zahtevka do datuma zavrnitve, ta proizvod se ne sme uporabiti za izdelavo proizvodov, katerih delež dejanskega alkohola znaša 80 vol % ali manj.

5. Države članice določijo obdobje, na katero se nanaša člen 2(3)(b) Uredbe (ES) št. 1493/1999, v katerem naj bi proizvajalec po zasaditvi zadevne površine pridobil pravice do ponovne zasaditve. Vendar se to obdobje ne sme podaljšati čez 31. marec 2002. Država članica lahko odobri odstopanja na podlagi navedene določbe le v primerih, ko zadevne pravice do ponovne zasaditve veljajo na dan vložitve zahtevka za odobritev odstopanja.

6. Države članice hranijo evidenco o vsakem zahtevku za odobritev odstopanja, rezultatih njihove obravnave in o kakršnih koli ukrepih, sprejetih na podlagi odstavka 4 tega člena.

7. Države članice za vsako vinsko leto obvestijo Komisijo o skupni površini, za katero so bili vloženi zahtevki za odobritev odstopanja, o skupni površini, za katero je bilo odstopanje odobreno, in o skupni površini, za katero je bilo odstopanje zavrnjeno. O tem morajo obvestiti Komisijo najpozneje štiri mesece po izteku zadevnega vinskega leta.

8. Kadar je treba površino izkrčiti na podlagi člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1493/1999, se proizvodi, proizvedeni iz grozdja, ki prihaja s takšnih površin, lahko dajo v obtok le za namene destilacije. Z dopuščanjem odstopanj pa lahko države članice določijo, da se destilira vino v enaki vrednosti. V tem primeru lahko države članice uvedejo tudi ustrezne upravne sankcije. V obeh primerih se ti proizvodi ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega delež dejanskega alkohola znaša 80 vol % ali manj.

9. Države članice hranijo evidence o vsakem primeru, obravnavanem na podlagi člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Člen 3

1. Kadar države članice dodelijo pravice za novo zasaditev za površine, namenjene za novo zasaditev, ki se izvaja na podlagi ukrepov za strnitev zemljišč ali ukrepov v zvezi z obveznimi nakupi v javnem interesu, sprejetimi na podlagi nacionalne zakonodaje, zagotovijo, da se te pravice ne dodelijo za površino, ki bi bila v smislu neto površine večja od 105 % površine vinogradov, ki so bili predmet arondacijskih ukrepov ali ukrepov v zvezi z obveznimi nakupi v javnem interesu. Države članice vodijo evidenco o vsakem primeru dodelitve pravic za novo zasaditev za te namene.

2. Države članice hranijo evidenco o vsakem primeru dodelitve pravic za novo zasaditev za površine, ki so namenjene za vinogradniške preskuse. Takšne pravice do nove zasaditve veljajo le med preskusno dobo.

V tem obdobju se proizvodi, narejeni iz grozdja s teh površin, ne smejo tržiti.

Po tem obdobju:

(a) proizvajalec bodisi uporabi pravice do nove zasaditve na podlagi člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999, pravice do ponovne zasaditve ali pravice do zasaditve, ki so dodeljene iz rezerve, da se lahko na tej površini dovoli proizvodnja vina, namenjenega trženju; ali

(b) se vinske trte, zasajene na teh površinah, izkrčijo. Stroške za takšno krčitev poravna zadevni proizvajalec. Dokler zadevna površina ni izkrčena, se proizvodi, narejeni iz grozdja s takšnih površin, lahko dajo v obtok samo za namene destilacije. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega delež dejanskega alkohola znaša 80 vol % ali manj.

3. Pravice do nove zasaditve in vsi pogoji glede uporabe takšnih pravic ali površin, zasajenih na njihovi podlagi, ki so bile dodeljene pred 1. avgustom 2000 za vinogradniške poskuse, se še naprej uporabljajo v času trajanja poskusa. Določbe iz tretjega pododstavka odstavka 2 se za takšne površine uporabljajo po koncu trajanja poskusa.

4. Države članice hranijo evidenco o vsakem primeru dodelitve pravic do nove zasaditve za površine, ki so namenjene za trsnice. Takšne pravice do nove zasaditve se uporabljajo le v obdobju proizvodnje v trsnicah.

V tem obdobju se grozdje teh trt bodisi ne potrga, če pa se potrga, se uniči.

Po tem obdobju:

(a) proizvajalec bodisi uporabi pravice do nove zasaditve na podlagi člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999, pravice do ponovne zasaditve ali pravice do zasaditve, dodeljene iz rezerve, in sicer zato, da se na tej površini proizvede vino, namenjeno trženju; ali

5. Pravice do nove zasaditve in vsi pogoji glede uporabe takšnih pravic ali površin, zasajenih na njihovi podlagi, ki so bile dodeljene pred 1. avgustom 2000 za površine, namenjene trsnicam, se uporabljajo za obdobje proizvodnje v trsnicah. Določbe iz tretjega pododstavka odstavka 4 se za takšne površine uporabljajo do zaključka proizvodnje v trsnicah.

6. Države članice hranijo evidenco o vsakem primeru dodelitve pravic do nove zasaditve za površine, katerih vino ali drugi vinski proizvodi so namenjeni izključno za porabo vinogradnikove družine.

7. Z odstopanjem od odstavka 6 lahko država članica v izognitev pretiranim upravnim bremenom, povezanim s tem, namesto tega določi, da površine, katerih vino ali drugi vinski proizvodi so namenjeni izključno za lastno porabo vinogradnikove družine, niso predmet zahteve po krčitvi, kakor je določeno v členu 2(7) Uredbe (ES) št. 1493/1999. Države članice lahko ukrepajo tako le:

(a) če površina, ki zadeva katerega koli danega vinogradnika, ne presega največje površine, ki jo določi zadevna država članica;

(b) in če se zadevni vinogradnik ne ukvarja s proizvodnjo vina za tržne namene.

8. Trženje vina ali vinskih proizvodov, ki prihajajo s površin iz odstavkov 6 in 7, se prepove. Države članice uporabijo ustrezen sistem za nadzorovanje te prepovedi. V primeru odkritja kršitve te prepovedi se poleg sankcij, ki jih naložijo države članice, zadevna površina izkrči na stroške zadevnega vinogradnika. Dokler zadevna površina ni izkrčena, se proizvodi iz grozdja, ki prihaja s takšnih površin, lahko dajo v obtok samo za namene destilacije. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega delež dejanskega alkohola znaša 80 vol % ali manj. Države članice hranijo evidenco o vseh primerih, ki jih obravnava ta odstavek.

9. Države članice lahko dodelijo pravice do nove zasaditve samo za površine za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo ali namiznega vina z geografsko označbo, kadar ocenijo, da je proizvodnja zadevnega vina daleč pod povpraševanjem. Države članice to ocenjujejo na podlagi objektivnih meril in podatkov. Ti objektivni podatki vključujejo popis obsega vinogradniških površin za zadevno regijo ali enakovreden podatek. Države članice hranijo evidenco o takšnih ocenjevanjih ter objektivnih merilih in podatkih. Kadar država članica ugotovi, da je proizvodnja takšnega vina daleč pod povpraševanjem, zabeleži v evidenco tudi vsak primer, ko so pravice do nove zasaditve dodeljene za takšno vino.

10. Države članice za vsako vinsko leto posredujejo Komisiji naslednje podatke:

(a) skupno površino, za katero so bile dodeljene pravice do nove zasaditve na podlagi vsakega od odstavkov 1, 2 in 4;

(b) skupno površino, za katero so bile dodeljene pravice do nove zasaditve na podlagi odstavka 6. Kadar pa država članica uporabi odstopanje iz odstavka 7, posreduje namesto tega oceno zadevne skupne površine, ki temelji na rezultatih izvedenega nadzorovanja;

(c) skupno površino, za katero so bile dodeljene pravice do nove zasaditve na podlagi člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999 za vsako zadevno vino, ter podrobnosti izvedenega ocenjevanja, vključno z objektivnimi merili in podatki, ki so jih uporabile;

(d) in podatek o tem, ali so proizvajalci plačali za dodelitev pravic do nove zasaditve.

O tem morajo obvestiti Komisijo najpozneje štiri mesece po izteku zadevnega vinskega leta.

Člen 4

1. Pravice do ponovne zasaditve se ne dodelijo, kadar se površina izkrči na podlagi člena 2(7) ali člena 19(4) Uredbe (ES) št. 1493/1999 ali točke (b) tretjega pododstavka člena 3(2), točke (b) tretjega pododstavka člena 3(4) ali člena 3(8) te uredbe. Nadalje se pravice do ponovne zasaditve ne dodelijo v primeru izkrčitve:

(a) katere koli vinogradniške površine, na kateri se izvajajo arondacijski ukrepi ali ukrepi v zvezi z obveznimi nakupi v javnem interesu, kadar so bile v povezavi s takšnimi površinami na podlagi člena 3(1) dodeljene pravice do nove zasaditve;

(b) površin, ki so namenjene za vinogradniške preskuse, med preskusnim obdobjem;

(d) površin, ki so namenjene izključno za porabo vinogradnikove družine.

2. Država članica lahko dodeli pravice do ponovne zasaditve le proizvajalcu, ki se obveže, da bo izkrčil vinogradniško površino pred iztekom tretjega leta po zasaditvi površine, kadar lahko zadevni proizvajalec dokaže, da nima nobenih ali da nima dovolj pravic do zasaditve, s katerimi bi lahko celotno zadevno površino zasadil z vinsko trto. Država članica ne dodeli proizvajalcu več pravic, kot je sicer nujno za zasaditev celotne zadevne površine z vinsko trto, upoštevajoč pri tem pravice, ki jih že ima. Proizvajalec natanko opredeli, kakšno površino bo izkrčil.

3. Kadar proizvajalec da obvezo iz odstavka 2, položi varščino. Obveznost do krčitve zadevne površine zajema "osnovne zahteve" v smislu člena 20(2) Uredbe Komisija (EGS) št. 2220/85 [15]. Višino varščine določi zadevna država članica na podlagi objektivnih meril. Varščina se določi v sorazmerni višini in je dovolj visoka, da proizvajalce odvrne od neizpolnjevanja svoje obveznosti.

4. Dokler obveznost do krčitve ni izvedena, država članica zagotovi, da v danem vinskem letu pridelava vina za trg ne poteka sočasno na tisti površini, ki jo je treba krčiti, in na novo zasajeni površini. To zagotovi na naslednji način:

(a) proizvodi iz grozdja, ki prihaja z na novo zasajenih površin, se lahko dajo v obtok le za namene destilacije. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega delež dejanskega alkohola znaša 80 vol % ali manj; ali

(b) proizvodi iz grozdja s površin, ki jih je treba izkrčiti, se lahko dajo v obtok le za namene destilacije. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega delež dejanskega alkohola znaša 80 vol % ali manj.

5. Če obveznost do krčitve ni izpolnjena do določenega datuma, se šteje, da je bila površina, ki ni bila izkrčena, zasajena na podlagi kršitve omejitev zasaditve iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

6. Države članice nadzorujejo zasaditev zadevnih površin in njihovo krčitev.

7. Države članice hranijo evidenco o vseh primerih, obravnavanih na podlagi tega člena.

8. Države članice hranijo evidenco o vseh prenosih pravic do ponovne zasaditve med gospodarstvi.

9. Država članica obvesti Komisijo, ali namerava izkoristiti možnost podaljšanja obdobja za uporabo pravic do ponovne zasaditve, in sicer od pet vinskih let po izteku leta, v katerem je nastopila krčitev, na osem vinskih let.

Člen 5

1. Države članice zagotovijo, da prenos pravic prek nacionalne rezerve in/ali regionalnih rezerv ne pripelje do celotnega povečanja obsega vinogradniških površin na njihovem ozemlju.

2. Pri uporabi odstavka 1 države članice lahko:

(a) uporabijo koeficient znižanja iz člena 5(7) Uredbe (ES) št. 1493/1999 in

(b) uporabijo enakovreden koeficient znižanja za druge prenose pravic v okviru nacionalne rezerve in/ali regionalnih rezerv.

3. Pri uporabi tretjega pododstavka člena 4(4) Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko države članice uporabijo za prenose pravic med gospodarstvi enakovreden koeficientu znižanja.

4. Država članica obvesti Komisijo o ustanovitvi nacionalnih in/ali regionalnih rezerv pravic do zasaditve ali po potrebi o svoji izbiri, da sistema rezerv ne bodo izvajale.

5. Kadar se država članica odloči, da sistema rezerv ne bo izvajala, posreduje Komisiji dokazilo, da na celotnem njenem ozemlju obstaja učinkovit sistem za izvajanje pravic do zasaditve. Predvsem predloži dokazilo o potrebi po kakršnih koli odstopanjih od zadevnih določb naslova II poglavja I Uredbe (ES) št. 1493/1999.

6. Države članice hranijo evidence o vseh primerih, ko so pravice do zasaditve dodeljene iz rezerv, o vseh primerih prenosov pravic do zasaditve med rezervami in o vseh primerih, ko so pravice do zasaditve dodeljene rezervam. V evidence se zabeležijo tudi vsa plačila, izvedena v zameno za dodelitev pravic rezervi ali za dodelitev pravic iz rezerve.

Člen 6

1. Države članice posredujejo Komisiji vse podatke o dodelitvi novih pravic do zasaditve rezervi ali rezervam, pri čemer upoštevajo katere koli nove pravice do zasaditve, že dodeljene na podlagi člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

2. Države članice lahko zahtevajo, da jim Komisija dodeli nove pravice do zasaditve, ki jih ima rezerva Skupnosti. Komisija lahko izvede takšne dodelitve skladno s postopkom, določenim v členu 75 Uredbe (ES) št. 1493/1999.

POGLAVJE III Premije za opustitev

Člen 7

Države članice obvestijo Komisijo o vseh površinah, ki so jih določile za primerne za dodelitev premije za trajno opustitev vinogradništva, in o vseh pogojih, na podlagi katerih so bile določene.

Člen 8

1. Države članice določijo postopek za vlaganje zahtevkov, ki opredeljuje zlasti:

(a) skrajne roke za oddajo zahtevkov in podatke, ki jih morajo zahtevki vsebovati;

(b) naknadno preverjanje obstoja zadevnih vinskih trt zadevne površine in povprečnega hektarskega pridelka ali potencialnega pridelka;

(d) možnost ponovne presoje višine premije, o kateri je bil že obveščen proizvajalec, če ta to upravičeno zahteva, ter obveščanje proizvajalca o rezultatih ponovne presoje;

(e) preverjanje, da je bila krčitev izvedena.

2. Izplačilo premije se izvede, potem ko je bilo preverjeno, da je bila krčitev izvedena. Države članice pa lahko opredelijo, da se proizvajalcu izplača premija vnaprej, preden je bila izpolnjena obveznost do krčitve, če proizvajalec položi varščino v višini 120 % premije. Za namene Uredbe (EGS) št. 2220/85 obveznost velja kot obveznost do krčitve zadevne površine. V tem primeru se krčitev izvede najpozneje konec vinskega leta, ki sledi tistemu letu, v katerem je bila premija izplačana.

3. Države članice lahko opredelijo, da se za proizvajalce, ki so člani "organizacije proizvajalcev", kakor je opredeljena v členu 39 Uredbe (ES) št. 1493/1999, premija zniža do največ 15 %. V takšnih primerih se vsote, ki ustrezajo temu znižanju, izplačajo zadevni organizaciji proizvajalcev.

4. Premija se lahko dodeli le za površine, ki niso manjše od 10 arov in ne večje od 25 arov, kadar je zadevna površina celotna vinogradniška površina gospodarstva. V tem primeru najvišja stopnja premije na hektar ne presega 4300 evrov.

5. Za površine, večje od 25 arov, najvišja stopnja premije na hektar ne sme presegati:

(a) 1450 evrov, kadar povprečni hektarski pridelek ni večji od 20 hektolitrov;

(b) 3400 evrov, kadar je povprečni hektarski pridelek večji od 20 hektolitrov, toda ni večji od 30 hektolitrov;

(d) 4600 evrov, kadar je povprečni hektarski pridelek večji od 40 hektolitrov, toda ni večji od 50 hektolitrov;

(e) 6300 evrov, kadar je povprečni hektarski pridelek večji od 50 hektolitrov, toda ni večji od 90 hektolitrov;

(f) 8600 evrov, kadar je povprečni hektarski pridelek večji od 90 hektolitrov, toda ni večji od 130 hektolitrov;

(g) 11100 evrov, kadar je povprečni hektarski pridelek večji od 130 hektolitrov, toda ni večji od 160 hektolitrov;

(h) 12300 evrov, kadar je povprečni hektarski pridelek večji od 160 hektolitrov;

6. Z odstopanjem od odstavka 4 se lahko države članice odločijo, da bodo dodelile premijo za površine, ki niso manjše od 10 arov in hkrati niso večje od 25 arov, kadar zadevna površina ni celotna vinogradniška površina gospodarstva. V tem primeru se uporabljajo najvišje stopnje premij, določene v odstavku 5.

Člen 9

Vsako obdobje, na katerega se nanašajo točke (a), (c) in (d) člena 9 Uredbe (ES) št. 1493/1999, traja deset vinskih let od izteka zadevnega vinskega leta.

Člen 10

1. Države članice hranijo evidence o vseh zahtevkih in njihovih rezultatih.

2. Države članice za vsako vinsko leto posredujejo Komisiji naslednje podatke:

(a) skupno površino, izkrčeno v zameno za premijo na podlagi naslova II poglavja II Uredbe (ES) št. 1493/1999; in

(b) približne ocene za naslednje vinsko leto.

O tem morajo obvestiti Komisijo najpozneje štiri mesece po izteku zadevnega vinskega leta.

Člen 11

Kadar države članice dodelijo nacionalno premijo, ki je namenjena za doseganje ciljev, podobnih tistim, za katere se zavzema naslov II poglavja II Uredbe (ES) št. 1493/1999:

(a) hranijo evidence o vseh zahtevkih in njihovih rezultatih;

(b) za vsako vinsko leto obvestijo Komisijo o skupni površini, izkrčeni izključno v zameno za nacionalno pomoč, in o skupnem obsegu pomoči, ki so bile izplačane. O tem morajo obvestiti Komisijo najpozneje štiri mesece po izteku zadevnega vinskega leta; in

(c) zagotovijo, da je v sporočilu po členu 10(2) te uredbe opredeljeno, kolikšen delež zadevne površine je bil izkrčen v zameno za nacionalno pomoč, poleg premije na podlagi naslova II poglavja II Uredbe (ES) št. 1493/1999, in kolikšen skupni obseg nacionalnih pomoči je bil izplačan v povezavi s tem.

POGLAVJE IV Prestrukturiranje in adaptacija

Člen 12

V smislu člena 11(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla življenjska doba, pomeni ponovno zasaditev istega zemljišča z isto sorto po istem sistemu gojenja vinske trte.

Člen 13

Države članice določijo:

(a) najmanjšo velikost zemljišča, ki je lahko predmet pomoči za prestrukturiranje in adaptacijo, ter najmanjšo velikost zemljišča, ki je posledica prestrukturiranja in adaptacije;

(b) opredelitev ukrepov, ki jih morajo zajemati programi, časovne roke za njihovo izvedbo, ki ne presegajo pet let, zahtevo, da so v vseh programih za vsako finančno leto opredeljeni ukrepi, ki jih je treba v tem finančnem letu izvesti, in zadevno površino, za katero velja vsak ukrep, ter postopke za nadzorovanje njihovega izvajanja;

(c) predpise, ki pri izvajanju programa omejujejo uporabo pravic do ponovne zasaditve, izhajajoče iz krčitev, kakor je določeno v programu, kadar bi to vodilo v možno povečanje hektarskega pridelka površine, zajete v programu. Opredelijo se predpisi, ki zagotavljajo, da se doseže cilj sistema, zlasti pa, da se v zadevni državi članici v celoti ne poveča obseg vinogradniških površin; in

(d) predpise, ki urejajo obseg in stopnje premije, ki je namenjena za dodelitev. S pridržkom naslova II poglavja III Uredbe (ES) št. 1493/1999 in tega poglavja lahko ti predpisi opredeljujejo zlasti izplačevanje pavšalnih zneskov, največje stopnje premije na hektar in spreminjanje premije na podlagi objektivnih meril. Predpisi opredeljujejo predvsem ustrezno zvišane stopnje premije v primerih, kadar se pri izvajanju programa uporabljajo pravice do ponovne zasaditve, ki izhajajo iz krčitve, kakor je opredeljeno v programu.

Člen 14

Kadar se država članica odloči, da bo sama izdelala program prestrukturiranja in adaptacije, določi:

(a) kateri organi ali posamezniki lahko predložijo osnutke programov;

(b) vsebino osnutkov programov, ki zajemajo podrobne opise predlaganih ukrepov in predloge skrajnih rokov za njihovo izvedbo;

(c) najmanjšo površino, ki je lahko zajeta v programih prestrukturiranja in adaptacije, in vsa odstopanja od te zahteve, ki morajo biti ustrezno upravičena in utemeljena na objektivnih merilih; in

(d) postopek za predstavitev in odobritev programov, ki opredeljuje zlasti skrajne roke za predložitev osnutkov programov in objektivna merila za opredelitev njihove prednosti.

Člen 15

1. Premija se izplača šele, ko se preveri, ali je bil poseben ukrep izveden.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice lahko opredelijo, da se premija izplača proizvajalcu vnaprej, preden je bil izveden poseben ukrep:

(a) če se je izvajanje posebnega ukrepa že začelo;

(b) če je proizvajalec vložil varščino v višini 120 % premije. V smislu Uredbe (EGS) št. 2220/85 obveznost obsega izvedbo zadevnega ukrepa v roku dveh let od izplačila predplačila; in

(c) kadar je zadevni proizvajalec že prej prejel predplačilo premije v zvezi z drugim ukrepom, če je bil ta ukrep že izveden.

3. Kadar vsi ukrepi, ki zadevajo eno gospodarstvo, kakor je določeno v programu, niso izvedeni v roku, določenem na podlagi točke (b) člena 13, proizvajalec povrne celotno premijo, ki mu je bila dodeljena na podlagi programa v zvezi z zadevnim gospodarstvom. Če pa je bilo več kot 80 % teh ukrepov izvedenih v rokih, je povračilo enako dvakratni dodatni premiji, ki bi bila dodeljena za dokončno izvedbo vseh ukrepov, ki jih opredeljuje program.

Člen 16

1. Države članice posredujejo Komisiji najpozneje do 30. junija vsakega leta v zvezi s sistemom prestrukturiranja in adaptacije:

(a) stroškovnik tekočega finančnega leta;

(b) vse prošnje za naknadno financiranje stroškov v tekočem finančnem letu, ki presegajo finančno pomoč, dodeljeno na podlagi člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999, in zadevno skupno površino v vsakem primeru in

(c) popravljene kalkulacije stroškov in skupne zadevne površine za naslednja finančna leta do konca predvidenega obdobja za izvajanje programov prestrukturiranja in adaptacije skladno z dodelitvami za vsako državo članico.

2. Brez poseganja v splošna pravila, oblikovana za proračunsko disciplino, Komisija zniža predplačila za kmetijske izdatke na začasni in pavšalni osnovi, kadar so podatki, ki jih morajo države članice skladno z odstavkom 1 posredovati Komisiji, nepopolni ali nepravočasni.

Člen 17

1. Za vsako državo članico se dejanski in navedeni stroški za vsako dano finančno leto financirajo do zneskov, o katerih je Komisija uradno obveščena na podlagi točke (a) člena 16(1), če ti zneski v celoti ne presegajo denarne vsote, dodeljene državam članicam na podlagi člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

2. Zahteve, ki jih predložijo države članice skladno s točko (b) člena 16, se sprejmejo na podlagi porazdelitve tiste vsote, ki ostane, ko se za vse države članice odšteje skupna vsota, uradno prijavljena skladno s točko (a) člena 16, od skupnega zneska, ki je državam članicam dodeljen na podlagi člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999. Čimprej po 30. juniju Komisija obvesti države članice o obsegu, v katerem je še mogoče sprejeti zahteve.

3. Kadar je skupna površina, prijavljena skladno s točko (1) člena 16(1), manjša od števila hektarov, navedenih v dodelitvi za finančno leto državi članici na podlagi člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999, se ne glede na odstavka 1 in 2 stroški, navedeni za zadevno finančno leto, financirajo samo do vsote, ki je izračunana z znižanjem meje, na katero se nanaša odstavek 1, v sorazmerju z izpadom na celotni prijavljeni površini.

4. Kadar so stroški, ki so v danem finančnem letu dejansko bremenili državo članico, nižji od 75 % zneskov, na katere se nanaša odstavek 1, se stroški, ki jih je treba priznati za naslednje finančno leto, in ustrezna skupna površina zmanjšajo za tretjino od razlike med to mejo in dejanskimi stroški, nastalimi v zadevnem finančnem letu.

5. To znižanje se ne upošteva za stroške, priznane za finančno leto, ki sledi letu, v katerem je prišlo do znižanja.

6. Vsota, ki so jo proizvajalci vrnili na podlagi člena 15(3), se odšteje od stroškov, ki jih je treba financirati.

7. Sklicevanja na dano finančno leto se nanašajo na plačila, ki so jih države članice dejansko izvedle od 16. oktobra do 15. oktobra naslednjega leta.

Člen 18

1. Države članice vodijo evidence o vseh programih, odobrenih in neodobrenih, ter o vseh ukrepih, izvedenih po programih.

2. Države članice za vsako vinsko leto sporočijo Komisiji za vsak program posebej površino, ki jo je prvotno zajemal program, in njen povprečni hektarski pridelek ter površino, ki je predmet prestrukturiranja in adaptacije, in izračunani povprečni hektarski pridelek. To sporočilo je treba poslati najpozneje štiri mesece po izteku zadevnega vinskega leta.

POGLAVJE V Podatki in splošne določbe

Člen 19

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo o svoji odločitvi, ali bodo popis obsega vinogradniških površin sestavile na nacionalni ali regionalni ravni.

2. Kadar se država članica odloči, da bo popis sestavila na regionalni ravni, in kadar ustanovi regionalne rezerve na podlagi naslova II poglavja I Uredbe (ES) št. 1493/1999, morajo biti regije iste za oba namena.

3. Podatki, ki jih popis vsebuje, se:

(a) pri površinah z vinskimi trtami, ki sodijo med sorte za proizvodnjo vina, razdelijo po kategorijah vina (kakovostna vina pdpo in namizna vina), vključno s površino, primerno za proizvodnjo vin, opisanih z geografsko označbo. Navede se tudi delež celotne površine z dano sorto vinske trte, kadar je ta delež bistvenega pomena;

(b) v primeru obstoječih pravic do zasaditve, porazdelijo, da so iz njih razvidne:

(i) približna ocena obsega (v hektarjih) pravic do nove zasaditve, ki so bile proizvajalcem že dodeljene, vendar še niso bile uporabljene,

(ii) približna ocena obsega (v hektarjih) pravic do ponovne zasaditve, ki jih proizvajalci že imajo, vendar jih še niso uporabili,

(iii) količina (v hektarjih) novih pravic do zasaditve, ki še niso bile dodeljene rezervi oziroma rezervam ali niso bile dodeljene na podlagi člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999, in

(iv) količina (v hektarjih) pravic do zasaditve, ki jih ima rezerva oziroma rezerve; in

4. Popis navaja vir ali vire podatkov, ki jih vsebuje.

5. Ko se popis sestavlja prvič, vsebuje podatke, povezane z okoliščinami na datum, ki ga država članica izbere v predhodnem letu. Vsebuje tudi podatke, povezane z referenčnim letom v preteklosti, ki ga izbere država članica, in:

(a) se izpolni na kolikor je mogoče isti osnovi kot drugi podatki v popisu in

(b) po potrebi lahko temelji na približnih ocenah.

6. Popis se letno posodablja glede na okoliščine na izbrani datum.

Člen 20

1. Na seznam sort vinske trte za proizvodnjo vina države članice uvrstijo sorte po imenu skupaj z vsemi sinonimi imena in barvo grozdja.

2. Odločitve o uvrščanju sort na seznam se sprejemajo na podlagi objektivnih meril, vključno z upoštevanjem kulturnega razvoja ter analitskih in organoleptičnih lastnosti vina, proizvedenega iz zadevnih sort.

3. Imena in sinonimi imen sort, uvrščenih na seznam, so lahko takšni, kakor jih je določil katerikoli od naslednjih organov:

(a) Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV),

(b) Mednarodna konvencija za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV) in/ali

4. Za vsako sorto, uvrščeno na seznam kot sorto za proizvodnjo vina, naj se v seznamu navede, kadar se sorta uporablja tudi za eno od naslednjih uporab:

(a) sorta za namizno grozdje,

(b) sorta za proizvodnjo vinskega žganja,

(d) drugo.

5. Iz seznama mora biti razvidno tudi, ali za različne sorte obstajajo homonimi.

6. Na seznam sort držav članic se lahko uvrstijo le sorte, ki jih je mogoče tržiti najmanj v eni državi članici na podlagi Direktive 68/193/EGS.

7. Z odstopanjem od odstavka 6 lahko država članica na svoj seznam vključi tudi tiste sorte vinske trte, ki so bile zasajene, preden je začela veljati Direktiva 68/193/EGS, in se še vedno uporabljajo na njenem ozemlju.

8. Kadar država članica, v kateri se uporablja naslov II poglavja I Uredbe (ES) št. 1493/1999, uvrsti na seznam sorto za proizvodnjo vina, ki v zadevni upravni enoti nanj prej ni bila uvrščena, bodisi na podlagi zakonodaje Skupnosti bodisi na podlagi nacionalne zakonodaje, se površine, že zasajene z opredeljeno sorto, ne smejo uporabljati za proizvodnjo vina. Države članice uporabijo ustrezen sistem za nadzorovanje te prepovedi. Z odstopanjem lahko države članice zato, da se za zadevno površino odobri proizvodnja vina, dovolijo, da zadevni proizvajalec uporablja pravice do nove zasaditve, dodeljene na podlagi člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999, pravice do ponovne zasaditve ali pravice, dodeljene iz rezerve. Države članice vodijo evidenco o vseh takšnih primerih.

9. Države članice vsako vinsko leto posredujejo Komisiji svoje sezname, pri čemer opozorijo na vse morebitne spremembe. Do 31. julija 2001 obvestijo Komisijo tudi o vseh odstopanjih iz odstavka 7 in ob tem navedejo, ali nameravajo izkoristiti odstopanje iz odstavka 8.

10. Komisija objavi sezname v takšnem formatu in v takšnem mediju, kakor se ji zdi primerno.

Člen 21

1. Kadar države članice na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999 in na podlagi te uredbe sporočijo Komisiji sprejete ukrepe, ji posredujejo tudi kratek povzetek takšnih določb.

2. Države članice hranijo podatke, ki so jih evidentirale na podlagi te uredbe, najmanj deset vinskih let, ki sledijo letu, v katerem so bili podatki zabeleženi.

3. Sporočila Komisiji, ki jih zahteva ta uredba, so narejena v formatu, ki je določen v Prilogi.

POGLAVJE VI Prehodne in končne določbe

Člen 22

Kadar je proizvajalec na podlagi naslova II Uredbe (ES) št. 1493/1999 ali na podlagi te uredbe zavezan k destilaciji, nista ne destilacija ne destilat upravičena do pomoči, ki jo financira Skupnost.

Člen 23

Izplačila na podlagi naslova II Uredbe (ES) št. 1493/1999 in te uredbe se upravičencem izplačajo v celoti.

Člen 24

Uredbe (EGS) št. 2314/72, (EGS) št. 940/81, (EGS) št. 3800/81, (EGS) št.2729/88, (EGS) št. 2741/89 in (EGS) št. 3302/90 se razveljavijo.

Člen 25

1. Pravice do zasaditve, ki jih ureja Uredba (EGS) št. 822/87 in so bile na podlagi navedene uredbe veljavne do datuma, ki nastopi po 31. juliju 2000, ostanejo veljavne do tega poznejšega datuma.

2. Po datumu iz odstavka I se navedene pravice samodejno dodelijo ustrezni nacionalni ali regionalni rezervi. Če ustrezna rezerva do tega datuma ni bila ustanovljena, te pravice začasno ne veljajo, in sicer vse do ustanovitve takšne rezerve. Pravice se nato samodejno dodelijo rezervi.

Člen 26

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. avgusta 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. maja 2000

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

[2] UL L 84, 27.3.1999, str. 1.

[3] UL L 199, 30.7.1999, str. 8.

[4] UL L 248, 1.11.1972, str. 53.

[5] UL L 226, 7.9.1993, str. 1.

[6] UL L 96, 8.4.1981, str. 10.

[7] UL L 381, 31.12.1981, str. 1.

[8] UL L 308, 3.12.1999, str. 5.

[9] UL L 241, 1.9.1988, str. 108.

[10] UL L 299, 4.11.1997, str. 3.

[11] UL L 264, 12.9.1989, str. 5.

[12] UL L 317, 16.11.1990, str. 25.

[13] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[14] UL L 93, 17.4.1968, str. 15.

[15] UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Format sporočil, ki jih zahteva ta uredba

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

32000R1227