Odločba št. 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 16. decembra 2002

o statističnem programu Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statistiki Skupnosti [4] je treba vzpostaviti program statističnih raziskovanj Skupnosti.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 322/97 določa načela priprave statistike Skupnosti in se uporablja za to odločbo.

(3) Zaradi ekonomske in monetarne unije se je povečalo povpraševanje po monetarni, plačilno-bilančni in finančni statistiki Skupnosti.

(4) V skladu z Uredbo (ES) št. 322/97 mora imeti Skupnost pri oblikovanju, uporabljanju, spremljanju in ocenjevanju svojih politik pravočasen dostop do statističnih podatkov, ki so primerljivi med državami članicami, ažurirani, zanesljivi, primerni in čim bolj učinkovito izdelani.

(5) Razpoložljivost posodobljene, primerljive in kakovostne statistike je pogosto nujni pogoj za izvedbo politik Skupnosti.

(6) Za zagotovitev konsistentnosti in primerljivosti statističnih podatkov v Skupnosti je treba vzpostaviti petletni statistični program Skupnosti, v katerem so opredeljene usmeritve, glavna področja in cilji akcij, predvidenih v zvezi s temi prednostnimi nalogami.

(7) V ta namen morajo organi Skupnosti zagotoviti primerljivo in visoko kakovostno statistiko.

(8) Zaradi posebne metode sestavljanja statistike Skupnosti je znotraj razvijajočega se statističnega sistema Skupnosti še zlasti potrebno tesno sodelovanje v okviru Odbora za statistični program, ustanovljenega s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom [5], v zvezi s prilagoditvijo sistema, pri čemer je pomembno zlasti uvajanje pravnih instrumentov, nujnih za vzpostavitev navedene statistike Skupnosti. Upoštevati je treba obremenitev respondentov, ki so lahko podjetja, gospodinjstva ali posamezniki.

(9) Za dejavnost statistike Skupnosti v pravnem okviru petletnega programa so na nacionalni ravni pristojni nacionalni organi, na ravni Skupnosti pa organ Skupnosti (Eurostat – Statistični urad Evropskih skupnosti).

(10) Ta cilj je mogoče doseči samo s tesnim in usklajenim sodelovanjem med Eurostatom in nacionalnimi organi.

(11) Eurostat mora zato poskrbeti za različne oblike usklajevanja med nacionalnimi organi v omrežju, ki predstavlja evropski statistični sistem (ESS), in tako zagotoviti pravočasno izkazovanje statističnih podatkov v podporo politikam Evropske unije.

(12) Podrobne ukrepe za izvajanje posameznih statističnih raziskovanj lahko Komisija poveri evropskemu statističnemu sistemu, ki mora odločiti o zadevnih ciljih in ukrepih.

(13) V okviru izvajanja tega programa in v skladu z Uredbo (ES) št. 322/97 je Komisiji poverjena uporaba ali izvajanje nekaterih nalog, kakor so opredeljene v aktih o posameznih statističnih ukrepih.

(14) Morda bi veljalo razmisliti, ali ne bi nekatere od teh nalog, ki jih sedaj opravlja Komisija, izvajal na primer specializirano izvajalsko telo.

(15) Na nekaterih področjih, ki jih zajemajo različne politike Skupnosti, je treba zagotoviti razčlenitev podatkov po spolu.

(16) Ta odločba določa za celotno obdobje programa finančni okvir, ki v skladu s točko 33 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 [6] pomeni prednostni referenčni okvir za organ za izvrševanje proračuna med postopkom sprejemanja letnega proračuna.

(17) Smernice za vzpostavitev tega programa so bile predložene v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 322/97 Odboru za statistični program, Evropskemu svetovalnemu odboru za statistične podatke na ekonomskem in socialnem področju, ki je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 91/116/EGS [7], in Odboru za monetarno, plačilno-bilančno in finančno statistiko, ki je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 91/115/EGS [8] –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Vzpostavitev statističnega programa

Vzpostavi se program statističnih raziskovanj Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007 (v nadaljnjem besedilu program). Program je naveden v prilogah.

Priloga I opredeljuje načela, glavna področja in cilje statističnih ukrepov, predvidenih v navedenem obdobju, in daje povzetek zahtev po statističnih podatkih, obravnavanih z vidika potreb politik Evropske unije. Te zahteve so razčlenjene po poglavjih Pogodbe.

Priloga II daje povzetek statističnih vsebin Eurostata.

Člen 2

Cilji in prednostne naloge

Ob upoštevanju razpoložljivih virov nacionalnih organov in Komisije bodo ta program usmerjale glavne prednostne naloge politik Skupnosti, ki zadevajo:

- ekonomsko in monetarno unijo,

- širitev Evropske unije,

- konkurenčnost, trajnostni razvoj in socialni program.

Program prav tako zagotavlja ohranjanje obstoječe statistične podpore za odločitve tekočih politik Skupnosti in zadovoljevanje dodatnih zahtev, ki izhajajo iz novih političnih pobud Skupnosti. Upošteva potrebo po stalnem preverjanju prednostnih nalog statističnih dejavnosti in nujnosti vzpostavljenih statistik, z namenom čim boljše izrabe razpoložljivih virov in čim manjše obremenjenosti poročevalskih enot.

Pomembno je tudi, da Komisija zagotovi primerljivo in visokokakovostno statistiko.

Člen 3

Financiranje

Finančni okvir za izvajanje tega programa v obdobju od 2003 do 2007 znaša 192500000 EUR.

150727000 EUR je namenjenih za obdobje od 2003 do 2006, 41773000 pa za leto 2007. Šteje se, da je znesek 41773000 potrjen, če se ujema z veljavnim finančnim načrtom za obdobje, ki se začne leta 2007.

Letno razdelitev sredstev odobri organ za izvrševanje proračuna v okviru finančnih načrtov.

Člen 4

Poročila

Tretje leto izvajanja tega programa Komisija pripravi vmesno poročilo o doseženem napredku in ga predstavi Odboru za statistični program.

Ob koncu obdobja, ki ga zajema program, Komisija po posvetovanju z Odborom za statistični program pripravi ustrezno poročilo z oceno izvajanja programa, pri čemer upošteva mnenja neodvisnih strokovnjakov. Navedeno poročilo mora končati do konca leta 2008 ter ga predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 6

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. decembra 2002

Za Evropski Parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

M. Fischer Boel

[1] UL C 75 E, 26.3.2002, str. 274.

[2] UL C 125, 27.5.2002, str. 17.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2002 (ni še bilo objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 30. septembra 2002 (UL C 275 E, 12.11.2002, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2002 (še ni bil objavljen v Uradnem listu).

[4] UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

[5] UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

[6] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[7] UL L 59, 6.3.1991, str. 21. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 97/255/ES (UL L 102, 19.4.1997, str. 32).

[8] UL L 59, 6.3.1991, str. 19. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 96/174/ES (UL L 51, 1.3.1996, str. 48).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PETLETNI STATISTIČNI PROGRAM: NAČELA

UVOD

1. Potrebe po statističnih podatkih za politiko Evropske unije

Institucije in državljani Evropske unije potrebujejo dejstva za ocenjevanje nujnosti pobud evropskih politik in njihovega napredka. Glavna naloga Eurostata (Statističnega urada Evropskih skupnosti) je zbiranje in razširjanje ustreznih in pravočasnih informacij o najrazličnejših socialnih, ekonomskih in okoljskih dejavnikih v podporo obstoječim in prihodnjim politikam Evropske unije. V Evropi elektronske dobe (e Evropa) morajo biti statistični podatki na voljo v takšni obliki in takrat, ko to ustreza potrebam uporabnika. Zato si bo treba v tem programskem obdobju še bolj prizadevati, da se državljanom zagotovi dostop do vse večjega števila osnovnih podatkov glede ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja v Evropski uniji. Evropski statistični sistem (ESS) mora še bolj razviti svoje strukture in strategije, da bo sistem v celoti še naprej ohranjal in izboljševal kakovost in učinkovitost, ki sta potrebni za zadovoljevanje vseh potreb uporabnikov.

Struktura Priloge

Ta priloga s težiščem na političnih determinantah programa statističnih raziskovanj podaja kratek popis zahtev po evropski statistiki, obravnavanih z vidika potreb posameznih politik Evropske unije. Te zahteve so razvrščene po naslovih Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ta priloga navaja za vsakega od naslovov:

- glavne usmeritve statističnega dela, ki ga je v tem petletnem obdobju treba opraviti za potrebe posameznih politik, in predvidene specifične akcijske načrte, vključno s predvidenimi pravnimi akti,

- področja statističnega dela v podporo politikam posameznih naslovov Pogodbe, in sicer po statističnih vsebinah, kakor so opredeljene v okviru upravljanja po dejavnostih.

2. Izvajalske strategije

(a) Cilji

Izvedba delovnega programa, ki bo potekala po načelu stroškovne učinkovitosti iz člena 10 Uredbe (ES) št. 322/97, bo slonela na ciljih, določenih v strateškem načrtu Eurostata. Ti cilji so:

- Eurostat služi Komisiji,

- Eurostat služi drugim evropskim institucijam in širši skupnosti uporabnikov,

- vzdrževanje in razvijanje evropskega statističnega sistema,

- spodbujanje motiviranosti in zadovoljstva osebja,

- izboljševanje kakovosti dela in storitev,

- večanje notranje produktivnosti.

(b) Dejavnost statistike

Eurostat bo v povezavi s sodelujočimi ustanovami v ESS vzpostavil produkcijske procese, ki bodo zagotavljali kakovost evropske statistike, kakor se zahteva za namene vodenja politik Evropske unije. To še zlasti velja za statistike v zvezi z evroobmočjem.

Eurostat in sodelujoče ustanove v ESS bodo stalno preverjali statistične podatke Evropske unije in držav članic ter tako zagotovili, da sta oba vidika podatkov v celoti vključena ter da podatki izpolnjujejo dejanske statistične zahteve Evropske unije in držav članic.

(c) Učinkovitost izvedbe

Komisija bo še naprej ocenjevala delovanje programa, da zagotovi kar najučinkovitejšo uporabo virov. Pri nekaterih nalogah na področju statistike se lahko ugotovi, da jih lahko ustrezno izvaja in nadalje spremlja izvajalska agencija. Pred ustanovitvijo take izvajalske agencije se opravi temeljita analiza o skladnosti z določbami Sveta in Komisije o takih organih. Posvetovanje s partnerji v evropskem statističnem sistemu in njihovo natančno obveščanje o tem procesu bo potekalo prek Odbora za statistični program.

(d) Izvajanje proračuna programa

Za proračunska sredstva, ki jih ta program namenja za statistične dejavnosti, velja letni proračunski postopek, kar pa ne vpliva na proračunska sredstva, ki jih za statistične dejavnosti namenjajo drugi pravni akti. Sredstva se bodo porabila:

- za dejavnost statistike, kakor je opredeljena v uredbi (ES) št. 322/97, vključno z razvojem in vzdrževanjem sistema statističnih informacij in pripadajoče potrebne infrastrukture,

- za dotacije sodelujočim ustanovam v evropskem statističnem sistemu (Eurostat predvideva sklenitev okvirnih sporazumov s temi ustanovami),

- za tehnično in administrativno pomoč ter druge ukrepe pomoči.

3. Prednostne naloge

Prednostne naloge za statistično delo se določijo na podlagi štirih različnih kategorij dejavnosti.

(a) Zahteve, ki izhajajo iz politik Skupnosti

Pomen, ki ga imajo glavna področja politik Skupnosti za statistiko, opredeljuje Komisija in ga je mogoče povzeti takole:

- ekonomska in monetarna unija: vsi statistični podatki, ki se zahtevajo za III. fazo EMU in za pakt stabilnosti in rasti,

- širitev Evropske unije: vključevanje tistih področij statističnih kazalnikov, ki so temeljnega pomena za pristopna pogajanja in za vključevanje držav kandidatk v evropski statistični sistem,

- konkurenčnost, trajnostni razvoj in socialni program: zlasti statistični podatki o trgu dela, okolju, storitvah, življenjski ravni, migraciji in e-Evropi,

- odprto usklajevanje: izkazovanje kazalnikov in z njimi povezanih statistik na podlagi izpopolnjene metodologije in usklajene dejavnosti ter v skladu z mandati, ki jih je podelil Evropski svet.

(b) Glavni projekti

Sem sodijo osnovna področja dejavnosti, ki zagotavljajo delovanje sistema. Uradni pristop projektnega upravljanja bo veljal za naslednja področja:

- Infrastruktura

Utrjevanje delovanja evropskega statističnega sistema v razširjeni Evropi. Vzpostavljeni bodo različni instrumenti sodelovanja med nacionalnimi statističnimi organizacijami in Eurostatom. Da se zadostijo potrebe Evrope in nacionalnih držav, bodo temeljili predvsem na izmenjavi podatkov med nacionalnimi statističnimi organi, na specializaciji držav članic za nekatera natančno določena področja in na prožnosti pri uvajanju statističnih raziskovanj.

Razvijanje sistema, ki se bo znal odzivati na naraščajoče potrebe politik, ter sočasno spodbujanje dialoga med statistiki in nosilci politik, da se zagotovi primernost odgovorov in ustreznost statističnih izdelkov.

Razvoj tehnološke infrastrukture na ravni Komisije in držav članic bo poskušal zagotoviti večjo produktivnost, manjšo obremenjenost poročevalskih enot (?skrajšanje odzivnih časov?) in lažji dostop uporabnikov do statističnih podatkov.

Udeležba Eurostata pri pobudah za e-Komisijo in e-Evropo ter dostop evropskega statističnega sistema do raziskovalnih in razvojnih programov ter do programa za izmenjavo podatkov med upravami (IDA – Mednarodna organizacija za razvoj) bosta zagotovila sodelovanje in sinergijo med Skupnostjo in državami članicami.

Zagotavljanje kakovosti in znanstvena podlaga statistike Skupnosti bosta posledica tesnega sodelovanja med uradnimi in akademskimi statističnimi krogi.

- Specifični projekti

Statistika nove ekonomije, vključno s področjema, kot sta informacijska družba in inovacije.

Statistika o raziskovanju in razvoju, vključno s primerjalno analizo nacionalnih politik na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja.

Kratkoročne statistike.

Kazalniki za podporo politikam sonaravnega razvoja.

Kazalniki socialne izključenosti in revščine.

(c) Statistična podpora za tekoče politike

Sem sodi nadaljevanje statističnih dejavnosti za podporo politike Skupnosti na področjih poljedelstva, regionalne politike in zunanje trgovine.

(d) Druga področja

Druga področja zbiranja statističnih podatkov, ki niso zajeta zgoraj, vendar so potrebna iz političnih razlogov.

Eurostat je v glavnem razvil točno določeno območje in obseg zbranih podatkov, namenjenih za dejavnosti v tem prednostnem okviru skupaj z državami članicami v okviru Odbora za statistične programe (SPC) in Odbora za monetarne, finančne in plačilnobilančne statistike (CMFB), v skladu s pravili, opredeljenimi v Uredbi Sveta o statistiki Skupnosti, in z dogovorjenimi načeli glede odločanja o upravljanju dela.

4. Subsidiarnost

Pravni okvir za to so:

1. Sklep 89/382/EGS, Euratom o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (SPC)

2. Uredba Sveta (ES) št. 322/97

3. Sklep Komisije 97/281/ES z dne 21. aprila 1997 o vlogi Eurostata na področju dejavnosti statistike Skupnosti [1].

Dolžnost Eurostata je zagotoviti statistiko Skupnosti za namene politik EU. Eurostat lahko opravlja to nalogo samo v povezavi s statističnimi organi v državah članicah. Tako njegove dejavnosti vselej slonijo na temeljnem načelu subsidiarnosti. To vključuje široko območje partnerskih agencij, načelno pa predvsem nacionalne statistične urade držav članic EU.

5. Uravnoteženost potreb in virov

Evropski statistični sistem mora budno paziti na ravnovesje med potrebami po podatkih za namene politik Skupnosti in viri, ki so za zagotovitev teh podatkov potrebni na ravni EU, držav in regij. Pri izpolnjevanju potreb Skupnosti po statističnih podatkih je zlasti pomembno zagotoviti ustrezna sredstva na nacionalni ravni. Vendar je prav tako pomembno ohraniti zadostno prožnost in nacionalnim organom omogočiti, da pri izpolnjevanju potreb Skupnosti po statističnih podatkih ravnajo stroškovno kar najbolj učinkovito.

V podporo strategiji, temelječi na uravnoteženih prednostnih nalogah, je treba v postopek sprejemanja letnih programov vključiti stalno preverjanje nujnosti obstoječih statistik Skupnosti in prepoznati tiste, katerim se lahko omeji obseg ali se lahko opustijo. To mora potekati v tesnem sodelovanju z glavnimi uporabniki statističnih podatkov, kar je pomemben vidik uvajanja novih statističnih pobud.

Ta priloga opredeljuje nabor statističnih zahtev, potrebnih za podporo politikam Skupnosti. V skladu z zgoraj opisanim okvirom je v kontekstu celotnega upravljanja sredstev določena razporeditev prednosti različnim prvinam statističnega dela.

PETLETNI STATISTIČNI PROGRAM: CILJI IN UKREPI

ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE

Pomen za statistiko

Pričakovati je, da se bodo pristopna pogajanja z več državami kandidatkami končala s podpisom pristopne pogodbe v času veljavnosti programskega obdobja od 2003 do 2007. Za nadaljnje spremljanje in morebiten sklep teh pogajanj mora imeti Komisija na voljo popolno zbirko zanesljivih statistik, ki so metodološko primerljive s statistikami držav Evropske unije. Pred Unijo bosta tedaj dva nekoliko različna izziva:

- da vključi morebitne nove članice v vse mehanizme Skupnosti, vključno na primer s proračuni lastnih sredstev in strukturnimi skladi in vsemi drugimi zadevami in programi.

- da še naprej pripravlja preostale kandidatke in jim pomaga pri popolnem usklajevanju z obstoječo zakonodajo Skupnosti.

V nobenem primeru se ne sme podcenjevati velikih zahtev do statistike držav kandidatk, ki jo mora preverjati in sporočati Eurostat. Osnovne gospodarske statistike so seveda neobhodne, vključno z razporeditvijo ustvarjenega bruto domačega proizvoda po sektorjih in regijah, prebivalstvom in zaposlenostjo. Druge ključne statistike so tiste, ki merijo izvajanje enotnega trga, to je dejavnosti s čezmejnim učinkom, kot so blagovna menjava, trgovina s storitvami in svoboda ustanavljanja, plačilna bilanca, pretok kapitala, mobilnost oseb (delavci migranti, migracija, prosilci za azil itd.), industrijska proizvodnja in struktura industrije glede na zmogljivost itd. Na splošno mora statistična dejavnost podpirati zadevno politiko Evropske unije, vključno z zahtevami, ki jih poraja monetarna unija. Poleg tega obstajajo potrebe po statistikah, ki zadevajo pomembne sektorje pristopnih pogajanj in podpirajo primarne politike EU, kot so poljedelstvo, promet, regije in okolje.

Povzetek

Med petletnim obdobjem bo glavno težišče dela:

- utrjevanje zbirke usklajenih podatkov za pogajanja in notranje potrebe EU,

- nadaljnja pomoč državam kandidatkam in novim članicam, da izboljšajo svoje statistične sisteme in izpolnijo zahteve Skupnosti, vključno z zgodnjim obveščanjem o vsaki novi zakonodaji Skupnosti.

NASLOV I

Prosti pretok blaga

Pomen za statistiko

Začetek veljavnosti enotnega trga leta 1993 je povzročil nastanek sistema za statistično merjenje blagovne menjave med državami članicami (Intrastat), kar je omogočilo razbremenitev posredovalcev podatkov in s tem primernejše reagiranje na potrebe ekonomske in monetarne unije. Vendar je bila razbremenitev omejena, nacionalni organi in številne strokovne zveze so namreč želeli ohraniti sistem podrobne statistike o trgovini znotraj Skupnosti, ki bi bila združljiva s statistiko trgovine zunaj Skupnosti.

V skladu s strateškim načrtom, ki so ga leta 1999 potrdili Eurostat in države članice, se bodo nove prilagoditve sistema preučile in preskusile pred morebitno zakonsko reformo. Novi sistem bi se torej moral osredotočiti na sporočanje rezultatov, ki bodo izpolnjevali potrebe Skupnosti v skladu s strogimi kakovostnimi zahtevami glede obsega statističnega zajetja, zanesljivosti in dostopnosti. Vsebino rezultatov bi bilo treba opredeliti tako, da bi se sedanje zahteve poenostavile, pri čemer pa bi bilo treba upoštevati razvoj potreb zaradi evropskega povezovanja. Izboljšati je treba tudi zanesljivost statistike uvoznih in izvoznih cen in tako omogočiti učinkovitejše merjenje notranje konkurenčnosti izdelkov Unije.

Vzporedno s tem bo z ocenjevanjem virov administrativnih in statističnih podatkov opravljena analiza morebitnih posledic prehoda na skupni sistem DDV-ja, ki se lahko uporabijo kot referenčni okvir, pri čemer bo prednostno vzdrževanje povezave s sistemom DDV in uporaba splošnega poslovnega registra.

Povzetek

Ob koncu petletnega programa bo Komisija prilagodila in izboljšala sisteme statističnega merjenja blagovne menjave med državami članicami in tretjimi državami, upoštevajoč pri tem razvoj zahtev po informacijah ter ekonomske in administrativne okoliščine.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV IPROSTI PRETOK BLAGA

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 53Blagovna menjava |

Druge pomembne vsebine | 44Statistika poslovnih subjektov45Energetika48Promet64Rastlinska pridelava65Živinoreja66Statistika živilskopredelovalne industrije |

NASLOV II

Kmetijstvo

Pomen za statistiko

Kmetijstvo

Skupna kmetijska politika (CAP) porabi skoraj polovico proračunskih sredstev Skupnosti. Komisija torej opravlja pri CAP pomembno nalogo, ko oblikuje, spremlja, vrednoti in prilagaja politiko. Komisiji so bile podeljene tudi precejšnje pristojnosti za tekoče upravljanje. V petletnem obdobju od 2003 do 2007, tako kakor v programu za obdobje od 1998 do 2002, bo težišče dela na upravljanju in nujnem posodabljanju te ogromne zbirke statistik. Posebna pozornost bo še naprej veljala okoljski razsežnosti, predvsem z razvijanjem potrebne statistike za analizo prepletenosti kmetijstva in okolja, kar pomeni zlasti izboljšanje statistike o rabi gnojil in pesticidov, o ekološkem kmetijstvu in o akcijah za ohranjanje biotske raznovrstnosti in podeželskih habitatov.

Upravljalni okvir Tehničnega akcijskega načrta za kmetijsko statistiko (Tapas) zagotavlja skupen in pregleden pristop do čedalje boljše uporabe razpoložljivih nacionalnih in virov Skupnosti za oblikovanje kmetijske statistike. Statistični podatki se bodo uporabljali širše (npr. modeliranje, neposreden dostop za države članice in evropske institucije).

Uresničiti bo treba dve v prihodnost naravnani nalogi. Oblikovati bo treba kmetijsko statistiko, ki bo izpolnjevala potrebe skupne kmetijske politike čez sedem do deset let. Pri tem bo treba upoštevati morebitne spremembe skupne kmetijske politike zaradi reform, ki izhajajo iz "Agende 2000". Več raziskovanj bodo zahtevali kmetijsko-okoljski podatki. Še zlasti bodo pomembni kazalniki o vključevanju okoljskih vprašanj v skupno kmetijsko politiko in operativni kazalniki krajine. Pozornost bo namenjena tudi rastočim potrebam po informacijah o potrošnji/blaginji v kmetijstvu in statistični podpori razvojni politiki podeželja v okviru skupne kmetijske politike. Zaključki neodvisne ocene sedanjega sistema v celoti bodo služili za prilagoditev kmetijske statistike Skupnosti novim ali spreminjajočim se potrebam. Druga naloga bo vzpostavitev rednega toka primerljivih podatkov iz uradnih virov za vse države kandidatke za pristop k Evropski uniji.

Gozdarstvo

Na tem področju bo največ pozornosti namenjene ohranjanju in izboljšanju statističnega dela z mednarodnimi organizacijami, predvsem razvijanju boljše kakovosti statistike gozdarstva, vključno s posebnimi merili in kazalci, ki so nujni za upravljanje okolja in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Vzporedno bo treba izpopolniti tudi podatke o trajnostnem upravljanju lesarstva in sorodnih industrij. Pri izvajanju teh raziskovanj bo treba upoštevati posledice bonskega sporazuma, ki je nastal v okviru Kiotskega sporazuma.

Ribištvo

Težišče dogajanja v zvezi s skupno ribiško politiko (CFP) bo na povezovanju različnih sestavin, od biologije do virov, s pomočjo boljšega spremljanja dejavnosti ribiških ladij. Povpraševanje po podatkih se zaradi tega verjetno ne bo povečalo; prizadevanja v prihodnjih letih bodo namenjena utrjevanju in izboljšanju podatkovnih tokov (izčrpnost, pravočasnost, usklajenost, primerljivost in dostopnost) na podlagi obstoječe zakonodaje.

Zaradi socialnih in ekonomskih posledic omejevanja dejavnosti ribiških ladij in zmanjšanja velikosti ribiške flote Evropske unije narašča povpraševanje po podatkih o parametrih za ocenjevanje ekonomskega in socialnega položaja. Takšen razvoj dogodkov bo nedvomno pomembno vplival na nova pogajanja o skupni ribiški politiki leta 2002. Eurostat bo pozorno spremljal ta pogajanja in tako zagotovil, da bo njegov program statistike ribištva še naprej odraz podatkovnih potreb skupne ribiške politike.

Povzetek

V tem programskem obdobju si bo Komisija prizadevala:

- da shemo postopnih izboljšav iz Tehničnega akcijskega načrta za kmetijsko statistiko uporabi za obstoječe kmetijske statistike, predvsem v zvezi s kakovostjo, primerljivostjo, stroškovno učinkovitostjo, poenostavitvijo in pravočasnostjo,

- da načrtuje razvijanje kmetijskih statistik, ki bodo izpolnile prihodnje potrebe skupne kmetijske politike,

- da zagotovi kazalnike za boljše vključevanje okoljskih vprašanj v skupno kmetijsko politiko in podatke o vidiku potrošnje/blaginje v kmetijstvu,

- da pomaga razvijati primerljive podatke v državah pristopnicah k Evropski uniji,

- da konsolidira, izboljša in razširi statistiko gozdarstva,

- da konsolidira in izboljša kakovost statistike ribištva.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV IIKMETIJSTVO

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 61Raba tal in krajina62Kmetijske strukture63Kmetijske monetarne statistike64Rastlinska pridelava65Živinoreja66Statistika živilskopredelovalne industrije67Koordinacija in reforma kmetijskih statistik68Statistika gozdarstva69Statistika ribištva |

Druge pomembne vsebine | 53Blagovna menjava70Trajnostni razvoj72Regionalna statistika74Geografske in krajevne informacije |

NASLOV III

Prosti pretok oseb, storitev in kapitala

Pomen za statistiko

Plačilnobilančna statistika Evropske unije izkazuje dokaj podrobne podatke o trgovini s storitvami in o neposrednih naložbah. Statistika o prometu tujih podružnic se pravkar razvija. Vse te statistike se razvijajo predvsem kot odgovor na Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS), torej z namenom izkazovanja podatkov o poslovanju z državami zunaj Skupnosti, medtem ko za države članice ostaja sestavljanje nacionalnih plačilnih bilanc (vključno s tokovi znotraj EU torej) bistveno tudi znotraj ekonomske in monetarne unije. Obstoječe statistike zajemajo trgovino zunaj in znotraj EU in tako zadostijo potrebam enotnega trga. Vendar za vse te informacije velja tveganje negotovosti. Poleg tega pravkar poteka prestrukturiranje sistemov za zbiranje podatkov o plačilnih bilancah (glej Poglavje VII). Potrebe Komisije na tem področju je torej treba na novo oceniti in opredeliti.

Vzpostavil se bo sistem kazalnikov globalizacije. Nova statistična orodja, ki temeljijo na izmenjavi podatkov med nacionalnimi statističnimi ustanovami in zbiranju podatkov na evropski ravni, bodo uporabljena kot stebri razvoja na tem področju.

Poznavanje in spremljanje povezanih podjetij v tujini (FATS) bo omogočilo merjenje evropeizacije in internacionalizacije proizvodnih sistemov.

Statistika si bo z razvijanjem satelitskih računov čedalje bolj prizadevala analizirati sonaravni turizem skupaj s trajnostnim razvojem.

Začela se bo izvajati Odločba Sveta o statistiki avdiovizualnega sektorja. Eurostat bo tako nadaljeval delo, ki ga je začel leta 1999 z vzpostavljanjem statistične infrastrukture Skupnosti v zvezi z avdiovizualnimi industrijskimi panogami in trgi in sorodnimi sektorji. Dodatno bo treba vzpostaviti pravno podlago za statistiko telekomunikacij.

V skladu s prednostnimi nalogami, ki jih je določil Svet, se bo na podlagi obstoječih in novih raziskovanj polagoma vzpostavil prožen in prilagodljiv sistem zbiranja podatkov o kazalnikih informacijske družbe.

Povzetek

Med petletnim programskim obdobjem si bo Komisija prizadevala:

- razviti stabilno in prožno zbirko kazalnikov o globalizaciji,

- razviti stabilno in prožno zbirko kazalnikov o informacijski družbi, vključno z avdiovizualnimi storitvami,

- doseči napredek v razvoju satelitskih računov na turističnem področju.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV IIIPROSTI PRETOK OSEB, STORITEV IN KAPITALA

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 44Statistika poslovnih subjektov48Promet49Informacijska družba50Turizem54Trgovina s storitvami in plačilna bilanca |

Druge pomembne vsebine | 57Statistika za analizo poslovnega cikla70Trajnostni razvoj71Statistika okolja |

NASLOV IV

Vizumi, azil, priseljevanje in druge politike, povezane s prostim pretokom oseb

Pomen za statistiko

Amsterdamska pogodba, ki je začela veljati 1. maja 1999, je vzpostavila pristojnosti Skupnosti na področju priseljevanja in azila. Na zahtevo Evropskega sveta je Komisija novembra 2000 predložila dve sporočili, s katerima se je v Skupnosti začela razprava o dolgoročnih vidikih skupne politike Evropske unije. Obe sporočili obravnavata vprašanje statistike s tega stališča. Sporočilo o priseljenski politiki Skupnosti [2] poudarja, da je potrebnih več informacij o selitvenih tokovih in vzorcih selitev v Evropsko unijo in iz nje. Sporočilo o pravici do azila [3] navaja, da vzpostavitev in izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema zahteva poglobljeno analizo selitvenih tokov, njihovega izvora, prav tako pa tudi analizo značilnosti prošenj za zaščito in odgovorov nanje. S širitvijo Unije in z močnejšim sodelovanjem z državami sredozemskega bazena se bodo le še povečale potrebe po statističnih informacijah na tem področju.

Povzetek

Komisija bo v petletnem programskem obdobju:

- razvila skupaj z nacionalnimi organi bolj standardizirano nomenklaturo na področju priseljevanja in azila,

- povečala območje in kakovost statistik na tem področju in tako izpolnila uvodne zahteve v sporočilih Komisije o tem vprašanju.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV IVVIZUMI, AZIL, PRISELJEVANJE IN DRUGE POLITIKE, POVEZANE S PROSTIM PRETOKOM OSEB

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 31Prebivalstvo |

POGLAVJE V

Promet

Pomen za statistiko

Prometne statistike Skupnosti so potrebne za podporo skupni prometni politiki (členi od 70 do 80) in prometni sestavini vseevropskega omrežja (TENs) (členi od 154 do 156).

Promet je tudi pomemben del regionalne in okoljske politike Skupnosti (glej poglavji XVII in XIX), zato bo treba posebno pozornost nameniti kazalnikom trajnostnega razvoja.

Statistike Skupnosti morajo tvoriti obsežen informacijski sistem o prometu, vključno s podatki o tokovih blaga in potnikov ter o infrastrukturi, opremljenosti, prometnih tokovih, osebni mobilnosti, varnosti, porabi energije in vplivih na okolje ter s podatki o prevoznih cenah in stroških in o prevoznikih. Najpomembnejši cilj bo prevesiti ravnotežje med načini prevoza v prid železniškemu prevozu in pomorskemu prevozu na kratke razdalje na račun cestnega prevoza ter tako prekiniti dosedanjo povezavo med gospodarsko rastjo in gostejšim cestnim prometom. Treba bo zagotoviti boljšo statistiko z razčlenitvijo po panogah, tako da se zajameta potniški in tovorni promet, upoštevajo vse načine prevoza in izboljša pravočasnost.

Odpiranje prometnih trgov konkurenci bo zahtevalo objektivne statistične podatke za spremljanje dogajanja na teh trgih in za oceno vplivov tega dogajanja na zaposlitvene in delovne pogoje pri prevoznikih in na njihovo sposobnost preživetja. Večje bo tudi povpraševanje po statističnih kazalcih v zvezi z varnostjo in kakovostjo storitev. Tržna gibanja bodo zahtevala zbiranje statističnih podatkov o tovornem prometu, ki se ne osredotočijo toliko na posamezne vrste prometa, temveč zagotavljajo informacije o celotni intermodalni prevozni verigi in prevozu blaga s tržnega vidika.

Spremljanje odnosa med prometom in okoljem bo glavno gibalo boljše kakovosti in statističnega zajetja na vseh področjih prometne statistike. Sprožilo bo tudi posebne zahteve po novih podatkih, na primer o osebni mobilnosti ter opremljenosti. Odzvati se bo treba na rast povpraševanja po podatkih o prometu, ki bodo za vse načine prevoza izraženi v kilometrih na vozilo, zaradi pomena, ki ga imajo ti podatki pri spremljanju prometnih zastojev in plinskih emisij.

Zaradi nezmanjšane stopnje naložb v evropsko prometno infrastrukturo, zlasti v vseevropska omrežja TEN, se bodo pojavile posebne potrebe po statistikah o infrastrukturi in tržnih gibanjih. Vseevropska omrežja in regionalne politike Skupnosti bodo še naprej ustvarjala povpraševanje po večji prostorski razčlenitvi podatkov o prometnih omrežjih in tokovih, ki jih je treba šteti za sestavni del celotnega informacijskega sistema o prometu.

Povzetek

Komisija si bo v petletnem programskem obdobju prizadevala:

- dokončati zajetje prometne statistike Skupnosti po vseh načinih prevoza in po vseh vrstah podatkov,

- še naprej prilagajati in po potrebi dokončati pravno podlago za prometno statistiko,

- spodbuditi zbiranje dodatnih statistik o intermodalnih prevoznih verigah ter tistih dodatnih podatkov, ki so potrebni za spremljanje vključevanja okoljskih vprašanj v prometno politiko (izvajanje mehanizma za prometno in okoljsko poročanje Evropske agencije za okolje – TERM).

Potrebe politik in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV VPROMET

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 48Promet72Regionalne statistike |

Druge pomembne vsebine | 44Statistika poslovnih subjektov45Energetika49Informacijska družba50Turizem53Blagovna menjava61Raba tal in krajina70Trajnostni razvoj71Statistika okolja in kazalniki74Geografski in krajevni podatki |

NASLOV VI

Skupna pravila o konkurenci, obdavčevanju in približevanju zakonodaje

Neposreden statističen program ni potreben. Statistične informacije za to poglavje se po potrebi izvedejo iz podatkov in kazalnikov, sestavljenih za druga poglavja v programu.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV VISKUPNA PRAVILA O KONKURENCI, OBDAVČEVANJU IN PRIBLIŽEVANJU ZAKONODAJE

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 32Trg dela53Blagovna menjava |

Druge pomembne vsebine | 44Statistika poslovnih subjektov45Energetika48Promet49Informacijska družba63Kmetijska monetarna statistika64Pridelava rastlin65Živinoreja66Statistika živilskopredelovalne industrije |

NASLOV VII

Ekonomska in monetarna politika

Pomen za statistiko

Izvajanje politike ekonomske in monetarne unije zahteva zelo budno statistično spremljanje v podporo usklajevanja makroekonomske politike in delovanja monetarne politike evropskega sistema centralnih bank. Nove statistične zahteve postavlja pakt stabilnosti in rasti. Merjenje obsega ekonomske konvergence, ki so jo dosegle države članice, ostaja enako pomembno.

Širino, primerljivost, pravočasnost in pogostnost statistik, ki so potrebne pri usklajevanju makroekonomske politike in delovanju monetarne politike evropskega sistema centralnih bank, se bo zagotovilo z izkazovanjem kratkoročnih kazalnikov povpraševanja, proizvodnje, trga dela, cen in stroškov. Nove metode (hitre ocene, kratkoročne napovedi itd.) se bodo uporabile za izboljšanje storitev za potrebe analitikov poslovnega cikla. Ob tem bo še naprej potekalo razvijanje monetarnih in finančnih kazalnikov.

V okvir statističnih potreb akcijskega načrta za ekonomsko in monetarno unijo sodi stalno izboljševanje obsega statističnega zajetja in pravočasnosti podatkov. Za kar najhitrejše izračunavanje agregatov evroobmočja bo potrebna pravočasna izdelava četrtletnih nacionalnih računov in izvajanje hitrih ocen. Veliko dela bo treba opraviti še na področju četrtletnih nefinančnih in finančnih računov institucionalnega sektorja, ki morajo biti v celoti usklajeni z letnimi računi in kratkoročnimi javnimi financami. Zahteva za podatke o protivrednostih v finančnih računih, ki kažejo razmerja "od koga za koga" med sektorji, bo zagotovila pomembno orodje za analizo monetarne politike. V tem petletnem programskem obdobju se bodo ti podatki zbirali po sistemu pristopa po posamičnih korakih.

Najpomembnejši dogodek v času trajanja tega programa, v letih od 2003 do 2007, je verjetna širitev Evropske unije s 15 na 20 članic ali več. Zaradi tega se bosta povečala dobava podatkov iz novih članic in obseg preverjanja teh podatkov na Eurostatu. V skladu s popolno podporo širitveni politiki Komisije se bo državam kandidatkam še naprej pomagalo zagotavljati ustrezno razpoložljivost, kakovost, pravočasnost in primerljivost podatkov.

Vse države članice bodo več pozornosti namenile kakovosti podatkov o stalnih in tekočih cenah. Lastna sredstva, ki temeljijo na bruto nacionalnem prihodku in predstavljajo eno od administrativnih uporab podatkov, bodo sestavljala 60 % proračuna Evropske unije. Predvsem si bo treba še naprej in bolj prizadevati za uskladitev statistik o konvergenčnih merilih. Uresničitev cilja o vzdrževanju cenovne stabilnosti (člen 105 Pogodbe) in zagotavljanju informacij za monetarno politiko evropske centralne banke na evroobmočju zahteva, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin [4], vzdrževanje in izboljšanje kakovosti usklajenih indeksov cen življenjskih potrebščin (HICP). Metodologijo HICP je treba dopolniti in utrditi v okviru zgoraj navedene Uredbe Sveta o HICP.

Spremljanje proračunskih razmer in višine javnega dolga (člen 104 Pogodbe in pakt stabilnosti in rasti, dogovorjen v Dublinu) bo temeljilo na bilanci javnega financiranja, narejeni po metodologiji ESA 95, odobreni z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov Skupnosti [5]. S spremljanjem usklajenosti in primerljivosti se bodo institucionalnim nosilcem odločanja zagotovili visokokakovostni in primerljivi statistični instrumenti, kar bo preprečilo izkrivljanja v ocenah proračunskih razmer v posameznih državah članicah.

Spremljanje ekonomskega razvoja v državah članicah, kakor je predvideno v členu 99 Pogodbe, je okrepilo potrebo, da se v skladu z Uredbo o ESA 95 v celoti izvaja obstoječi program o prenosu podatkov za nacionalne račune, posebno kar zadeva pravočasnost in statistično zajetje, ter da se z revizijo in razširitvijo veljavne zakonodaje postopno razširi na nova področja.

Nadaljevala se bo priprava glavnih agregatov računov paritete kupne moči. Pregled metodologije za pariteto kupne moči, ki naj bi dal zanesljivejše podatke za primerjalne analize in se je začel v prejšnjem petletnem programu, je treba zaključiti s sprejetjem Uredbe Sveta o pariteti kupne moči.

Vzpostavitev ekonomske in monetarne unije ima znaten pomen za statistiko o plačilni bilanci. Tu so pomembni zlasti pragovi poročanja, ki bodo, če se bodo spremenili v skladu s sedanjimi predvidevanji, zahtevali veliko dela, da se zagotovi vzdrževanje kakovosti teh podatkov. Mnoge države članice (posebno tiste, kjer so bančna poročila glavni vir podatkov za zbiralce plačilnobilančnih statistik) sedaj pregledujejo in popravljajo svoje sisteme zbiranja plačilnobilančnih statistik, da bi bile kos novim okoliščinam. Tudi v prihodnjih letih se bodo nadaljevala prizadevanja, da države članice zagotovijo kakovostne in ustrezne podatke institucijam EU in evropski centralni banki, posebej o trgovini s storitvami, neposrednih tujih naložbah in o statistiki trgovine povezanih podjetij v tujini. Prednost bo imelo tudi zbiranje (in analiza) podatkov iz držav kandidatk. Te podatke zahtevajo številne službe Komisije, posebno tiste, ki se ukvarjajo s spremljanjem gospodarstva, trgovinsko politiko in zunanjimi odnosi.

Povzetek

Komisija si bo v petletnem programskem obdobju prizadevala:

- v okviru akcijskega načrta za ekonomsko in monetarno unijo nadaljevati razvoj in izdelavo statistik, ki so potrebne za usklajevanje makroekonomske politike in vodenje monetarne politike, za pakt stabilnosti in rasti in za stalno ocenjevanje ekonomske konvergence,

- pospešiti izvajanje Uredbe o ESA 95,

- pregledati sistem zbiranja plačilnobilančnih statistik.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV VIIEKONOMSKA IN MONETARNA POLITIKA

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 32Trg dela40Letni nacionalni računi41Četrtletni računi42Finančni računi44Statistika poslovnih subjektov52Denar in finance54Trgovina s storitvami in plačilne bilance55Cene57Statistika za analizo poslovnega cikla |

Druge pomembne vsebine | 53Blagovna menjava |

NASLOV VIII

Zaposlovanje

Pomen za statistiko

Statistika dela Evropske unije se bo razvijala pod vplivom naslednjih političnih procesov: širitve Evropske unije, evropske strategije zaposlovanja, ekonomske in monetarne unije in izvajanja primerjalne analize (strukturne kazalnike je treba predstaviti Evropskemu svetu vsako leto spomladi).

Statistiko dela v glavnem urejajo predpisi Evropske unije. Zahvaljujoč temu bodo države kandidatke opravile večino dela glede usklajevanja z zahtevami Evropske unije že pred letom 2003. Popolna usklajenost, reden prenos podatkov in dohitevanje razvoja dogodkov pa bodo delovni izzivi v obdobju od 2003 do 2007.

Ko je Evropski Svet postavil za cilj nove stopnje zaposlenosti, ki naj bi jih dosegli v letih 2005 in 2010, se je povečala potreba po spremljanju izvajanja evropske strategije zaposlovanja in zlasti izvajanja letnih smernic zaposlovanja. To spremljanje bo pomenilo nepretrgano izvajanje anket o delovni sili, pri čemer bo treba prilagoditi seznam spremenljivk. Potrebna bo pogostejša in popolnejša statistika za merjenje razlik med spoloma (zlasti razlike v plačah po vseh gospodarskih dejavnostih) in pomanjkanja delavcev. Vključiti bo treba strukturno statistiko o prejemkih in študije o izvajanju raziskave Skupnosti o prostih delovnih mestih.

Na tako velikem prostoru, kot je ekonomska in monetarna unija, je gibanje stroškov dela glavni morebitni inflacijski pritisk, zato ga morajo spremljati hitri kratkoročni kazalniki visoke kakovosti. Izvajanje Uredbe o indeksu stroškov dela in nenehna izboljšava kratkoročnih statistik stroškov dela sta pri tem največjega pomena, prav tako izpopolnjeno merjenje produktivnosti dela (kar pomeni izpopolnjen nabor podatkov o obsegu dela).

Povzetek

- nepretrgano izvajanje anket o delovni sili, ki naj zagotovi izkazovanje četrtletnih rezultatov v vseh državah članicah,

- uskladitev dela vprašalnikov,

- zbiranje/analiza rezultatov raziskave o strukturi prejemkov iz leta 2002,

- izvajanje raziskave o stroških dela leta 2004, ki bo zajela NACE M-N-O,

- dosledno izvajanje Uredbe Sveta o indeksu stroškov dela,

- izvajanje raziskave o strukturi prejemkov leta 2006,

- oblikovanje ciljnega sistema za evropsko statistiko stroškov dela.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV VIIIZAPOSLOVANJE

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 32Trg dela33Izobraževanje in usposabljanje35Varovanje zdravja36Življenjska raven37Socialna varnost |

Druge pomembne vsebine | 44Statistika poslovnih subjektov49Informacijska družba50Turizem63Kmetijska monetarna statistika |

NASLOV IX

Skupna trgovinska politika

Pomen za statistiko

Po členu 133 Pogodbe je Komisija odgovorna za vodenje pogajanj o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami. Sem sodijo tudi sporazumi o trgovini s storitvami (GATS). Kakovostni podatki so pri tem nujni.

V prihodnjih letih si bo treba še naprej prizadevati, da se pri podatkih o čezmejni trgovini s storitvami (geografska razčlenitev in podrobni podatki po sestavnih delih), neposrednih tujih vlaganjih in trgovini povezanih podjetij v tujini vzdržujejo standardi kakovosti, raven podrobnosti in stopnja usklajenosti, ki jih zahtevajo službe Komisije za vodenje trgovinske politike.

Krog pogajanj v Dohi, ki se je začel novembra 2001, bo kot ključno vprašanje izpostavil trajnostni razvoj in vpliv skupne trgovinske politike na razvijajoče se države. Lotiti se bo treba uskladitve zbiranja globalnih podatkov.

Prednostna naloga v prihodnjih letih bo tudi zbiranje in analiza podatkov iz držav kandidatk. Dodatno bo treba uskladiti metodološke razprave med državami članicami, ne glede na to, da je na tem področju dosežena že precejšnja stopnja prilagajanja. Priprava plačilne bilance Skupnosti je nujna za pridobitev obširne plačilne bilance za Evropsko unijo.

Prizadevanja na področju uskladitve statističnih pravil se bodo nadaljevala v metodološkem okviru, ki je bolj v skladu z mednarodnimi priporočili, nedavno sprejetimi v Združenih narodih. Učinkovitejša uporaba podatkov iz carinskih deklaracij bo omogočila kakovostnejše statistične podatke, upoštevale se bodo potrebe, ki izvirajo iz sprememb v Evropski uniji in mednarodni trgovini (širitev, globalizacija, liberalizacija trgovine). Eden od ukrepov bo izboljšanje zanesljivosti statistike uvoznih in izvoznih cen, kar bo zagotovilo boljše merjenje zunanje konkurenčnosti izdelkov Unije.

Povzetek

Komisija bo do izteka petletnega programskega obdobja:

- postopno vključila podatke iz držav kandidatk,

- prilagodila in izboljšala sistem zbiranja in izkazovanja podatkov,

- izboljšala in dodatno izpopolnila metodološki okvir, pri čemer bo upoštevala mednarodna priporočila, nove zahteve po informacijah in dogajanje na področju ekonomije in carin,

- okrepila uporabo obstoječih podatkov in analiz o globalnem trajnostnem razvoju.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV IXSKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 53Blagovna menjava54Trgovina s storitvami in plačilna bilanca |

Druge pomembne vsebine | 19Statistično sodelovanje z državami kandidatkami21Statistično sodelovanje z drugimi tretjimi državami42Finančni računi52Denar in finance |

NASLOV X

Carinsko sodelovanje

Neposreden statističen program ni potreben. Statistične informacije za to poglavje se po potrebi izvedejo iz podatkov in kazalnikov, zbranih za druga poglavja v programu.

POGLAVJE XI

Socialna politika, izobraževanje, poklicno usposabljanje in mladina

Pomen za statistiko

V tem programskem obdobju se bo izoblikovala usklajena strategija, ki bo zagotovila razpoložljivost popolne zbirke kazalnikov, ki bodo v tesni povezavi z ukrepi iz poglavja VIII zajeli vsa socialna področja. Izboljšala se bo kakovost obstoječih informacij, uvedli se bodo novi kazalniki, ki bodo zajeli prednostna področja, kot sta socialna izključenost in vseživljenjsko učenje. V smislu "poročila o konkretnih ciljih sistemov izobraževanja in usposabljanja", ki ga je ratificiral Evropski svet v Stockholmu, si bo treba prizadevati za tesno sodelovanje med generalnim direktoratom za izobraževanje in kulturo in Eurostatom. Poleg nadaljnje statistične obdelave treh področij, ki so opredeljena kot prednostna za leto 2002 (osnovne spretnosti, informacijska in komunikacijske tehnologije, matematične vede in tehnologija), bo treba več dela vložiti v uresničevanje drugih ciljev. Razviti bo treba kazalnike, za katere bodisi ni podatkov, bodisi ne ustrezajo zahtevanim merilom kakovosti, so pa nujno potrebni za uresničitev zastavljenih ciljev.

Geografski obseg socialne statistike bo treba razširiti na vse države kandidatke in tudi na območja zunaj meja Evrope, kot so države MEDSTAT (Evro-mediteranski program statističnega sodelovanja). Za vodilo pri tem procesu bodo služili demografski podatki; ko bodo obdelani in objavljeni rezultati popisa prebivalstva iz leta 2001, se bo ta proces zlil s programom rednega posodabljanja podatkov in priprav za naslednji popis, kar bo spodbudilo usklajen pristop po vsem zgoraj navedenem razširjenem geografskem prostoru. Demografske napovedi za celotno območje bodo potrebne tudi na nacionalni ravni.

Še zlasti pomembno vlogo bodo v tem programu imele izboljšave pri zbiranju in obdelavi podatkov o mednarodni mobilnosti na področju visokega šolstva in znanstvenega raziskovanja. Prva naloga bo uskladitev temeljnih opredelitev in najpomembnejših kazalnikov.

"Vseživljenjsko učenje" bo ostalo bistvena tema ves čas tega obdobja, kot odsev dejstva, da gospodarske spremembe zahtevajo stalno izpopolnjevanje poklicnih in socialnih spretnosti. Za vodenje ekonomske politike in politik zaposlovanja in izobraževanja bo potreben celovit sistem statistike "učenja", ki bo posebno pozornost namenjala javnim in zasebnim vlaganjem v izobraževanje. Sedanji nabor informacij o izobraževanju in usposabljanju bo treba dopolniti s podatki o izobraževanju odraslih.

Sporočilo Komisije iz leta 2002 o novi strategiji Skupnosti na področju zdravja in varstva pri delu zahteva, da se v celoti izvede zadnja faza evropske statistike o nesrečah pri delu (ESAW) in prva faza evropske statistike poklicnih bolezni (EODS). Dodatno se bodo razvili tudi kazalniki o kakovosti dela, zdravstvenih težavah, povezanih z delom, in socialno-ekonomskih stroških zdravja in varstva pri delu.

V smislu člena 13 Pogodbe in ukrepov za preprečevanje diskriminacije bo izdelana metodologija za zagotavljanje rednih statistik o vključevanju invalidov v družbo.

Pomembne družbene spremembe, ki so večinoma že razpoznavne, se bodo po pričakovanjih nadaljevale ves čas programskega obdobja (na primer v populacijski piramidi, strukturi gospodinjstev, selitvenih gibanjih, delovnih vzorcih, izobraževalnih sistemih, itd.) in poleg zgoraj opisanih bo potrebna nova vrsta statističnih instrumentov. Statistika Evropske unije o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC) bo temeljila na širokem izboru virov in na izkušnjah, pridobljenih v 90. letih prejšnjega stoletja pri izvajanju zaporednih valov panelnih anket gospodinjstev Evropske skupnosti. Njeno izvajanje bo zagotovilo nabor podatkov o življenjski ravni evropskih državljanov za to petletno obdobje in po njem.

Povzetek

Med petletnim programskim obdobjem bo Komisija:

- razvila usklajeno strategijo, ki bo zagotovila razpoložljivost popolne zbirke kazalnikov za vsa socialna področja,

- zagotovila redne informacije o življenjski ravni državljanov s pomočjo nanovo razvitih kazalnikov,

- zagotovila podatke o zmogljivostih otroškega skrbstva in varstva.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XISOCIALNA POLITIKA, IZOBRAŽEVANJE, POKLICNO USPOSABLJANJE IN MLADINA

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 31Prebivalstvo32Trg dela33Izobraževanje35Varovanje zdravja36Življenjska raven37Socialna varnost38Druge demografske in socialne statistike (stanovanjska statistika)72Regionalna statistika |

Druge pomembne vsebine | 70Trajnostni razvoj |

NASLOV XII

Kultura

Pomen za statistiko

Akcije Skupnosti na področju kulture temeljijo na členu 151 Pogodbe. Osrednja prvina v pristojnostih Skupnosti na tem področju je izboljšanje poznavanja in razširjanja informacij o ključnih vidikih kulture Evropejcev. Natančno je tudi določeno, da mora Skupnost upoštevati kulturni vidik pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik kot celote.

V okviru programa statističnih raziskovanj Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007 bo prednostna naloga kulturne statistike konsolidacija poskusnega dela na področju zaposlovanja v kulturi, sodelovanja v kulturnih dejavnostih in statistike izdatkov v kulturi. Hkrati bo statistični program v tesnem sodelovanju z državami članicami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami podprl metodološko delo in razvoj statistike donosa od naložb v kulturi. Posebna pozornost bo namenjena razvoju mednarodnih metodologij, ki omogočajo statistično merjenje in analizo vpliva, ki ga ima sodelovanje v kulturnih dejavnostih na uresničitev socialnih ciljev, kot so dvig izobrazbe ravni in stopnje zaposlenosti ter zmanjšanje kriminalitete in neenakosti na področju zdravstva.

Povzetek

Med petletnim programskim obdobjem bo Komisija:

- konsolidirala obstoječe statistične podatke o kulturi,

- razvila in izvajala metodologije za merjenje kulturnih vplivov v družbi.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XIIKULTURA

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 34Kultura |

Druge pomembne vsebine | 49Informacijska družba |

NASLOV XIII

Javno zdravje

Pomen za statistiko

Akcije Skupnosti na področju zdravja ljudi zajemajo informacije o zdravju ljudi v skladu s členom 152 Pogodbe. V podporo akcijskih programov Skupnosti na področju javnega zdravstva je bil znotraj evropskega statističnega sistema vzpostavljen osnovni statistični okvir javnega zdravja, ki upošteva položaj zdravstva, determinante zdravja in zdravstvene vire. S sprejetjem novega akcijskega programa Skupnosti na področju javnega zdravja [6] se bo v okviru statističnega programa Skupnosti še naprej razvijala statistična prvina informacij o zdravju ljudi, vključno z zbirko podatkov, ki bodo po potrebi razčlenjeni po spolu, starosti, geografski lokaciji in, če je na voljo, višini dohodka. V obdobju od 2003 do 2007 bo delo usmerjeno v nadaljnje razvijanje zbirke zdravstvene statistike, da bo lahko zadostila posebnim zahtevam, ki izhajajo iz novega akcijskega programa na področju javnega zdravja. Odzvati se bo treba zlasti na potrebo po kazalnikih trajnostnega razvoja.

Splošni poudarek bo veljal okrepitvi infrastrukture osnovnega sistema za statistiko javnega zdravja (na ravni držav članic in Unije) ter uskladitvi in izboljšavi primerljivosti obstoječih podatkov v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, ki so pristojne za področje javnega zdravja (WHO in OECD).

V skrbi za skladnost in povezljivost bo posebna akcija tega programa skušala zagotoviti, da se osnovni pojmi, opredelitve in razvrstitve zdravstvene statistike uporabljajo na celotnem področju informacij o zdravju.

V skladu z ustreznimi sporazumi z zadevnimi državami se bo obseg statistik o javnem zdravju postopno razširil na vse države kandidatke.

Povzetek

V petletnem programskem obdobju bo Komisija:

- nadalje razvijala zbirko zdravstvene statistike kot odgovor na posebne zahteve, ki bodo izhajale iz akcijskega programa za področje javnega zdravja,

- okrepila infrastrukturo osnovnega sistema za statistiko o javnem zdravju.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XIIIJAVNO ZDRAVJE

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 35Varovanje zdravja37Socialna zaščita |

Druge pomembne vsebine | 39Varstvo potrošnikov70Trajnostni razvoj |

NASLOV XIV

Varstvo potrošnikov

Pomen za statistiko

Potrošniška politika je v zadnjih letih dobila večji pomen v institucijah Evropske skupnosti (člen 153 Pogodbe).

Komisija je izdelala akcijski načrt za politiko varstva potrošnikov za obdobje od 1999 do 2001, ki mu bodo sledile dejavnosti v prid potrošnikov. Tako kot pri prejšnjih načrtih so tudi pri sedanjem načrtu težave zaradi omejene razpoložljivosti podatkov, potrebnih za oblikovanje utemeljenih sodb. Sedaj se pripravlja akcijski načrt za politiko varstva potrošnikov v obdobju od 2002 do 2005. Več poudarka bo na potrebi po sistematičnejšem in izčrpnejšem prizadevanju za razvoj primerne "baze znanj" kot bistvenega orodja za izvajanje politike.

Eurostat si bo na tem področju prizadeval zagotoviti statistične podatke, ki bodo splošno zanimivi za javnost in bodo pripomogli k boljšemu razumevanju vprašanj porabe in varstva potrošnikov na evropski, nacionalni in regionalni ravni.

Povzetek

V petletnem programskem obdobju bo Komisija:

- poskrbela, da bo statistika za potrebe varstva potrošnikov na voljo v uporabniku prijaznejši obliki, predvsem kot publikacije,

- izdelala metodološko podporo v zvezi s poškodbami na domu,

- ozavestila vse ustrezne statistike glede pomena varstva potrošnikov,

- zagotovila, da se pri razvijanju novih statistik upošteva vidik varstva potrošnikov,

- spodbujala razvoj statistike za potrebe varstva potrošnikov v statističnih službah v državah članicah.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XIVVARSTVO POTROŠNIKOV

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 36Življenjska raven39Varstvo potrošnikov |

Druge pomembne vsebine | 61Raba tal in krajina64Pridelovanje rastlin65Živinoreja66Statistika živilskopredelovalne industrije69Statistika ribištva70Trajnostni razvoj |

NASLOV XV

Vseevropska omrežja

Neposreden statističen program ni potreben. Statistične informacije za to poglavje se po potrebi izvedejo iz podatkov in kazalnikov, zbranih za druga poglavja v programu.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XVVSEEVROPSKA OMREŽJA

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 48Promet49Informacijska družba |

Druge pomembne vsebine | 45Energetika53Blagovna menjava61Raba tal in krajina71Statistika okolja in kazalniki72Regionalna statistika73Znanost in tehnologija74Geografske in krajevne informacije |

NASLOV XVI

Industrija

Pomen za statistiko

Statistična raziskovanja na področju industrije v širšem pomenu besede (vključno zlasti z gradbeništvom, storitvenimi dejavnostmi, energetiko in agroživilstvom) se bodo osredotočila na podporo politik, ki so bile dogovorjene na podlagi Amsterdamske pogodbe in na raznih poznejših srečanjih na vrhu (zlasti na srečanju v Lizboni marca 2000). Raziskovanja se zlasti načrtujejo za področja politik globalizacije, notranje in zunanje organiziranosti podjetja (in bolj na splošno proizvodnega sistema), pa tudi sodelovanja med podjetji, duha podjetništva in vodenja, povpraševanja in končno zaposlovanja in človeških virov.

Prva prednostna naloga bo izvajanje raznih uredb o statistiki podjetij. Poseben poudarek bo namenjen kakovosti rezultatov.

Da bi se lahko sledilo strukturnim spremembam v industriji, se bo v tesnem sodelovanju z nacionalnimi statističnimi sistemi izdelal program za razvijanje statistike podjetij. Poleg prilagajanja obstoječih uredb bo zajel podporo glavnim evropskim politikam, zlasti enotnemu trgu, širitvi, ekonomski in monetarni politiki, informacijski družbi, zaposlovanju, pa tudi podporo strukturnim kazalnikom, na katerih sloni letno poročilo Unije.

Eurostat bo skupaj z državami članicami preučil možnosti za čim večjo racionalizacijo nacionalnih metod zbiranja podatkov in njihovega usklajevanja, da bi se obremenjenost podjetij tako čim bolj zmanjšala. Še posebej si bo prizadeval izboljšati analizo enotnega trga s pomočjo obstoječih statističnih orodij in orodij, ki jih bo treba še izdelati, zlasti Prodcoma (in podobnih orodij na področju storitev).

Energetika

Na področju statistike energetike bo treba izboljšati kakovost energetskih bilanc, zlasti na področju porabe energije, da se bo tako mogoče laže odzvati zahtevam, ki jih poraja spremljanje emisij toplogrednih plinov. Sedanji sistem energetske statistike se bo razširil, tako da bo zajel vprašanje trajnostnega razvoja (učinkovita raba energije, soproizvodnja električne energije in toplote, obnovljivi viri) ter učinkovitost konkurence na liberaliziranih trgih in njen vpliv na potrošnike in energijsko industrijo.

Povzetek

V petletnem programskem obdobju bo delo usmerjeno v naslednja področja:

- izboljšanje sistema za razvijanje strukturne poslovne statistike, ki bo temeljil na potrebah politik in se bo zmožen hitro odzvati na spreminjajoče se dejavnike, kot so okolje, politike in uporabniki,

- vzdrževanje potrebne infrastrukture, kot so poslovni registri in klasifikacije,

- poudarjeno ocenjevanje kakovosti in izboljšava dobljenih podatkov.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XVIINDUSTRIJA

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 44Statistika poslovnih subjektov45Energetika65Statistika živilsko-predelovalne industrije |

Druge pomembne vsebine | 49Informacijska družba51Poslovni registri53Blagovna menjava70Trajnostni razvoj71Statistika okolja in kazalniki |

NASLOV XVII

Ekonomska in socialna kohezija

Pomen za statistiko

Ena od ključnih prvin gradnje Evropske unije je popravljanje socialnega in regionalnega neravnovesja. To je pravzaprav najpomembnejši cilj strukturnih skladov. Po reformi strukturnih skladov leta 1988 je Komisija vpeljala povezovalno politiko socialne in ekonomske kohezije, pri izvajanju odločitev te politike pa ima bistveno vlogo regionalna statistika: upravičenost območij za regionalne cilje se opredeli na podlagi socialnoekonomskih meril, pri čemer se upoštevajo nekateri predpisani pragovi; odločitve o dodelitvi finančnih sredstev državam članicam se sprejemajo objektivno na podlagi statističnih kazalnikov. Tudi ocena vpliva politik Skupnosti na regionalni ravni in količinske opredelitve regionalnih neskladij so možne le na podlagi dostopa do obsežne regionalne statistike.

Redne ocene socialnoekonomskih gibanj, ki jih pripravlja Komisija (Poročilo o ekonomski in socialni koheziji [7], zahtevajo precejšnjo zalogo statističnih podatkov. Posebno pozornost zaslužijo podatki o urbanih okoljih, saj nosilci političnega odločanja čedalje glasneje zahtevajo oceno kakovosti življenja v evropskih mestih. Za prihodnje akcije potrebujejo primerljive podatke za vsa majhna in velika mesta Evropske unije. Potrebo po bolj primerljivih podatkih sta poudarili zlasti sporočili, ki ju je Komisija objavila leta 1997 (K urbani agendi v Evropski uniji) in leta 1998 (Trajnostni urbani razvoj v Evropski uniji: akcijski okvir).

Delo, ki ga bo treba opraviti po statističnem programu za obdobje od 2003 do 2007, bodo torej večinoma določile usmeritve regionalne politike Skupnosti v razširjeni Evropski uniji ter začetek novega programskega obdobja za strukturne sklade. Tretje redno poročilo o koheziji bo Komisija sprejela v začetku leta 2004, sklepi poročila pa se bodo izvajali (kot osnutki uredb) do izteka navedenega leta. Med potrebne informacije bodo sodile demografske napovedi na regionalni ravni in podatki o regionalni demografiji.

Geografske informacije

Številni posamezni organi Komisije uporabljajo geografske informacijske sisteme pri snovanju, izvajanju in ocenjevanju politik v svoji pristojnosti. S tehnološkim napredkom in večjo razpoložljivostjo podatkov bo ta način dela v naslednjih nekaj letih še pogostejši. Nove izzive na tem področju bodo pomenile pobude za infrastrukturo za evropsko statistiko prostora. Eurostat kot upravljavec referenčne podatkovne zbirke Komisije se mora uspešno spoprijeti s temi izzivi.

Povzetek

Med petletnim programskim obdobjem bo delo potekalo na naslednjih področjih:

- izvedba potrebnih statističnih kazalnikov za naslednjo fazo strukturnih skladov,

- zagotovitev podatkov, ki so nujni za pripravo poročila Komisije o koheziji ter za podporo njenim predlogom za strukturne sklade po letu 2006,

- nadaljnje vključevanje geografskih informacijskih sistemov pri vodenju politik.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XVIIEKONOMSKA IN SOCIALNA KOHEZIJA

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 55Cene72Regionalna statistika74Geografske in krajevne informacije |

Druge pomembne vsebine | 31Prebivalstvo32Trg dela40Letni nacionalni računi44Statistika poslovnih subjektov50Turizem63Kmetijska monetarna statistika71Statistika okolja in kazalniki |

NASLOV XVIII

Raziskovanje in tehnološki razvoj

Statistika znanosti in tehnologije in inovacij

Pomen za statistiko

Celostni cilj politike Skupnosti glede raziskovanja in tehnološkega razvoja je okrepitev znanstvene in tehnološke podlage evropskega gospodarstva in njegove konkurenčnosti na mednarodni ravni. Evropski svet je na vrhu v Lizboni leta 2000 postavil jasne strateške usmeritve za Evropo v naslednjih desetih letih. Merjenje usklajenih dejavnikov vložkov in izložkov in socialnoekonomskega vpliva gospodarstva, ki temelji na znanju, bo še naprej uvrščeno med prednostne naloge evropskega znanstvenega raziskovanja, kar je jasno razvidno iz razprav o področju evropskega znanstvenega raziskovanja.

Vse zadnje politike RR in inovacij izpostavljajo potrebo po pravočasnih in usklajenih podatkih, o zbiranju katerih se je treba dogovoriti z državami članicami, uskladiti pa ga mora Eurostat. Letno posodabljanje kazalnikov za obe pobudi bo zahtevalo pogostejše poročanje v državah članicah in večjo kakovost. Razviti bo treba zmogljivosti, ki bodo omogočile pridobivanje statističnih podatkov o človeških virih v znanosti in tehnologiji, razčlenjenih po spolu, ter tako nosilcem politik zagotoviti potrebne informacije za oceno učinkovitosti sorodnih politik Skupnosti.

Povzetek

V naslednjih petih letih bo težišče prizadevanj namenjenih:

- izboljšanju kakovosti obstoječih kazalnikov in nadaljevanju konceptualni zasnovi priprave in razvijanja novih kazalnikov za primerjalne analize nacionalnih raziskovalno-inovacijskih politik, zlasti pa za meritve človeških virov in njihove mobilnosti na področju raziskovanja in razvoja,

- nadaljnjemu razvoju statistik o raziskavah in tehnološkem razvoju ter inovacijah v okviru področja evropskega raziskovanja, in zlasti razvoju teoretičnega okvira za pogostejše statistično obravnavo raziskovanja in tehnološkega razvoja ter inovacij,

- razvoju splošnih izhodišč za merjenje družbe znanja,

- merjenju tehnoloških gibanj z usklajeno statistiko o patentih,

- vključevanju držav kandidatk v splošni okvir razvijanja usklajenih in primerljivih statistik o raziskovanju in tehnološkem razvoju ter inovacijah.

Raziskovanje v statistiki

Pomen za statistiko

Skupnost spodbuja, kot del svoje raziskovalno-razvojne politike, tiste raziskovalne dejavnosti, ki podpirajo njene lastne politike. Razni okvirni programi (vključno z osnutki za šesti okvirni program) so opredelili uradne statistike kot tisto področje, na katerem bodo potekale razvojno-raziskovalne dejavnosti na ravni Skupnosti.

Povečana uporaba statistike pri sprejemanju političnih odločitev konec 90. let prejšnjega stoletja je prinesla zahtevo po točnejših in primerljivejših statističnih podatkih, zlasti po kratkoročnih kazalnikih za spremljanje razvoja enotnega evropskega trga in monetarne unije. Zaradi bližnje širitve Evropske unije postaja potreba po hitrem dostopu do takih podatkov še močnejša.

Vzporedno s tem tehnologija zagotavlja nove možnosti zbiranja podatkov in širjenja statistik. Sočasno pa se respondenti (podjetja in posamezniki) pritožujejo nad obremenjenostjo in zahtevajo razbremenitev s pomočjo večje avtomatizacije in boljše uporabe obstoječih informacij. Razvoj in raziskave v statistiki imajo pomembno evropsko razsežnost, že po naravi je namreč mednarodna, saj si jo le malokatera država članica lahko sama privošči. Hkrati z vse večjim poudarkom na analizi stroškov in koristi statističnih izdelkov pomeni to nove zahteve za dejavnost evropske statistike. Uradni evropski statistiki morajo torej na novo preučiti sedanje postopke zbiranja in izkazovanja statistik za čedalje večji obseg pojavov.

Te zahteve poudarjajo pomen uporabe obstoječih statističnih virov za izdelavo statistik za bolj poglobljene statistične analize. Treba je torej razviti metode in orodja, ki podpirajo kombinirano uporabo podatkov (na primer administrativnih podatkovnih in vzorčnih pregledov ali medletnih statistik in strukturnih statistik).

Povzetek

V naslednjih petih letih se bodo prizadevanja usmerila v:

- razvijanje novih orodij in metod za uradne statistike,

- boljšo zasnovo in razvoj statistik za merjenje novo nastajajočih socialnoekonomskih pojavov,

- prenos tehnologije in izvajalskih znanj znotraj evropskega statističnega sistema,

- izboljšanje kakovosti statističnih procesov in statističnih izdelkov.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XVIIIRAZISKOVANJE IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 22Znanstveno raziskovanje v statistiki in metodologiji73Znanost in tehnologija |

Druge pomembne vsebine | 44Statistika poslovnih subjektov49Informacijska družba |

NASLOV XIX

Okolje

Pomen za statistiko

Glavni cilj okoljske statistike je zagotoviti učinkovito orodje za izvajanje in ocenjevanje okoljske politike Evropske unije. Glavne prednostne naloge politike so zajete v šestem akcijskem programu za okolje, v strategiji trajnostnega razvoja in v cardiffski strategiji vključevanja okoljskih vprašanj v druge sektorske politike.

Predlog Evropske komisije za šesti okoljski akcijski program "Okolje 2010: Naša prihodnost, naša izbira" navaja prednostna področja okoljske statistike. Novi program določa štiri glavna akcijska področja: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, okolje, zdravje in kakovost življenja, naravni viri in odpadki. Program poudarja potrebo po nadaljnjem vključevanju okoljevarstvenih vprašanj v vse ustrezne politike in po zagotavljanju boljših in dostopnejših informacij o okolju za državljane. Več okoljske osveščenosti bi bilo potrebne tudi v odnosu do rabe tal.

Evropski svet je v Göteborgu junija 2001 sprejel strategijo Evropske unije za trajnostni razvoj. Strategija sloni na štirih temah (podnebne spremembe, promet, zdravje in naravni viri) in se bo spremljala letno. Strategija bo močno povečala potrebo po statistikah okolja, trajnostni vidik pa bo vplival tudi na socialno in ekonomsko statistiko. Da bi se izmeril doseženi napredek, bo trajnostni razvoj vključen v seznam strukturnih kazalnikov za sintezno poročilo, ki se po letu 2002 predstavi na vsakem spomladanskem srečanju Evropskega sveta.

V Göteborgu je Svet pozval tudi k oblikovanju strategije za zunanjo razsežnost trajnostnega razvoja in za svetovni vrh Združenih narodov o trajnostnem razvoju se pričakuje priprava splošne agende.

Kar zadeva okoljski del statističnega programa, je iz akcijskega programa in strategije trajnostnega razvoja razvidno, da je treba ohraniti sedanja področja statistik in jih hkrati razširiti in prilagoditi. Statistični program bo še naprej osredotočen na statistiko, ki je tesno povezana s socialnoekonomskimi statistikami, kot so obremenjenost okolja zaradi človekovih dejavnosti in odgovori družbenih akterjev. Povečati bo treba zmožnost statistike, da pokaže medsebojno delovanje socialnega, gospodarskega in okoljskega dogajanja. Program je zastavljen tako, da potrebe po statistiki izpolnjuje skupaj s podatki, ki jih posreduje Evropska okoljska agencija, in obe področji se bosta dopolnjevali tudi v prihodnje.

Ključni dejavnik trajnostnega razvoja je vključevanje okoljskih vidikov v druge politike, vendar je večji napredek opazen le v treh izmed devetih sektorjev (promet, kmetijstvo, energetika). Okoljsko prvino statistike Skupnosti je treba v celoti uskladiti z ustreznimi socialnoekonomskimi statistikami, da bo lahko služila kot orodje tako povezanim politikam. Precejšen napredek je bil v zadnjih letih dosežen pri vzpostavljanju nekaterih ustreznih statistik. Podobne akcije bodo bistvenega pomena tudi na drugih področjih politike. Pomembni morajo postati tudi kazalniki biotske raznovrstnosti, intenzivnost uporabe virov ter strupene kemikalije in njihov vpliv na zdravje ljudi. Statistika rabe tal se izboljšuje zaradi izpopolnjene statistike krajine. Statistika ribištva bo pomembna za izkazovanje razvoja tega omejenega vira (glej poglavje II). Zbirni kazalniki, ki uporabljajo statistike proizvodnje in trgovine ter druge vire, lahko pripomorejo k izkazovanju družbene odvisnosti od kemikalij. Okoljska sestavina mora postati del socialne statistike, da bo ta lahko izkazovala vzorce porabe ter morebiten vpliv onesnaževanja in rabe kemikalij na zdravje ljudi.

Ena od bistvenih nalog bo izvajanje Uredbe o statistiki odpadkov. Tudi nove politike, ki povezujejo upravljanje odpadkov z upravljanjem virov, bodo od statistične dejavnosti zahtevale dosledne podatke o pretokih materiala, uporabi virov, odpadkih in njihovi ponovni uporabi in ekološki učinkovitosti. Izvajanje okvirne direktive o vodah bo zahtevalo statistično podporo in večjo usklajenost statistik o vodah. Boljša pravna podlaga je zato bistvenega pomena za te statistike. Statistična podpora bo potrebna pri izvajanju direktive o celovitem nadzoru in preprečevanju onesnaževanja (IPPC), da se zagotovi primerljivost s poslovnimi statistikami. Bistvena naloga bo pregled obveznega poročanja in uskladitev med poročili, namenjenimi statistiki, in tistimi o upoštevanju predpisov.

Razviti so tudi okoljski računi, ki so povezani z nacionalni računi. Ti računi so bistvena podlaga za okoljske analize in za razvoj celovitejših modelov za medsebojno vplivanje gospodarstva in okolja. Z nadaljnjo prilagoditvijo in razširitvijo bodo postali bistveno statistično orodje za analizo trajnostnega razvoja.

Povzetek

V naslednjih petih letih bo treba:

- izboljšati osrednje okoljske statistike, zlasti statistike o odpadkih, vodah in okoljskih izdatkih, s poudarkom na statističnih podatkih za kazalnike okolja, in pripraviti potrebno zakonodajo za take statistike,

- izdelati skupaj z drugimi službami Komisije in z Evropsko agencijo za okolje dobro razumljive kazalnike okolja in trajnostnega razvoja,

- dodati okoljsko sestavino socialnoekonomskim statistikam in tako pripraviti kazalnike za vključevanje vprašanj okolja in trajnostnega razvoja v druge politike,

- dodati okoljsko prvino nacionalnim računom z redno izdelavo nabora okoljskih računov in z njihovim prilagajanjem prednostnim vprašanjem trajnostnega razvoja,

- sodelovati pri pregledu obveznosti poročanja ter ohraniti tesno sodelovanje z Evropsko agencijo za okolje, da bo delovanje obeh še naprej usklajeno, podatki obeh ustanov pa dopolnjujoči,

- povečati zbiranje in analiziranje podatkov o globalnem trajnostnem razvoju.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XIXOKOLJE

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 45Energetika65Živinoreja70Trajnostni razvoj71Statistika okolja in kazalniki74Geografske in krajevne informacije |

Druge pomembne vsebine | 35Varovanje zdravja39Varstvo potrošnikov44Statistika poslovnih subjektov48Promet50Turizem61Raba tal in krajina62Kmetijska monetarna statistika64Pridelava rastlin67Uskladitev in reforma kmetijskih statistik68Statistika gozdarstva69Statistika ribištva72Regionalna statistika |

NASLOV XX

Razvojno sodelovanje (in druge akcije v zunanjih odnosih)

Pomen za statistiko

Splošni cilj je podpora politikam zunanjih odnosov Evropske unije z zagotavljanjem ustrezne in osredotočene statistične tehnične pomoči za krepitev statističnih zmogljivosti v državah, ki prejemajo pomoč Evropske unije. Prihodnja strategija pa prepoznava potrebo po prilagajanju glede na spreminjajoče se politike Evropske unije.

Odsev politik EU v dejavnostih statističnega sodelovanja

Najpomembnejša sprememba v razvojni politiki Evropske unije je močna in izrecna osredotočenost na zmanjšanje revščine, zlasti v afriških, karibskih in pacifiških državah (države AKP). Tehnično sodelovanje se bo posledično še bolj osredotočilo na merjenje in spremljanje revščine; zaradi tega se bodo okrepile dejavnosti predvsem na področju socialne statistike. Podobno bosta za merjenje vpliva razvojnih programov Evropskih skupnosti na revščino zagotovljena tehnično svetovanje in pomoč generalnemu direktorat za razvoj, generalnemu direktoratu za zunanje odnose in Europeaid.

Poudarek statističnega programa bo še naprej na regionalnem povezovanju, kar odseva povečano prizadevanje samih držav, da okrepijo svoje regionalne strukture. Tehnična pomoč bo namenjena multilateralnemu nadzoru, izboljšanju nacionalnih računov, statistiki cen, statistiki kmetijstva, zunanji trgovini, poslovnim statistikam in usposabljanju statistikov.

Pri 12 sredozemskih državah partnericah bo osrednji cilj institucionalna in medinstitucionalna krepitev nacionalnih statističnih sistemov. Pomoč bo namenjena usklajevanju statistik, izdelavi statistik in izboljšanju dostopnosti uporabnikov do podatkov, kar naj bi zagotovilo trdno podlago za politično odločanje in dobro vodenje. Poleg socialnoekonomske statistike so prednostna področja še migracija, turizem in okolje.

Cilj statističnega sodelovanja med EU in novimi neodvisnimi državami (NIS) je podpora in spremljanje gospodarskega sodelovanja in reform ter spodbujanje tržne ekonomije. Ključne so zahteve po ekonomskih in zunanjetrgovinskih statistikah.

Eurostat si bo še naprej in še močneje prizadeval za boljšo usklajenost v skupnosti donatorjev (t.j. dvostranskih in večstranskih donatorjev). Eurostat bo zato zlasti v okviru OECD/DAC, Združenih narodov in Svetovne banke podprl ocenjevanje vpliva razvojnega sodelovanja na uresničitev "razvojnih ciljev tisočletja", ki so bili sprejeti na vrhunskem zasedanju Združenih narodov leta 2000. Prav tako bo dejavno sodeloval pri pobudi PARIZ 21 in na Balkanu. Tehnično sodelovanje bo zlasti poudarilo pomen uporabnika in vrednost večletnega programiranja.

Inovativno delo bo usmerjeno v razvoj pristopov in metod za merjenje in spremljanje izvajanja človekovih pravic in dobrega vodenja.

Povzetek

V naslednjem petletnem obdobju bo dela osredotočilo na:

- zagotavljanje statistične tehnične pomoči pri krepitvi statističnih zmogljivosti v državah, ki prejemajo pomoč Evropske unije,

- močnejše merjenje in spremljanje revščine,

- razvijanje pristopov in metod za merjenje in spremljanje izvajanja človekovih pravic in dobrega vodenja.

Potrebe politike in statistike Eurostata

Naslov v Pogodbi | Statistične vsebine Eurostata |

NASLOV XXRAZVOJNO SODELOVANJE

Glavne vsebine, potrebne za to politično področje | 21Statistično sodelovanje z drugimi tretjimi državami |

[1] UL L 112, 29.4.1997, str. 56.

[2] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o skupni politiki priseljevanja, 22. novembra 2000 (COM(2000) 757 končen).

[3] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu "Za skupni postopek za pridobitev azila in za enoten in v celotni Uniji veljaven status oseb, ki jim je azil odobren", 22. novembra 2000 (COM(2000) 755 končen).

[4] UL L 257, 27.10.1995, str. 1.

[5] UL L 310, 30.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 359/2002 (UL L 58, 28.2.2002, str. 1).

[6] Sporočilo Komisije o zdravstveni strategiji Evropske skupnosti in predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2001 do 2006) – COM(2000) 285 končen z dne 16. maja 2000.

[7] Glej "Enotnost, solidarnost, raznolikost za Evropo, njene ljudi in ozemlje": Drugo poročilo o ekonomski in socialni koheziji, Evropska komisija, januar 2001.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Petletni program statističnih raziskovanj od 2003 do 2007: statistične vsebine Eurostata

Poglavje (poddejavnost) | Vsebina (dejavnost) |

I.Pomoč dejavnosti statistike, tehnična infrastruktura | 10Upravljanje in ocenjevanje kakovosti11Klasifikacije12Usposabljanje statistikov13Infrastrukture in storitve informacijske tehnologije za Eurostat14Informacijske tehnologije za evropski statistični sistem15Relacijska baza podatkov in skladišče metapodatkov16Obveščanje17Razširjanje statističnih podatkov18Statistično usklajevanje19Statistično sodelovanje z državami kandidatkami21Statistično sodelovanje s tretjimi državami22Znanstveno raziskovanje v statistiki in metodologiji25Varstvo podatkov in statistična zaupnost |

II.Demografske in socialne statistike | 31Prebivalstvo32Trg dela33Izobraževanje in usposabljanje34Kultura35Varovanje zdravja36Življenjska raven37Socialna varnost38Druge socialne statistike39Varstvo potrošnikov |

III.

III. A.Makroekonomske statistike | 40Letni nacionalni računi41Četrtletni računi42Finančni računi43Spremljanje lastnih virov55Cene57Statistika za analizo poslovnega cikla |

III. B.Poslovne statistike | 44Statistika poslovnih subjektov45Energetika48Promet49Informacijska družba50Turizem51Poslovni registri |

III. C.Monetarne, finančne, trgovinske in plačilnobilančne statistike | 52Denar in finance53Blagovna menjava54Trgovina s storitvami in plačilna bilanca |

IV.Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo | 61Raba tal in krajina62Kmetijske strukture63Kmetijska monetarna statistika64Rastlinska pridelava65Živinoreja66Statistika živilsko-predelovalne industrije67Uskladitev in reforma kmetijskih statistik68Statistika gozdarstva69Statistika ribištva |

V.Medpodročne statistike | 70Trajnostni razvoj71Statistika okolja in kazalniki72Regionalna statistika73Znanost in tehnologija74Geografske in krajevne informacije |

VII.Viri in upravljanje | 91Mednarodni in medinstitucionalni odnosi92Upravljanje in statistični programi93Upravljanje človeških virov94Upravljanje finančnih virov95Upravljanje pravnih podlag96Revizija poslovanja97Splošna uprava99Decentralizirano upravljanje |

--------------------------------------------------