Uredba Sveta (ES) št. 2239/2003

z dne 17. decembra 2003

o prenehanju delnih vmesnih pregledov in pregledov zaradi izteka protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 2398/97 pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom med drugim iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba") in zlasti člena 9 in člena 11(2) in (3)Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. VELJAVNI UKREPI

(1) Leta 1997 je Svet z Uredbo (ES) št. 2398/97 [2] uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom med drugim iz Indije, ki se gibljejo od 2,6 % do 24,7 %. Na podlagi poročila posebne skupine, spremenjenega s poročilom pritožbenega organa, ki ga je marca 2001 sprejel organ za poravnavo sporov Svetovne trgovinske organizacije (WTO) glede primera "protidampinških dajatev ES pri uvozu bombažnega posteljnega perila iz Indije" je Svet avgusta 2001 z Uredbo (ES) št. 1644/2001 [3] spremenil Uredbo (ES) št. 2398/97 tako, da je znižal stopnjo dajatve za Indijo in določene indijske družbe na raven med 0 in 9,8 odstotkov ter odložil njuno izvajanje. Aprila 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 696/2002 [4] potrdil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Indije z Uredbo (ES) št. 2398/97, kakor je bila nadomeščena in odložena z Uredbo (ES) št. 1644/2001.

B. ZAHTEVA ZA PREGLEDE

(2) Januarja 2002 je Komisija prejela zahtevo za vmesni pregled Uredbe (ES) št. 2398/97 v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zahtevo je vložil Odbor bombažne industrije in povezanih tekstilnih industrij Evropske unije ("Eurocoton" ali "vlagatelj") v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež skupne proizvodnje bombažnega posteljnega perila v Skupnosti. Zahteva je temeljila na sklicevanju vlagatelja na znatne spremembe razmer na področju dampinga.

(3) Septembra 2002 je Komisija po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti [5] obstoječih protidampinških ukrepov prejela zahtevo za pregled na podlagi člena 11(2) osnovne Uredbe, ki jo je podal Eurocoton, ki predstavlja večinski delež skupne proizvodnje bombažnega posteljnega perila v Skupnosti. Zahteva je bila utemeljena, da bi potek ukrepov utegnil povzročiti nadaljevanje ali ponovni pojav dampinga in škode proizvodnji Skupnosti.

C. PREISKAVA

1. POSTOPEK

(4) Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložil vlagatelj, in ugotovila, da so zadostni za utemeljitev začetka vmesnega pregleda in pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu z določbami člena 11(2) in (3) osnovne uredbe. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija z obvestili, objavljenimi v Uradnem listu Evropskih skupnosti [6], sprožila dve preiskavi. Vmesni pregled je bil omejen na preiskavo dampinga.

(5) Komisija je uradno obvestila vlagatelja, proizvajalce v državi izvoznici ter njihove predstavnike o začetku vmesnega pregleda in pregleda zaradi izteka ukrepa ter dala vsem neposredno zadevnim strankam priložnost, da svoja stališča izrazijo pisno in da zahtevajo zaslišanje.

(6) Številni proizvajalci – izvozniki v Indiji, kakor tudi proizvajalci v Skupnosti, uporabniki in uvozniki/trgovci v Skupnosti so svoja stališča izrazili pisno. Vsem strankam, ki so to zahtevale v rokih določenih z obvestili o začetku postopka, navedenimi v uvodni izjavi 4, in ki so pokazale, da obstajajo posebni razlogi za njihovo zaslišanje, je bila dana možnost zaslišanja.

1.1 Obdobje preiskave

(7) Obdobje preiskave dampinga je zajelo obdobje od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2001 (v nadaljnjem besedilu "obdobje preiskave" ali "OP").

1.2 Izbira vzorca

(8) Glede na veliko število proizvajalcev – izvoznikov v zadevni državi izvoznici in v skladu s členom 17 osnovne uredbe je bilo ustrezno uporabiti vzorčenje. Za izbiro vzorca so bili proizvajalci izvozniki v zadevni državi v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe pozvani, da se javijo v 15 dneh od začetka postopka in predložijo informacije o svojem izvozu v Skupnost v obdobju preiskave, prihodek od prodaje doma, ter imenih in dejavnostih vseh povezanih družb v sektorju z zadevnim proizvodom. V zvezi s tem je Komisija navezala stike tudi z indijskimi oblastmi.

(9) Štiriindevetdeset proizvajalcev – izvoznikov se je strinjalo z vključitvijo v vzorec in je v roku zagotovilo zahtevane informacije. Med njimi so jih izbrali osem za vzorec. Merila, upoštevana pri izbiri vzorca so bila: format družbe glede na izvozno prodajo v Skupnost in dejstvo, da so družbe imele domačo prodajo. Proizvajalci – izvozniki, ki na koncu niso bili zajeti v vzorec, so bili obveščeni, da bo vsaka protidampinška dajatev pri njihovemu izvozu izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe, t. j. brez preseganja tehtane povprečne stopnje dampinga, določene za družbe v vzorcu. Vzorec je bil izbran v sodelovanju s predstavniki proizvajalcev – izvoznikov in z indijsko vlado. Poročilo pritožbenega organa iz uvodne izjave 1 zaključuje, da se metoda za izračun zneskov upravnih, prodajnih in splošnih stroškov (UPS stroškov) ter dobičkov, ki temelji na tehtanem povprečju dejanskih zneskov, ki jih povzročijo in ustvarijo drugi izvozniki ali proizvajalci, lahko uporabi le, če so na voljo podatki v zvezi z več kot enim drugim izvoznikom ali proizvajalcem. Zato se je zdelo najvažnejše vključiti v vzorec dve družbi z domačo prodajo. Prav tako je treba navesti, da sta od 94 družb, ki so se javile, le dve družbi z domačo prodajo. Vendar pa je druga družba, ki se je najprej odločila sodelovati v tej preiskavi, zavrnila sodelovanje. Vzorec je bilo treba torej ustrezno spremeniti, tako da ga je dejansko sestavljalo sedem družb, izmed katerih šest izključno le z izvozno prodajo in eno tako z izvozno kot tudi domačo prodajo podobnih izdelkov.

(10) Vlagatelj je trdil, da naj bi nesodelovanje ene od družb z domačo prodajo imelo za posledico uporabo določb, opredeljenih v členu 18 osnovne uredbe. S tem v zvezi je treba navesti, da se je člen 18 osnovne uredbe dejansko uporabil za navedeno družbo (glej uvodno izjavo 30) Poleg tega je vzorec še naprej ostal reprezentativen, ker je nesodelujoča družba imela zelo omejen izvozni delež in je tudi brez te družbe, vzorec še vedno predstavljal 43 % izvoza zadevnega izdelka v Skupnost med obdobjem preiskave. Nadalje nesodelovanje te družbe ni vplivalo na določanje dampinga za družbe v vzorcu. Zahteva je bila zato zavrnjena.

1.3 Individualna preučitev družb, ki niso bila izbrana za vzorec

(11) Ena družba, ki ni bila zbrana za vzorec, je zahtevala izračun individualne stopnje dampinga v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe in svoji zahtevi priložila odgovor na vprašalnik, v roku določenem za ta namen. V tekoči preiskavi je bilo ugotovljeno, da je ta zahteva utemeljena.

1.4 Zainteresirane stranke in preveritveni obiski

(12) Komisija je vzorčenim družbam poslala vprašalnik in je v roku prejela popolne odgovore. Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih vzorčenih družb:

- The Bombay Dyeing & Manufacturing Co. Ltd, Mumbai

- Nowrosjee Wadia & Sons, Mumbai

- Prakash Cotton Mills Pvt. Ltd, Mumbai

- Texcellence Overseas, Mumbai

- Vigneshwara Exports Limited, Mumbai

(13) Zaradi političnih razmer v Indiji je bilo treba odpovedati preverjanje na kraju samem v prostorih Jindal Worldwide Ltd, Ahmedabad in Mahalaxmi Exports, Ahmedabad. Vendar so kljub odpovedi preveritve bili uporabljeni podatki, ki so jih zagotovile te družbe. V tem pogledu je treba navesti, da so bile njihove izvozne cene usklajene z izvoznimi cenami drugih indijskih družb z enako strukturo (t. j. v glavnem družb, ki le izvažajo), ki so bile pregledane. Poleg tega so bile določene kontrole opravljene pri številnih uvoznikih EU (z navzkrižnim preverjanjem računov) in v zvezi z izvozno ceno Jindal Worldwide Ltd, Ahmedabad in Mahalaxmi Exports, Ahmedabad niso bile ugotovljene nepravilnosti.

(14) Komisija je prav tako opravila preveritveni obisk v prostorih Divya Textiles, Mumbai, ki je zahteval individualno preučitev, kakor je navedeno v uvodni izjavi 11 zgoraj.

2. OBRAVNAVANI IZDELEK

(15) Zadevni izdelek je isti kakor v prvotni preiskavi, t. j. določeno posteljno perilo iz bombažnih vlaken, čistih ali mešanih z umetnimi ali lanenimi vlakni (laneno vlakno ni prevladujoče), beljeno, barvano ali tiskano, s poreklom iz Indije, ki se uvršča v oznake KN ex63022100 (oznaka TARIC 66302210081, 6302210089), ex63022290 (oznaka TARIC 6302229019), ex63023110 (oznaka TARIC 6302311090), ex63023190 (oznaka TARIC 6302319090), ex63023290 (oznaka TARIC 6302329019).

3. PODOBEN IZDELEK

(16) Ugotovljeno je bilo, da sta bombažno posteljno perilo, prodajano na indijskem trgu, in bombažno posteljno perilo, ki se izvaža iz Indije v Skupnost, enaki ali skoraj enaki glede fizičnih lastnosti in končne uporabe. Ti bombažni posteljni perili se torej štejeta, da sta podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

D. REZULTAT PREISKAVE V ZVEZI Z VMESNIM PREGLEDOM

1. NORMALNA VREDNOST

1.1 Družbe v vzorcu

(17) Najprej je treba spomniti, da je od sedmih družb v vzorcu bila le ena z domačo prodajo. Od drugih šestih družb v vzorcu, je bila ena z domačo prodajo splošne kategorije izdelkov (drugi bombažni izdelki).

(18) Za edino družbo z domačo prodajo je bilo ugotovljeno, da se nobena njena vrsta bombažnega posteljnega perila, prodajana na domačem trgu, ne da neposredno primerjati z vrstami, ki se izvažajo v Skupnost, zaradi razlik v kakovosti, glede na številne različne vrste izdelkov. Poleg tega bi vse prilagoditve, potrebne za zagotavljanje primerljivosti, morale temeljiti na ocenah. Posledično je morala biti normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, na podlagi proizvodnih stroškov zadevnega izdelka in lastnih UPS stroškov ter dobička od prodaje pri običajnem poteku trgovine.

(19) Za druge družbe brez domače prodaje podobnega izdelka je bila v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe, za določitev normalne vrednosti najprej predvidena uporaba domačih cen družbe z domačo prodajo. Vendar pa ni bila možna primerjava med vrstami izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu in tistimi, ki jih izvažajo druge družbe v Evropsko unijo. Za vse druge sodelujoče družbe brez domače prodaje podobnih izdelkov je bilo torej treba normalno vrednost konstruirati.

(20) Glede na zgoraj navedeno so bili v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabljeni proizvodni stroški zadevnega izdelka za določitev konstruirane normalne vrednosti za vsako družbo, zajeto v vzorcu. Ker je bila le ena družba z domačo prodajo podobnega izdelka, se v zvezi z UPS stroški in dobički ni dalo uporabiti možnosti, predvidene v členu 2(6)(a) osnovne uredbe, ki temelji na tehtanem povprečju dejanskih zneskov, določenih za druge izvoznike ali proizvajalce v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na domačem trgu države porekla.

(21) Za druge proizvajalce – izvoznike, vključno z družbo z domačo prodajo iste splošne kategorije izdelkov so bili UPS stroški določeni skladno s členom 2(6)(c) osnovne uredbe, ob upoštevanju zaključkov poročil, ki jih je sprejel organ za poravnavo sporov pri WTO. Posledično so bili UPS stroški določeni na podlagi tehtanega povprečja UPS stroškov edine družbe z domačo prodajo podobnega izdelka in UPS stroškov edine družbe s prodajo splošne kategorije izdelkov (drugih bombažnih izdelkov) na domačem trgu.

(22) Glede zneskov dobička so za družbo z domačo prodajo iste splošne kategorije izdelkov preučili več metod za določitev primernega dobička pri konstruiranju normalne vrednosti. Prva metoda je bila uporabiti lastne dobičke. Vendar pa je ta družba poslovala z izgubo in se ta metoda torej ni dala uporabiti.

(23) Indijski proizvajalci – izvozniki so trdili, da bi bilo treba v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe uporabiti maksimalen dobiček družbe z domačo prodajo in družbe s prodajo iste splošne kategorije izdelkov na domačem trgu. Glede na to, da so takšne družbe poslovale z izgubo, so indijski proizvajalci – izvozniki utemeljevali, da je bil maksimalen dobiček torej ničeln.

(24) V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je pri konstruiranju normalne vrednosti treba dodati primeren znesek dobička. Ničelnega dobička torej ne moremo šteti kot maksimalen dobiček.

(25) Ker niso obstajali nobeni drugi viri podatkov v zvezi z dobičkom, je končno bil za vse indijske proizvajalce – izvoznike določen dobiček na ravni 5 %, ki je bil dobiček, uporabljen v prvotni raziskavi kot ciljni dobiček industrije Skupnosti. Vlagatelj je trdil, da je ta stopnja dobička prenizka.

(26) Vendar vlagatelj ni navedel nobenih razlogov, zakaj je znesek dobička 5 % prenizek in zakaj bi bila druga stopnja dobička primernejša ali reprezentativnejša. Poleg tega ni bilo nobenih uporabnih informacij o dobičkih indijske domače prodaje zadevnega izdelka ali izdelkov, ki sodijo v isto splošno kategorijo. Zatorej in v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe je bilo smiselno uporabiti stopnjo dobička, določeno v prvotni preiskavi, ki predstavlja dobiček, ki ga naj bi po pričakovanjih dosegla industrija Skupnosti na svojem lokalnem trgu, če se ne pojavi škodljivi damping.

1.2 Družba z individualno preučitvijo

(27) Za to družbo je bila normalna vrednost določena z uporabo metodologij, opisanih v uvodnih izjavah 19, 20, 21 in 25.

2. IZVOZNA CENA

(28) Ker je bila vsa izvozna prodaja obravnavanega izdelka opravljena neposredno neodvisnim potrošnikom v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, torej na podlagi plačane ali plačljive cene zadevnega izdelka pri prodaji za izvoz iz Indije v Skupnost.

3. PRIMERJAVA

(29) Za pošteno primerjavo je bila opravljena ustrezna odobritev v obliki prilagoditev, zaradi razlik v dejavnikih, za katere se je trdilo in je bilo nazorno prikazano, da vplivajo na cene in primerljivost cen. Te prilagoditve so bile opravljene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v zvezi s tovorom, skladiščenjem in nakladanjem, prevozom, kreditnimi stroški, zavarovanjem, provizijo in pakiranjem.

4. STOPNJA DAMPINGA

(30) Vlagatelj je trdil, da bi izjema, predvidena v členu 2(11) osnovne uredbe, ki dovoljuje primerjavo med tehtano povprečno normalno vrednostjo in cenami vseh posameznih izvoznih poslov v Skupnost, morala biti uporabljena za nekatere družbe v vzorcu. Vendar je bilo ugotovljeno, da niso bili izpolnjeni pogoji, ki so podlaga za uporabo te metode, še zlasti obstoj vzorca izvoznih cen, ki se zelo razlikuje med različnimi kupci, regijami in časovnimi obdobji. Torej je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti in tehtanega povprečja cen vseh izvoznih poslov v Skupnost.

(a) Sodelujoči proizvajalci v vzorcu

Dokončne stopnje dampinga, izražene v odstotku cene CIF na meji Skupnosti, so naslednje:

–The Bombay Dyeing & Manufacturing Co. And Nowrosjee Wadia & Sons (povezano podjetje) | 26,2 % |

–Mahalaxmi Exports | 0 % |

–Prakash Cotton Mills Pvt. Ltd | 0 % |

–Texcellence Overseas in Jindal Worldwide Ltd (povezano podjetje) | 0 % |

–Vigneshwara Exports Limited | 0 % |

(b) Drugi sodelujoči proizvajalci, ki niso zajeti v vzorcu

Kakor je razloženo v uvodni izjavi 34, je za vse druge sodelujoče proizvajalce, ki niso zajeti v vzorcu, stopnja dampinga 0 %.

(c) Sodelujoča družba z individualno preučitvijo

–Divya Textiles | 0 % |

(d) Nesodelujoče družbe

Kakor je opredeljeno v uvodni izjavi 9, ena družba ni sodelovala. Ker ni znakov, da ta družba ni izvajala dampinga, in v izogib ugodnostim zaradi nesodelovanja je bila stopnja dampinga določena na podlagi najbolj izvažanih izdelkov izmed najbolj dampinških vrst izdelkov, ki jih v Skupnost izvaža Bombay Dyeing & Manufacturing Co., t. j. 31,4 %.

E. RAZLOGI ZA PRENEHANJE VMESNEGA PREGLEDA BREZ IZREKA UKREPOV

(31) Tekoči vmesni pregled je treba zaključiti brez izreka ukrepov, ker je le majhen delež uvoza zadevnih izdelkov s poreklom iz Indije bil dampinški in ta neznaten obseg dampinškega uvoza, ki se v prihodnosti verjetno ne bo bistveno spreminjal, ne more povzročiti škode. To izhaja iz spodnjih analiz.

1. VELIKA VEČINA UVOZA ZADEVNIH IZDELKOV S POREKLOM IZ INDIJE NI BILA DAMPINŠKA

(32) V zvezi z družbami v vzorcu, je bil s preiskavo ugotovljen damping le pri enem od teh družb (Bombay Dyeing), ki zajema manj kot 8 % celotnega izvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Indije v Skupnost v obdobju preiskave. Poleg tega, kakor je navedeno zgoraj, ena družba ni sodelovala v postopku in se je njen izvoz štel kot dampinški (glej uvodno izjavo 30(d). Vendar je izvoz zadevnega izdelka slednje družbe v Skupnost, v obdobju preiskave predstavljal le 0,4 % celotnega izvoza s poreklom iz Indije.

(33) Ugotovitve v zvezi z zgoraj navedenima družbama so v nasprotju s stanjem preostalih štirih družb v vzorcu, kakor tudi proizvajalca – izvoznika, za katerega je bila odobrena individualna preučitev. Za nobeno od teh petih družb se ni ugotovilo, da je dampinška. Poleg tega se je njihovo stanje bistveno razlikovalo od stanja Bombay Dyeing in nesodelujoče družbe, ker so izdelovali zadevni izdelek le za izvoz. Nedampinški izvoz v vzorcu je predstavljal okoli 30 % celotnega izvoza s poreklom iz Indije.

(34) Poleg tega so sodelujoči izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec niti niso bili individualno preučeni, proizvajali izključno za izvoz (glede na prejete informacije kot odgovor na vprašanja v zvezi z vzorčenjem v obvestilu o začetku postopka). Z drugimi besedami, njihova struktura družbe ustreza strukturi družb, navedenih v uvodni izjavi 33. To trdno kaže, da prav tako njihov izvoz ni bil dampinški.

(35) Iz zgoraj navedenega izhaja, da več kot 90 % indijskega izvoza zadevnih izdelkov v Skupnost med obdobjem preiskave ni bilo dampinškega.

2. MAJHEN OBSEG DAMPINŠKEGA UVOZA V TEM PRIMERU NE MORE POVZROČITI NOBENE ŠKODE

(36) Bistvena razlika med izvajanjem dampinga, ugotovljenim v prvotni preiskavi in dampinga, ugotovljenega v sedanji preiskavi, zastavlja vprašanje, ali se za vzročno zvezo, ugotovljena v prvotnem primeru, lahko na podlagi sedanjih ugotovitev domneva, da še vedno obstaja.

(37) Kot prvo je bilo ugotovljeno, da je bilo dampinškega manj kot 8 % izvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Indije v Skupnost med obdobjem preiskave. Ta uvoz je predstavljal manj kot 1 % tržnega deleža v obdobju preiskave ali manj kot 3 % uvoznega deleža vsega uvoza iz vseh virov. Z drugimi besedami, obseg dampinškega uvoza je neznaten, če upoštevamo prage, ki se navadno uporabljajo v osnovni uredbi in v Protidampinškem sporazumu WTO. Kot drugo je preiskava pokazala, da je iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 32 do 34, bilo več kot 90 % uvoza iz Indije nedampinškega. Na podlagi teh okoliščin je zelo malo verjetno, da bi zaradi tega uvoza v obdobju preiskave nastala kakršnakoli znatna škoda. Prav tako se ne da logično domnevati, da bi se ta situacija spremenila, če ukrepi ne bi bili uvedeni, ob upoštevanju dejstva, da med precejšnjim časom obdobja preiskave niso bile v veljavi nobene dajatve in da je bil obseg nedampinškega uvoza iz Indije vedno znaten.

(38) Na podlagi ugotovitev tega pregleda se torej ne da domnevati, da vzročna zveza med dampingom in škodo, ugotovljena v prvotnem primeru, še obstaja v tej preiskavi, čeprav sedanji delni vmesni pregled ni izrecno vključeval pregleda vzročnosti, ugotovljene v prvotnem primeru.

(39) Poleg tega bi bili ukrepi, uvedeni zaradi rezultata te preiskave (glej uvodno izjavo 30) neučinkoviti, ker ne bi bil zajet večinski delež uvoza iz Indije.

3. ZAKLJUČEK

(40) Glede na zgoraj navedeno je nujno prenehati vmesni pregled v zvezi z uvozom bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Indije brez uvedbe protidampinških dajatev.

F. REZULTATI PREGLEDA ZARADI IZTEKA UKREPA

(41) Glede na rezultate vmesnega pregleda, ki so privedli do izteka protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 2398/97, je treba s tem skladno zaključiti tudi postopek v zvezi pregledom zaradi izteka ukrepa.

G. RAZKRITJE

(42) Zainteresirane stranke so bile obveščene o dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil namen priporočiti prenehanje sedanjega delnega vmesnega pregleda in pregleda zaradi izteka ukrepa brez uvedbe ukrepov, in dana jim je bila možnost pripomb. Njihove pripombe so upoštevane in kjer je bilo primerno, so bile ugotovitve ustrezno spremenjene –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vmesni pregled v skladu s členom 11(3) in pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št 384/96 v zvezi z uvozom bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Indije prenehata brez uvedbe ukrepov.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2003

Za Svet

Predsednik

G. Alemanno

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1972/2002 (UL L 305, 7.11.2002, str. 1).

[2] UL L 332, 4.12.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 160/2002 (UL L 26, 30.1.2002, str. 1).

[3] UL L 219, 14.8.2001, str. 1.

[4] UL L 109, 25.4.2002, str. 3.

[5] UL C 65, 14.3.2002, str. 11.

[6] UL C 39, 13.2.2002, str. 17 in UL C 300, 4.12.2002, str. 10.

--------------------------------------------------