13.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/3

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003 se lahko odloči, da se posebne metode nadzora ne uporabljajo kot del nacionalnih programov nadzora, ki so jih uvedle države članice za doseganje ciljev Skupnosti, opredeljenih v skladu z navedeno direktivo.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003 se lahko tudi odloči, da se posebne metode nadzora lahko ali da se uporabljajo za zmanjšanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz v fazi primarne vzreje živali in drugih fazah prehranjevalne verige, ter da se lahko sprejmejo predpisi v zvezi s pogoji za uporabo takšnih metod.

(3)

V skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 2160/2003 se mora Komisija posvetovati z Evropsko angencijo za varno hrano (EFSA), preden predlaga predpise o posebnih metodah nadzora.

(4)

Komisija se je posvetovala z EFSA o uporabi protimikrobnih sredstev in o uporabi cepiv za nadzor salmonele pri perutnini. V skladu z navedeno zahtevo je EFSA izdala dve ločeni mnenji o teh vprašanjih dne 21. oktobra 2004.

(5)

V svojem mnenju o uporabi protimikrobnih sredstev za nadzor salmonele pri perutnini je EFSA priporočila, naj se uporaba protimikrobnih sredstev prepreči zaradi tveganj za javno zdravje, povezanih z razvojem, izborom in širitvijo odpornosti. Za uporabo protimikrobnih sredstev morajo veljati biti predmet uradno določenih pogojev, ki zagotavljajo varovanje javnega zdravja, in mora biti v naprej povsem utemeljena in zabeležena s strani pristojnih organov.

(6)

Glede matičnih jat mnenje priznava morebitno tvegaje diseminacije residualne Salmonelle spp., vključno z diseminacijo kakršnih koli izbranih odpornih sevov v proizvodno piramido, priznava pa tudi, da se lahko z uporabo protimikrobnih sredstev iz okuženih matičnih jat reši koristen genetski material. V skladu z mnenjem so večinoma in za vse vrste perutnine v redkih primerih, ko Salmonella spp. povzroča klinične okužbe, protimikrobna sredstva lahko uporabna za zmanjševanje obolevnosti in smrtnosti.

(7)

Zato je na podlagi mnenja EFSA primerno zagotoviti, da se protimikrobna sredstva ne uporabljajo kot del nacionalnih programov nadzora, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2160/2003, razen v izjemnih okoliščinah, ki jih EFSA navaja v svojem mnenju.

(8)

V vsakem primeru naj se uporabljajo samo zdravila za uporabo v veterinarski medicini, dovoljena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (2), ali z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (3). V tej uredbi se protimikrobni proizvodi za uporabo v veterinarski medicini imenujejo protimikrobna sredstva.

(9)

Na splošno je priznano, da so podlaga za uspešen nadzor okužb s salmonelo na perutninskih kmetijah dobre kmetijske in higienske prakse, pa tudi testiranje in odstranitev pozitivnih jat iz proizvodnje.

(10)

V svojem mnenju o uporabi cepiv za nadzor salmonele pri perutnini EFSA navaja, da se cepljenje perutnine šteje za dodatni ukrep za povečanje odpornosti pričev proti izpostavljenosti salmoneli in zmanjšanje širjenja.

(11)

EFSA v svojih sklepih zlasti tudi navaja, da če je z metodami odkrivanja mogoče razlikovati med sevi cepiva in divjimi sevi, se lahko varno uporabljajo inaktivirana cepiva in živa cepiva skozi vse življenje ptic, razen med karenco pred zakolom.

(12)

Zato je na podlagi mnenja EFSA primerno zagotoviti, da se živa cepiva ne smejo uporabljati kot del nacionalnih programov nadzora, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2160/2003, če proizvajalec ne zagotovi ustrezne bakteriološke metode za razlikovanje med divjimi sevi salmonele in sevi cepiva.

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

živali, ki kažejo klinične znake okužbe s salmonelo na način, ki tem živalim verjetno povzroča prekomerno trpljenje; okužene matične jate, zdravljene z protimikrobnimi sredstvi, se še naprej štejejo za okužene s salmonelo, in sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se čim bolj zmanjša tveganje za širjenje salmonele v preostali del vzrejne piramide;

(b)

rešitev koristnega genetskega materiala, vključno z „elitnimi jatami“ iz ogroženih pasem, in jat, namenjenih za raziskave, da se pridobijo nove jate, ki niso okužene s salmonelo; piščanci, izvaljeni iz valilnih jajc, ki izvirajo iz zdravljenih živali, so predmet štirinajstdnevnega vzorčenja v fazi vzreje, s programom, namenjenim odkrivanju 1 % razširjenosti zadevne salmonele z 95 % mejo zaupanja;

(c)

dovoljenje zadevnega organa za vsak primer posebej za namene, ki niso nameni nadzora salmonele v jatah, za katere se sumi, da so okužene s salmonelo, zlasti po odkritju salmonele v valilnici ali v na kmetijskem gospodarstvu; vendar pa se lahko države članice odločijo, da dovolijo zdravljenje brez predhodnega dovoljeja v izrednih razmerah, pri čemer je treba o zdravljenju takoj poročati pristojnemu organu.