L_2005349SL.01000101.xml

UREDBA SVETA (ES) št. 2187/2005

z dne 21. decembra 2005

o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členoma 2 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (3) bo Svet ob upoštevanju znanstvenih, tehničnih in gospodarskih nasvetov, ki so na voljo, uvedel ukrepe Skupnosti, potrebne za zagotavljanje živih vodnih virov, ki zagotavljajo trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje. Zato lahko Svet sprejme tehnične ukrepe za omejitev ribolovne umrljivosti in okoljskega vpliva ribolovnih aktivnosti.

(2)	Pristop Skupnosti h Konvenciji o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih, kakor je bila spremenjena s protokolom h Konferenci predstavnikov držav pogodbenic konvencije (v nadaljevanju „Gdanska konvencija“), je bil odobren s Sklepom 83/414/EGS (4).

(3)	Odkar je Gdanska konvencija ustanovila Mednarodno komisijo za ribištvo v Baltskem morju (IBSFC), je ta sprejela ukrepe za ohranjevanje in upravljanje ribolovnih virov v Baltskem morju. Obvestila je pogodbenice o nekaterih priporočilih za spremembe tehničnih ukrepov.

(4)

Za Skupnost je primerno, da uveljavi takšna priporočila. Ker IBSFC lahko nadomesti dvostransko sodelovanje z Rusko federacijo, se pravila Skupnosti ne smejo dosledno držati teh priporočil, ampak naj raje poskušajo uveljaviti celovit in skladen sistem tehničnih ukrepov za vode Skupnosti, ki temelji na sedanjih pravilih. Obstaja možnost za poenostavitev v nekaterih primerih, kjer so sedanja pravila preveč podrobna in/ali niso upravičena za ohranjanje virov.

(5)	Uredba (ES) št. 88/98 (5) je določila nekatere tehnične ukrepe za ohranitev ribolovnih virov v vodah Baltskega morja, Beltov in Sounda.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 88/98 je osvetlila nekatere pomanjkljivosti omenjene uredbe, ki so pripeljale do težav pri uporabi in izvrševanju ter bi jih morali popraviti, predvsem z določanjem ciljnih vrst in zahtevanih odstotkov ulova, ki veljajo za različne razpone velikosti mrežnih očes, ter zemljepisnih območij ob ribolovu z nekaterimi orodji.

(7)	Določiti je treba način, po katerem se izračunajo odstotki ciljnih in drugih vrst.

(8)	Najmanjša velikost vsake vrste mora biti določena v skladu s selektivnostjo velikosti mrežnega očesa ribolovnega orodja, ki se uporablja za te vrste.

(9)	Znanstveni podatki navajajo, da je pri ribolovu jegulje z vlečno mrežo velik prilov neodraslih trsk. Ribolov jegulje z aktivnim orodjem bi bilo zato treba prepovedati.

(10)

Riški zaliv je edinstven in precej občutljiv morski ekosistem, ki zahteva posebne ukrepe za zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja virov in za zmanjšanje vpliva ribolovnih aktivnosti. Člen 21 Akta o pristopu iz leta 2003, zato zagotavlja, da bo Svet spremenil Uredbo (ES) št. 88/98 pred datumom pristopa, da bi tako sprejel potrebne ohranitvene ukrepe v Riškem zalivu.

(11)	Za nadzor ribolovnih aktivnosti veljajo za dostop do Riškega zaliva posebna ribolovna dovoljenja, kot je omenjeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994, ki določa splošne določbe o posebnih ribolovnih dovoljenjih (6).

(12)

Znanstveni podatki navajajo, da so za trsko vlečna orodja brez izhodnega okna in z normalno rombasto pletenim mrežnim materialom v vreči in podaljšku manj selektivna kot tista z izhodnimi okni „BACOMA“ ali tam, kjer je mrežasti material v vreči in podaljšku obrnjen za 90°. Zato je primerno, da se uporaba vlečnih orodij brez izhodnega okna „BACOMA“ ali brez mrežnega materiala v vreči in podaljšku, ki ni obrnjen za 90°, ne dovoli v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti, kadar je trska ciljna vrsta.

(13)	Uredba (ES) št. 1434/98 (7) je opredelila pogoje, pod katerimi se lahko sled iztovarja za gospodarske namene, ki ne zajemajo neposredne človeške uporabe.

(14)	Za poenostavitev zapletenih pravil Uredbe (ES) št. 1434/98 se določbe te Uredbe, ki veljajo za Baltsko morje, nadomestijo s splošnimi določbami o ne-sortiranem iztovarjanju in se prenesejo v to Uredbo. V skladu s tem je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1434/98.

(15)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(16)	Spremembe Priloge I in Dodatkov 1 in 2 Priloge II k tej uredbi je treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES.

(17)	Zaradi števila in obsega sprememb pravil se Uredba (ES) št. 88/98 razveljavi in nadomesti z novim besedilom –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

OBSEG IN DEFINICIJE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa tehnične ohranitvene ukrepe v zvezi z ulovom in iztovarjanjem ribolovnih virov v morskih vodah pod suverenostjo ali sodno pristojnostjo držav članic in na zemljepisnem območju, določenem v Prilogi I.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe:

(a)

„aktivno orodje“ je vsako ribolovno orodje, ki v ribolovni aktivnosti zahteva aktivno gibanje orodja, vključno in zlasti z vlečnim in obkroževalnim orodjem;

(i)	„vlečna mreža“ je orodje, ki se aktivno vleče z enim ali več ribiških plovil in je sestavljeno iz mreže iz stožčastega ali piramidnega dela (vlečno telo), zaključenega na zadnji strani z vrečo;

(ii)	„vlečna mreža z gredjo“ je orodje z vlečno mrežo, ki je odprta vodoravno z jekleno ali leseno cevjo, in mrežni material s spodnjimi verigami, plašilnimi verigami ali prepletenimi plašilnimi verigami, ki jih motor plovila vleče po dnu;

(iii)

„Danska potegalka“ je obkroževalno in vlečno orodje, ki se ga upravlja s plovila z dvema dolgima vrvema (potegalne vrvi) in usmeri ribe proti odprtini potegalke. Orodje iz mrežastega materiala, ki je po obliki in velikosti podobno pridneni vlečni mreži, vsebuje dve dolgi krili, telo in vrečo;

(iv)	„strgača“ je mreža ali kovinska košara, pritrjena na okvir spremenljivih oblik in velikosti, njen spodnji del ima strgalno rezilo, ki je včasih zobato;

(v)	„zaporna plavarica“ je obkroževalno orodje iz mrežastega materiala, katerega dno se potegne skupaj z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki gre skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi in omogoča da se mreža stisne in zapre;

(b)

„mirujoče orodje“ je vsako ribolovno orodje, ki v ribolovni aktivnosti ne zahteva aktivnega gibanja orodja in vključuje zabodne mreže, zapletne mreže, trislojne mreže, mrežne pasti, parangale, vrše in pasti. Mreže so lahko sestavljene iz ene ali več ločenih mrež, ki so opremljene z vrhom, dnom in povezovalnimi vrvmi, lahko so opremljene tudi z zasidrano stoječo in navigacijsko opremo;

(i)	„zabodna mreža“ in „zapletna mreža“ je orodje iz enega samega kosa mreže in je v vodi postavljena navpično s pomočjo plovcev in obtežilnikov. Lovi žive vodne vire z zapletanjem ali omreženjem;

(ii)	„trislojna mreža“ je mreža iz dveh ali več kosov mreže, ki visijo skupaj vzporedno na eni glavni vrvi in jo v vodi vertikalno držijo plovci ali obtežilniki;

(iii)

„parangali“ so številne med seboj povezane ribiške vrvice, nameščene na dnu ali plavajoče, vsaka ima veliko število trnkov z vabami;

(c)	„trnki“ pomenijo ukrivljen oster kos jeklene žice, navadno z bodico;

(d)	„čas ribolova“ je obdobje, ko se mreže prvič vrže do celotnega dviga mrež na krov ribiškega plovila;

(e)	„mrežni material s kvadratastimi mrežnimi očesi“ je sestava mrežnega materiala, pritrjenega tako, da je od dveh nizov vzporednih parangalov, ki jih tvori stranica mrežnega očesa, eden vzporeden in drugi pravokoten na daljšo os mreže;

(f)	„vreča“ je zadnjih 8 m vlečne mreže, ki je valjaste oblike – obseg je vsepovsod enak – ali pa zožene oblike;

(g)	„ojačevalna vreča“ je valjasti kos mrežnega materiala, ki povsem obdaja vrečo vlečne mreže in se lahko pritrdi nanjo v presledkih;

(h)	„zadnje streme“ je najbolj zadnje streme, pritrjeno na vrečo, merjeno, ko so mrežna očesa raztegnjena po dolžini;

(i)	„dvižno streme“ je kos vrvi, ki obkroža obod vreče ali ojačevalne vreče, če obstajajo, in ki je nanjo pritrjeno z zankami ali obroči;

(j)	„okroglo streme“ je kos vrvi, ki obkroža obod vreče ali ojačevalne vreče, in ki je nanjo pritrjeno;

(k)	„zaklopnica“ je kos mrežnega materiala, ki je pritrjen na notranji del vlečne mreže tako, da omogoča prehod ulova iz sprednjega dela v zadnji del vlečne mreže, vendar preprečuje, da bi se vračal;

(l)	„boja vreče“ je plavajoča enota, pritrjena na vrečo;

(m)	„vrv boje“ je vrv, ki povezuje bojo vreče z delom ribolovnega orodja, podprtega ali označenega;

(n)	„podaljšek“ je nezoženi del vlečne mreže, ki ima cilindrično obliko, tj. enak obseg kot celotna vreča, pritrjen na vrečo ali kot nadaljevanje vreče.

POGLAVJE II

MREŽE IN POGOJI ZA NJIHOVO UPORABO

ODDELEK I

Ciljne vrste

Člen 3

Ciljne vrste in najmanjša velikost mrežnih očes

1. Za vsak podrazdelek, naveden v Prilogi I, so sprejemljivi razponi velikosti mrežnega očesa za vsako ciljno vrsto določeni tako, kot v Prilogi II, in sicer za ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami in podobnim orodjem ter kot je opredeljeno v Prilogi III, in sicer za ribolov z zabodnimi, zapletnimi in trislojnimi mrežami. Vsi deli orodij ali mrež morajo imeti velikost mrežnega očesa najmanj toliko, kot znaša najmanjša velikost mrežnega očesa znotraj razpona velikosti mrežnega očesa.

2. V Prilogi II in III je določen najmanjši odstotek ciljnih vrst med živimi vodnimi viri, ki se jih obdrži na krovu, za vsak zemljepisni podrazdelek in za vsak razpon velikosti mrežnega očesa.

3. Med vsakim ribolovnim potovanjem, če so strgače na krovu, je prepovedano zadržati na krovu in iztovoriti kakršno koli količino živih vodnih virov, razen če so najmanj 85 % žive teže teh virov mehkužci in/ali Furcellaria lumbricalis.

4. Znotraj podrazdelka je uporaba zabodnih ali zapletnih mrež, katerih velikost mrežnega očesa je manjša od tistih iz Priloge III, prepovedana.

5. Znotraj podrazdelka je uporaba trislojnih mrež z velikostjo mrežnega očesa v delu mreže, kjer so mrežna očesa največja, ki ne ustreza eni od kategorij iz Priloge III, prepovedana, razen če je velikost mrežnega očesa v delu mreže, kjer so mrežna očesa najmanjša, manjša od 16 mm. Če je velikost najmanjših mrežnih očes manjša od 16 mm, vsa mrežna očesa z velikostjo nad 16 mm ustrezajo kategorijam iz Priloge III.

6. Za vsako ribolovno potovanje je iztovarjanje prepovedano, kadar ulov iz podrazdelkov, navedenih v Prilogi I, in zadržan na krovu, ni v skladu z ustreznimi pogoji, določenimi v Prilogi II ali Prilogi III.

Člen 4

Izračun odstotkov ciljnih vrst

1. Odstotki ciljnih vrst iz Prilog II in III se izračunajo kot delež z živo težo vseh vrst navedenih v Prilogah II in III, ki se obdržijo na krovu po sortiranju, ali iztovorijo.

2. Odstotek ciljnih vrst in drugih vrst se dobi z seštevanjem vseh količin ciljnih vrst in drugih vrst, navedenih v Prilogah II in III, ki se zadržijo na krovu.

3. Pri izračunu odstotkov ciljnih vrst za ribiško plovilo se upoštevajo količine vrst, navedenih v Prilogah II in III, ki so bile pretovorjene.

4. Odstotek ciljnih vrst se lahko izračuna na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.

ODDELEK II

Aktivno orodje

Člen 5

Sestava ribolovnih orodij

1. Ne sme se uporabljati nobena naprava, ki zamaši ali kako drugače zmanjša velikost mrežnih očes v vreči.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljeno, da se na zunanjo spodnjo polovico vreče katerega koli aktivnega orodja pritrdi kakršen koli platnen, mrežni material ali drugi material, ki prepreči ali zmanjša obrabo. Takšen material se pritrdi le ob sprednjih in stranskih robovih vreče.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 je ob ribolovu z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi orodji z velikostjo mrežnih očes manj od 90 mm dovoljeno pritrditi na zunanji del vreče ojačevalno vrečo. Velikost mrežnega očesa ojačevalne vreče je vsaj dvakrat večja od očesa vreče in v nobenem primeru ne sme biti manjša od 80 mm.

Ojačevalna vreča se lahko pritrdi na naslednjih mestih:

(a)	na njenem sprednjem robu;

(b)	na njenem zadnjem robu; ali

(c)	obodno med zadnjim in sprednjim delom.

Ojačevalna vreča se lahko prišije:

(a)	obodno na rob vreče in njenega podaljška naokrog po enem nizu mrežnih očes; ali

(b)	vzdolžno ob posameznem nizu mrežnih očes.

4. Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljeno:

(a)

pri aktivnem orodju uporabiti nepovratne mreže ali zaklopnice. Zaklopnica je lahko pritrjena v vreči ali pred vrečo. Določbe o najmanjši velikosti mrežnih očes iz Priloge II se ne uporabljajo za zaklopnico. Razdalja, ki povezuje mesto, kjer je zaklopnica pritrjena spredaj, in zadnji del vreče, je vsaj trikrat daljša od dolžine zaklopnice;

(b)	pritrditi kamor koli na zunanji del vreče senzor za merjenje obsega ulova;

(c)	ob ribolovu z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi orodji z velikostjo mrežnih očes manj kot 90 mm, uporabiti stremena in dvižni jermen, ki je pritrjen na zunanji del vreče;

(d)	ob ribolovu z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi orodji z velikostjo mrežnih očes 90 mm ali več, uporabiti dvižni jermen, ki je pritrjen na zunanji del vreče;

(e)	pritrditi plovce ob stranskih robovih vreče;

(f)	uporabiti zadnje streme, ki je pritrjeno na zunanjih robovih vreče. Razdalja med zadnjim stremenom in vrvjo za zavezovanje vreče je enaka ali manjša od 50 cm.

Člen 6

Posebne prepovedane sestave

Prepovedano je uporabljati:

(a)	vsako vrečo, katere število enako velikih mrežnih očes okoli vsakega oboda vreče narašča od sprednjega proti zadnjemu delu;

(b)	vsak podaljšek, pri katerem je obod na kateri koli točki manjši od oboda najbolj sprednjega dela vreče, na katerega je pritrjen podaljšek;

(c)	vsako vrečo z velikostjo mrežnih očes enako ali večjo od 32 mm, ki nima štirikotnih ali rombastih mrežnih očes;

(d)	katero koli vlečno mrežo, dansko potegalko ali podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa 90 mm ali več, na katero je pritrjena vreča na kakršen koli način, razen s šivanjem, na tisti del mreže, ki je pred vrečo;

(e)	katero koli vlečno mrežo, dansko potegalko ali podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa 90 mm ali več, ki ima več kkot 100 odprtih rombastih očes in manj kot 40 odprtih rombastih očes v katerem koli obodu vreče, razen na stičiščih in robovih;

(f)	katero koli vrečo, pri kateri je raztegnjena dolžina zgornje polovice približno enaka raztegnjeni dolžini spodnje polovice.

Člen 7

Selektivnost pri ribolovu trske z vlečno mrežo

Komisija na podlagi nasvetov znanstvenega, tehničnega in ekonomskega odbora za ribištvo najkasneje septembra 2007 predstavi Svetu oceno selektivnosti aktivnih orodij, za katere je trska priznana kot ciljna vrsta.

ODDELEK III

Mirujoče orodje

Člen 8

Dimenzije in čas ribolova

1. Kjer se ribolov izvaja z uporabo pridnenih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež, je prepovedana uporaba več kot 9 km mrež za plovila s celotno dolžino do vključno 12 m in 21 km mrež za plovila s celotno dolžino več kot 12 m.

2. Čas ribolova z mrežami iz odstavka 1 ne presega 48 ur.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 čas ribolova z mrežami iz odstavka 1 pri ribolovu pod ledom ni omejen.

Člen 9

Omejitve v zvezi z visečimi mrežami

1. Od 1. januarja 2008 bo prepovedano imeti na krovu viseče mreže ali jih uporabljati za ribolov.

2. V letih 2006 in 2007 ima plovilo lahko na krovu visečo mrežo ali jo uporablja za ribolov, če mu to dovolijo pristojni organi države članice, pod zastavo katere pluje.

3. V letih 2006 in 2007 največje število plovil, ki jim država članica dovoli, da imajo na krovu viseče mreže ali jih uporabljajo za ribolov, ne presega 40 % oziroma 20 % ribiških plovil, ki so uporabljala viseče mreže v obdobju od 2001 do 2003.

4. Z odstopanjem od odstavka 3, v podrazdelkih 25–32 največje število plovil, ki jim država članica dovoli, da imajo na krovu viseče mreže ali jih uporabljajo za ribolov, ne presega 40 % ribiških plovil, ki so uporabljala viseče mreže v obdobju od 2001 do 2003.

5. Države članice do 30. aprila vsako leto Komisiji pošljejo seznam plovil, ki imajo dovoljenje za opravljanje ribolovnih dejavnosti z uporabo visečih mrež.

Člen 10

Pogoji za viseče mreže

1. Poveljnik ribiškega plovila, ki uporablja viseče mreže, vodi ladijski dnevnik, v katerega vsak dan vpisuje naslednje informacije:

(a)	celotno dolžino mrež na krovu;

(b)	celotno dolžino uporabljenih mrež v vsaki ribolovni aktivnosti;

(c)	količino, datum in položaj prilova kitov.

2. Vsa ribiška plovila, ki uporabljajo viseče mreže, morajo imeti na krovu dovoljenje iz člena 9(2).

ODDELEK IV

Skupne določbe o orodjih in njihovi uporabi

Člen 11

Določitev velikosti mrežnih očes in debeline vrvice

Uporablja se Uredba Komisije (ES) št. 129/2003 z dne 24. januarja 2003 o podrobnih pravilih za določanje velikosti očesa in debeline vrvice ribiških mrež (9).

Člen 12

Doseganje zahtevanih odstotkov ulova

1. Ujete količine živih vodnih virov, ki presegajo dovoljene odstotke, določene v Prilogah II in III, se ne sme iztovoriti ampak vrniti v morje pred iztovarjanjem.

2. Ne glede na odstavek 1, kadar plovilo med ribolovnim potovanjem zapusti kateri koli skupino podrazdelkov iz Prilog II in III, se najmanjši odstotek ulova ciljnih vrst iz Prilog II in III tega zemljepisnega območja in zadržan na krovu, določi v dveh urah.

Člen 13

Pogoji za uporabo orodij

1. Orodje, ki se ne sme uporabljati znotraj nekega zemljepisnega območja ali v nekem obdobju, se shrani tako, da ni pripravljeno za uporabo na prepovedanem območju ali v prepovedanem obdobju. Rezervno orodje se shrani posebej in tako, da ni pripravljeno za uporabo.

2. Ribolovno orodje se šteje za nepripravljeno za uporabo, če:

(a)

v primeru vlečnih mrež, danskih potegalk in podobnih orodij, z izjemo vlečnih mrež za vleko v paru:

(i)	so širilke pritrjene na notranjo ali zunanjo stran branika ali vislic;

(ii)	so uzde vlečne mreže ali vlečne vrvi ločene od širilk ali obtežilnikov;

(b)	v primeru vlečnih mrež za vleko v paru se vrhnji obtežilniki odstranijo in shranijo;

(c)

v primeru parangalov, zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež:

(i)	mreže spravljene pod pritrjenim pokrovom;

(ii)	ribiške vrvice in trnki shranjeni v zaprtih zabojih;

(d)	v primeru zapornih plavaric, če je glavna ali spodnja vrv ločena od mreže.

3. Z odstopanjem od odstavka 1, kadar je uporabljeno katero koli orodje za ribolov na trsko (Gadus morhua), kot ciljno vrsto v skladu s Prilogama II in III, na krovu ne sme biti nobenih drugih vrst orodij.

POGLAVJE III

NAJMANJŠA DOVOLJENA VELIKOST ULOVLJENIH RIB

Člen 14

Merjenje rib

1. Riba se šteje za podmerno, če je manjša od najmanjše velikosti iz Priloge IV za ustrezne vrste in ustrezno zemljepisno območje.

2. Velikost ribe se meri od konice zaprtega gobca do skrajnega konca repne plavuti.

Člen 15

Zadrževanje podmernih rib na krovu

1. Podmernih rib se ne zadrži na krovu ali pretovarja, iztovarja, prevaža, skladišči, proda, razstavlja ali ponudi v prodajo, temveč se jih nemudoma vrne v morje.

2. Za ribe, razen tiste, ki so v Prilogi II opredeljene kot ciljne vrste za kategorije velikosti mrežnih očes „manjše od 16 mm“ ali „od 16 do 31 mm“, ujete z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi orodji z velikostjo mrežnega očesa manj kot 32 mm, ali z zapornimi plavaricami odstavek 1 ne velja, če te ribe niso uskladiščene in prodane, razstavljene ali ponujene v prodajo za prehrano ljudi.

POGLAVJE IV

OMEJITVE ZA NEKATERA OBMOČJA, VRSTE RIBOLOVA ALI ŽIVE VODNE VIRE

Člen 16

Prepovedana območja

Skozi celo leto je prepovedano ribariti s katerim koli aktivim orodjem na priloženem zemljepisnem območju, omejenem z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

1.	54° 23′ SZŠ, 14° 35′ VZD;

2.	54° 21′ SZŠ, 14° 40′ VZD;

3.	54° 17′ SZŠ, 14° 33′ VZD;

4.	54° 07′ SZŠ, 14° 25′ VZD;

5.	54° 10′ SZŠ, 14° 21′ VZD;

6.	54° 14′ SZŠ, 14° 25′ VZD;

7.	54° 17′ SZŠ, 14° 17′ VZD;

8.	54° 24′ SZŠ, 14° 11′ VZD;

9.	54° 27′ SZŠ, 14° 25′ VZD;

10.	54° 23′ SZŠ, 14° 35′ VZD;

Člen 17

Omejitve pri ribolovu lososa in morske postrvi

1. Zadrževanje lososa (Salmo salar) ali morske postrvi (Salmo trutta) na krovu je prepovedano:

(a)	od 1. junija do 15. septembra v vodah podrazdelkov od 22 do 31;

(b)	od 15. junija do 30. septembra v vodah podrazdelka 32.

2. Območje prepovedi v nelovni dobi presega štiri navtične milje od temeljnih črt.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljeno, da se na krovu zadrži lososa (salmo salar) ali morsko postrv (salmo trutta), ulovljena z mrežnimi pastmi.

Člen 18

Omejitve ribolova jegulje

Zadrževanje jegulje na krovu, ujete s kakršnim koli aktivnim orodjem, je prepovedano prek celega leta.

Člen 19

Omejitve pri nesortiranem iztovarjanju

1. Nesortirani ulov se iztovarja samo v pristaniščih in mestih iztovarjanja, kjer se izvaja program vzorčenja iz odstavka 2.

2. Države članice zagotovijo ustrezen program vzorčenja, ki omogoča učinkovito spremljanje nesortiranega iztovarjanja po posameznih vrstah.

POGLAVJE V

POSEBNI UKREPI ZA RIŠKI ZALIV

Člen 20

Posebno ribolovno dovoljenje

1. Za ribolov v podrazdelku 28-1 imajo ribiška plovila posebno ribolovno dovoljenje, izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94.

2. Države članice zagotovijo, da se plovila, ki jim je bilo izdano posebno ribolovno dovoljenje iz odstavka 1, vključijo na seznam, kjer sta navedena njihovo ime in interna registrska številka, ki sta javno dostopna na spleti strani, katere naslov vsaka država članica sporoči Komisiji in državam članicam.

3. Plovila, vključena na ta seznam, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	skupna moč motorja (kW) plovil na tem seznamu ne sme presegati tiste, ki jo je imela vsaka država članica v podrazdelku 28-1 v letih 2000–2001; in

(b)	moč motorja plovila ne sme nikoli presegati 221 kilovatov (kW).

Article 21

Zamenjava plovil ali motorjev

1. Vsako posamezno plovilo s seznama iz člena 20(2) se lahko zamenja z drugim plovilom ali plovili, če:

(a)	takšna zamenjava ne povečuje skupne moči motorja, kot je prikazano v členu 20(3)(a) v zadevni državi članici; in

(b)	moč motorja katerega koli nadomestnega plovila nikoli ne preseže 221 kW.

2. Motor vsakršnega posameznega plovila s seznama iz člena 20(2) se lahko zamenja, če:

(a)	zamenjava motorja v nobenem primeru ne privede do moči motorja plovila, večje od 221 kW; in

(b)	moč zamenjanega motorja ni tolikšna, da bi zamenjava povečala skupno moč motorja, kot je prikazano v členu 20(3)(a) za zadevno državo članico.

Člen 22

Prepoved ribolova z vlečno mrežo

V podrazdelku 28-1 je ribolov z vlečno mrežo prepovedan v vodah, ki niso globlje od 20 m.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 23

Prepovedano ribolovno orodje in prakse

1. Ribolov živih vodnih virov z metodami, ki vključujejo uporabo eksplozivov, strupenih snovi ali snovi za omamljanje, električnega toka ali kakršnih koli projektilov, je prepovedano.

2. Prodaja, razstava ali ponudba v prodajo živih vodnih virov, ulovljenih z metodami iz odstavka 1, je prepovedana.

Člen 24

Znanstvena raziskava

1. Ta uredba se ne uporablja za ribolovne aktivnosti, ki se izvajajo zgolj v namene znanstvenih raziskav v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)	ribolovne aktivnosti se morajo izvajati z dovoljenjem in pooblastilom države članice ali zadevnih držav članic;

(b)	državo članico ali države članice, v katerih vodah se izvaja raziskava, je treba o ribolovnih aktivnostih obvestiti vnaprej;

(c)	plovilo, ki izvaja ribolovne aktivnosti, mora imeti na krovu pooblastilo države članice, pod katere zastavo pluje.

2. Ne glede na odstavek 1 se živi vodni viri, ulovljeni v namene, določene v odstavku 1, ne smejo prodati, uskladiščiti, razstaviti ali ponuditi v prodajo, razen če:

(a)	izpolnjujejo najmanjše dovoljene velikosti, naštete v Prilogi IV in za vire, za katere so ribolovne možnosti določene, te možnosti niso izčrpane; ali

(b)	se prodajajo neposredno za namene, ki niso prehrana ljudi.

Člen 25

Umetno obnavljanje in prenašanje staležev

Ta uredba se ne izvaja za ribolov, ki se izvaja samo za namene umetnega obnavljanja staležev in premeščanje živih vodnih virov, ki se izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom zadevne države članice ali držav članic. Če se obnavljanje staležev ali premeščanje izvaja v vodah druge države članice ali drugih držav članic, je treba vse zadevne države članice vnaprej obvestiti.

Člen 26

Ukrepi držav članic, ki veljajo samo za ribiška plovila, ki plovejo pod njihovo zastavo

1. Države članice lahko za ohranjanje in upravljanje staležev ali za zmanjšanje učinka ribolova v morskem ekosistemu sprejmejo tehnične ukrepe, oblikovane za omejevanje ribolovnih možnosti, ki:

(a)	dopolnjujejo ukrepe, določene v zakonodaji Skupnosti za ribolovna območja; ali

(b)	presegajo minimalne zahteve, določene v omenjeni zakonodaji.

2. Ukrepi iz odstavka 1 veljajo samo za ribiče zadevne države članice in so združljivi z zakonodajo Skupnosti.

3. Zadevna država članica nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo o sprejetih ukrepih.

4. Države članice na zahtevo Komisiji zagotovijo vse podatke, ki so potrebni za oceno, ali ukrepi izpolnjujejo pogoje, določene v odstavku 1.

5. Če Komisija ugotovi, da ukrepi ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, sprejme odločbo, ki določa, da država članica ukrep ukine ali ga spremeni in dopolni.

Člen 27

Znanstvena ocena vrst orodja

Komisija najkasneje do 1. januarja 2008 zagotovi, da se opravi znanstvena ocena o učinkih uporabe zlasti zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in da se njene ugotovitve predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 29

Spremembe k prilogam

Spremembe k Prilogi I in Dodatkoma 1 in 2 k Prilogi II se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 30

Spremembe Uredbe (ES) št. 1434/98

Uredba (ES) št. 1434/98 se spremeni, kakor sledi:

1.	črta se odstavek 2 člena 1;

2.	v členu 2 se črtata odstavka 2 in 3;

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Ulovi atlantskega sleda, ujetega:

—	v regijah 1 in 2 z vlečnimi mrežami, katerih najmanjša velikost mrežnih očes je enaka ali večja od 32 mm ali,

—	v regiji 3 z vlečnimi mrežami, katerih najmanjša velikost mrežnih očes je enaka ali večja od 40 mm ali,

—	v regijah 1, 2 ali 3 s kakršnim koli ribolovnim orodjem, razen z vlečno mrežo,

se ne iztovarja za namene, ki ne vključujejo neposredne človeške uporabe, razen če se najprej ponudijo v prodajo za neposredno človeško uporabo, kupca pa ni.“;

4.	v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Vendar se lahko vsaka vrsta sleda, ulovljenega s kakršno koli opremo za ribolov, v skladu s pogoji iz člena 2, iztovarja tudi za druge namene, kakor za namene neposredne človeške uporabe.“

Člen 31

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 88/98 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razume kot sklicevanje na to uredbo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi V.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2005

Za Svet

Predsednik

B. BRADSHAW

(1) UL C 125, 24.5.2005, str. 12.

(2) Mnenje z dne 13. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(4) UL L 237, 26.08.1983, str. 4.

(5) UL L 9, 15.1.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 289/2005 (UL L 49, 22.2.2005, str. 1).

(6) UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

(7) UL L 191, 7.7.1998, str. 10.

(8) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(9) UL L 22, 25.1.2003, str. 5.

PRILOGA II

Vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje: razponi velikosti mrežnih očes, ciljne vrste in zahtevani veljavni odstotki ulova

Ciljne vrste	Razpon velikosti očes (v mm)
	< 16	16 ≤ in < 32	16 ≤ in < 105	32 ≤ in < 90	32 ≤ in < 105	≥ 90 (3)	≥ 105 (2) (3)
	Skupine podrazdelkov
	22–32	22–27	28–32	22–23	24–27	22–23	22–32
	Minimalni odstotek ciljne vrste
	90 (1)	90 (1) (5)	90 (1)	90 (1) (4)	90 (1) (4)	90	100
Peščenke (Ammodytes)	*	*	*	*	*	*	*
Papalina (Sprattus sprattus)		*	*	*	*	*	*
Atlantski sled (Clupea harengus)			*	*	*	*	*
Morski list (Solea vulgaris)						*	*
Morska plošča (Pleuronectes platessa)						*	*
Mol (Merlangius merlangus)						*	*
Gladki romb (Scophthalmus rhombus)						*	*
Limanda (Limanda limanda)						*	*
Iverka (Platichthys flesus)						*	*
Rdeči jezik (Microstomus kitt)						*	*
Romb (Psetta maxima)						*	*
Trska (Gadus morhua)							*

(1) Ulov, ki se ga zadrži na krovu, vsebuje največ 3 % žive teže trsk.

(2) Dovoljene so samo vlečne mreže, danske potegalke in podobna orodja z izhodnimi okni „BACOMA“ ali z vrečo T90 in podaljškom z velikostjo mrežnega očesa, kot je predpisano v dodatkih I in II.

(3) Uporaba vlečne mreže z gredjo ni dovoljena.

(4) Ulov, ki se ga zadrži na krovu, lahko vsebuje do 40 % žive teže mola.

(5) Ulov, ki se ga zadrži na krovu, lahko vsebuje do 45 % žive teže slanikov.

Dodatek 1

Specifikacije zgornjega okna vreče „BACOMA“

1. Poimenovanje

(a) Opredelitev okna

(i)

Okno je pravokotni predel mreže v vreči. Okno je eno.

(b) Velikost vreče, podaljška in zadnjega dela vlečne mreže

(i)

Vreča je zgrajena iz dveh ploskev, ki sta združeni po enem robu na vsaki strani in sta enake dolžine.

(ii)

Najmanjša velikost očesa rombastih očes je 105 mm. Material preje je iz polietilenskih niti z eno samo debelino vrvice, ki ne znaša več kot 6 mm, ali z dvojno debelino vrvice do 4 mm.

(iii)

Prepovedano je uporabljati vreče in podaljške, ki so narejeni le iz enega kosa materiala za mreže in imajo samo en rob.

(iv)

Število odprtih rombastih očes, brez tistih na robovih, v kateri koli točki na katerem koli obodu katerega koli razširjajočega ali podaljšujočega dela ni manjše ali večje od največjega števila mrežnih očes na obodu sprednjega konca vreče (slika 1).

(i)

Okno se vstavi v zgornjo ploskev vreče (slika 2).

(ii)

Okno se konča največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče, vključno z ročno spleteno vrsto očes, skozi katere je potegnjena vrv za zavezovanje vreče (sliki 3 ali 4).

(d) Velikost okna

(i)

Širina okna, izražena v številu očesnih prečk, je enaka številu odprtih rombastih očes v zgornji ploskvi deljeno z dva. Po potrebi je dovoljeno, da se ohrani najmanj 20 % števila odprtih rombastih očes v zgornji ploskvi, enakomerno porazdeljenih na obe strani okenske ploskve (slika 4).

(ii)

Dolžina okna je najmanj 3,5 m.

(iii)

Z odstopanjem od točke (ii) je dolžina okna najmanj 4 m, če je senzor za merjenje obsega ulova pritrjen na okno.

(e) Pletenje okna

(i)

Očesa se odpirajo za vsaj 110 mm in so kvadratna, tj. na vseh štirih straneh mrežnega materiala okna so prerezane vse prečke.

(ii)

Mrežni material je nameščen tako, da tečejo prečke vzporedno in pravokotno na dolžino vreče. Mrežni material je brezvozelni pleteni enonitni ali mrežni material s podobnimi dokazanimi izbranimi lastnostmi. Brezvozelni mrežni material je mrežni material, ki ga sestavljajo štiri strani očes, v katerih so robovi očes oblikovani s prepletanjem vrvic dveh sosednjih strani očesa.

(iii)

Premer posamezne preje je najmanj 5 mm.

(f) Druge specifikacije

(i)

Specifikacije za nameščanje so opredeljene na slikah 3 in 4.

(ii)

Dolžina dvižnega stremena ne sme biti krajša od:

1.	4 m za vrečo z obodom s številom rombastih očes med 100 in 89, merjeno na prednji strani okna;

2.	3,5 m za vrečo z obodom s številom rombastih očes med 88 in 75, merjeno na prednji strani okna; in

3.	3 m za vrečo z obodom z manj kot 75 rombastimi očesi, merjeno na prednji strani okna.

(iii)

Zadnje streme ne obkroža izhodnega okna BACOMA. Narejeno je iz vrvi s premerom, ki ni večji od 20 mm, in dolžino 2 m.

(iv)

Boja vreče je okrogle oblike s premerom največ 40 cm. Z vrvjo boje je pritrjena na vrv za zavezovanje vreče.

(v)

Zaklopnica ne prekriva izhodnega okna BACOMA.

2. Pogoji za popravilo ploskev s kvadratnimi očesi

(a) Splošni pogoji

(i)

Prepovedano je uporabljati izhodno okno BACOMA s kvadratnimi očesi, ki ima popravljenih 10 % ali več očes.

(ii)

Poškodovana kvadratna očesa se popravijo v skladu s predpisano metodo.

(iii)

Popravljeno oko je vsako oko, kjer je odprtina zmanjšana zaradi popravila poškodovanega pletenja ali zaradi združitve dveh delov kvadratastega brezvozelnega mrežnega materiala.

(b) Metoda za popravilo poškodovanih očes pri izhodnem oknu „BACOMA“

Besedilo slike

(i)

Očisti luknjo.

(ii)

Preštej očesa, ki jih je treba zamenjati. Pripravi zaplato iz brezvozelne pletene enojne niti, ki je iz istega materiala, premera in trdnosti kot mreža, ki jo je treba zakrpati.

(iii)

Zaplata mora biti v vsako smer za največ dve očesi širša od očiščene luknje, da se zagotovi dovolj mrežnega materiala za prekritje robov luknje.

(iv)

Položi zaplato čez luknjo in jo na obstoječi mrežni material pritrdi s pleteno dvonitno vrvjo, kot je prikazano v ilustraciji.

(v)

Prepričaj se, da so križci mrežnega materiala zavezani skupaj.

(vi)

Nadaljuj s pritrjevanjem okrog luknje, tako da sta okrog zaplate vsaj dve vrsti vrvi.

(vii)

Ko bo končana, bo zakrpana luknja podobna tisti na zgornji ilustraciji.

Slika 1

Vlečno orodje se lahko glede na obliko in funkcijo razdeli v tri različne predele. Telo vlečne mreže je vedno zoženi predel. Priključek je nezoženi del, navadno izdelan iz enega ali dveh kosov mreže. Vreča je prav tako nezoženi predel, pogosto narejen iz dvojne niti zaradi boljše odpornosti pred hudo obrabo. Del pod dvižnim stremenom se imenuje dvižna vreča.

Besedilo slike

Slika 2

Podaljšek

Vreča

Izhodno okno, ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi

1	Zgornja ploskev, največ 50 odprtih rombastih očes
2	Spodnja ploskev, največ 50 odprtih rombastih očes
3	Robovi
4	Spoj ali šiv
5	Dvižno streme
6	Zadnje streme
7	Zaporna vrv vreče
8	Oddaljenost okna od vrvi za zavezovanje vreče (sliki 3 in 4)
9	Vrv boje
10	Boja vreče

Slika 3

NAMESTITEV OKENSKE PLOSKVE

A	110-milimetrska ploskev s kvadratastimi mrežnim očesi (25 prečk)
B	Spoj ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi z robom
C	Spoj ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi z mrežo z rombastimi očesi, razen prečk na robovih okna z obeh strani 2 rombasti očesi/1 prečka v kvadratastem očesu
D	105-milimetrska mreža z rombastimi očesi (največ 50 odprtih očes)
E	Oddaljenost okenske ploskve od vrvi za zavezovanje vreče. Okno se končuje največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče, vključno z ročno spleteno vrsto očes, skozi katere je potegnjena vrv za zavezovanje vreče.
F	Ena vrsta ročno spletene vrste očes

Slika 4

NAMESTITEV OKENSKE PLOSKVE

A	110-milimetrska ploskev s kvadratastimi mrežnim očesi (20 prečk)
B	Spoj ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi z robom
C	Spoj ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi z mrežo z rombastimi očesi, razen prečk na robovih okna z obeh strani 2 rombasti očesi/1 prečka v kvadratastem očesu
D	105-milimetrska mreža z rombastimi očesi (največ 50 odprtih očes)
E	Oddaljenost okenske ploskve od vrvi za zavezovanje vreče. Okno se končuje največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče, vključno z ročno spleteno vrsto očes, skozi katere je potegnjena vrv za zavezovanje vreče.
F	Ena vrsta ročno spletene vrste očes
G	Največ 10 % na obeh straneh odprtih očes D

Dodatek 2

SPECIFIKACIJE VLEČNE MREŽE T90

(a) Opredelitev

1. Vlečne mreže T90 so vlečne mreže, danske potegalke in podobna orodja, ki imajo vrečo in podaljšek iz rombasto pletenega mrežnega materiala, obrnjenega za 90°, tako da glavna smer mrežnega materiala poteka vzporedno s smerjo vleke.

2. Smer mrežnega materiala pri standardnem rombastem pletenju (A) in pri pletenju pod kotom 90° (B) je prikazana na sliki 1 spodaj.

Slika 1

(b) Velikost in merjenje mrežnih očes

Velikost mrežnih očes je najmanj 110 mm. Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe (ES) št. 129/2003 se velikost mrežnih očes v vreči in podaljšku meri pravokotno na vzdolžno os ribiškega orodja.

Material preje vreče in podaljška je iz polietilenskih niti z eno samo debelino vrvice, ki ne znaša več kot 6 mm, ali z dvojno debelino vrvice do 4 mm. Ta določba ne velja za zadnjo vrsto mrežnih očes v vreči, če je opremljena z vrvjo za zavezovanje vreče.

(d) Zgradba

1. Vreča in podaljšek iz obrnjenih mrežnih očes (T90) sta sestavljena iz dveh ploskev enakih dimenzij z enakim številom mrežnih očes po širini in dolžini in z zgoraj opisano usmeritvijo, združenih z dvema stranskima robovoma. Vsaka ploskev je sestavljena iz nedrsečih vozlov in tako, da mrežna očesa ob uporabi vedno ostanejo popolnoma odprta.

2. Število odprtih mrežnih očes na katerem koli delu oboda mora biti stalno od sprednjega dela podaljška do zadnjega dela vreče.

3. Na stičišču vreče ali podaljška z zoženim delom vlečne mreže mora biti število mrežnih očes v obodu vreče ali podaljška 50 % zadnje vrste mrežnih očes zoženega dela vlečne mreže.

4. Vreča in podaljšek sta prikazana na sliki 2 spodaj.

(e) Obod

Število mrežnih očes na katerem koli delu oboda vreče in podaljška, z izjemo na spojih in robovih, je največ 50.

(f) Spoji

Sprednji rob ploskev tako vreče kot podaljška je opremljen s spleteno vrsto poločes. Zadnji rob ploskve vreče je opremljen z eno vrsto spletenih mrežnih očes, skozi katero je lahko napeljana vrv za zavezovanje vreče.

(g) Dvižno streme

Dolžina dvižnega jermena je najmanj 3,5 m.

(h) Boja vreče

Boja vreče je okrogle oblike s premerom največ 40 cm. Z vrvjo boje je pritrjena na vrv za zavezovanje vreče.

Slika 2

Besedilo slike

Vrsta	Zemljepisno območje	Najmanjša velikost
Trska (Gadus morhua)	Podrazdelki od 22 do 32	38 cm
Iverka (Platichthys flesus)	Podrazdelki od 22 do 25	23 cm
	Podrazdelki od 26 do 28	21 cm
	Podrazdelki od 29 do 32, južno od SZŠ 59° 39'	18 cm
Morska plošča (Pleuronectes platessa)	Podrazdelki od 22 do 32	25 cm
Romb (Psetta maxima)	Podrazdelki od 22 do 32	30 cm
Gladki romb (Scophthalmus rhombus)	Podrazdelki od 22 do 32	30 cm
Jegulja (Anguilla anguilla)	Podrazdelki od 22 do 30 in 32	35 cm
Losos (Salmo salar)	Podrazdelki 22 och 30 and 32	60 cm
Losos (Salmo salar)	Podrazdelki od 22 do 30 in 32 Podrazdelek 31	50 cm
Morska postrv (Salmo trutta)	Podrazdelki od 22 do 25 in od 29 do 32	40 cm
Morska postrv (Salmo trutta)	Podrazdelki od 26 do 28	50 cm

Ciljne vrste	Razpon velikosti očes (v mm)
	16 ≤ in < 110	32 ≤ in < 110	90 ≤ in < 156 (2)	110 ≤ in < 156	≥ 157
	Skupine podrazdelkov
	28–32	22–27	22–23	22–32	22–32
	Minimalni odstotek ciljne vrste
	90 (1)	90 (1)	90	90	100
Papalina (Sprattus sprattus)	*	*	*	*	*
Atlantski sled (Clupea harengus)	*	*	*	*	*
Morski list (Solea vulgaris)			*	*	*
Morska plošča (Pleuronectes platessa)			*	*	*
Mol (Merlangius merlangus)			*	*	*
Gladki romb (Scophthalmus rhombus)			*	*	*
limanda (Limanda limanda)			*	*	*
Iverka (Platichthys flesus)			*	*	*
Rdeči jezik (Microstomus kitt)			*	*	*
Romb (Psetta maxima)			*	*	*
Trska (Gadus morhua)				*	*
Losos (Salmo salar)					*

Uredba Sveta (ES) št. 88/98	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	—
Člen 3(1) in (2)	Člen 14
Člen 3(3)	Člen 15(1)
Člen 3(4)	—
Člen 3(5)	—
Člen 4	—
Člen 5(1) in (3)	Člen 3
Člen 5(2)	—
Člen 6	Člen 11
Člen 7	Člen 5
Člen 8(1)	Člen 13(1)
Člen 8(2)	Člen 13(2)
Člen 8(3)	Člen 16
Člen 8(4)	Člen 13(3)
Člen 8a	Člen 9
Člen 8b	Člen 10
Člen 9(1)	Člen 17
Člen 9(2)	Člen 8(1)
Člen 10(1)	—
Člen 10(2)	Člen 23(1)
Člen 10(3)	—
Člen 10(4)	—
Člen 11	Člen 24
Člen 12	Člen 25
Člen 13	Člen 26
Člen 14	Člen 28
Člen 15	Člen 31
Člen 16	Člen 32
Priloga I	Priloga I
Priloga II	—
Priloga III	Priloga IV
Priloga IV	Prilogi II in III
Priloga V	Dodatek 1 k Prilogi II
Priloga VI	Priloga V