27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 378/41


UREDBA (ES) št. 1905/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. decembra 2006

o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 179(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Skupnosti, je bil predlagan nov okvir, ki ureja načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 (2) vzpostavlja Instrument za predpristopno pomoč za pomoč Skupnosti državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam. Uredba (ES) št. 1638/2006 (3) vzpostavlja splošne določbe o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI). Uredba Sveta (ES) št. 1905/2006 (4) vzpostavlja instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom. Uredba (ES) št. 1717/2006 (5) vzpostavlja instrument za stabilnost. Uredba (ES) št. 1905/2006 (6) vzpostavlja instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti. Uredba (ES) št. 1905/2006 (7) vzpostavlja instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu. Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 (8) zadeva humanitarno pomoč. Ta uredba vzpostavlja instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, ki zagotavlja neposredno pomoč politiki Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja.

(2)

Skupnost izvaja politiko razvojnega sodelovanja, ki je namenjena uresničitvi ciljev zmanjševanja revščine, trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja ter skladnega in postopnega vključevanja držav v razvoju v svetovno gospodarstvo.

(3)

Skupnost izvaja politiko sodelovanja, ki pospešuje sodelovanje, oblikovanje partnerstev in skupnih podjetij med udeleženci iz gospodarstva v Skupnosti ter partnerskih državah in regijah ter spodbuja dialog med političnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji v ustreznih sektorjih.

(4)

Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, kakor jih je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 8. septembra 2000, in glavni razvojni cilji in načela, ki so jih Skupnost in njene države članice odobrile v okviru Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, vodijo politiko razvojnega sodelovanja in mednarodno dejavnost Skupnosti.

(5)

Za skladnost razvojne politike je pomembno, da politike Skupnosti, ki zadevajo druga področja poleg razvoja, pripomorejo k prizadevanjem držav v razvoju pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja v skladu s členom 178 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(6)

Politično okolje, ki zagotavlja mir in stabilnost, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel, načela pravne države, dobro javno upravljanje in enakost med spoloma, predstavlja osnovo za dolgoročen razvoj.

(7)

Preudarne in trajnostne gospodarske politike so predpogoj za razvoj.

(8)

Članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) so se na četrti ministrski konferenci v Dohi zavezale, da bodo vključile trgovino v razvojne strategije ter v zvezi z njo zagotovile tehnično podporo in podporo pri izgradnji zmogljivosti ter potrebne ukrepe za olajšanje prenosa tehnologije s pomočjo in za namene trgovine, okrepile odnos med neposrednimi tujimi naložbami in trgovino, medsebojni odnos med trgovino in okoljem ter pomagale državam v razvoju, da se vključijo v nova trgovinska pogajanja in pri izvajanju rezultatov teh pogajanj.

(9)

Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije „Evropsko soglasje“ (9) z dne 20. decembra 2005 z vsemi svojimi poznejšimi spremembami predstavlja splošni okvir za ukrepe Skupnosti na področju razvoja. Ta naj bi usmerjal načrtovanje in izvajanje strategij razvojne pomoči in sodelovanja.

(10)

Razvojno sodelovanje bi bilo treba izvajati s pomočjo geografskih in tematskih programov. Geografski programi bi morali podpirati razvoj držav in regij v Latinski Ameriki, Aziji, Srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Južni Afriki ter krepiti sodelovanje z njimi.

(11)

Skupnost in njene države članice so z nekaterimi od teh partnerskih držav in regij sklenile sporazume o partnerstvu in sodelovanju, da bi s tem znatno prispevale k dolgoročnemu razvoju partnerskih držav in blaginji njihovega prebivalstva. Bistveni temelji, na katerih so osnovani ti sporazumi o partnerstvu in sodelovanju so skupne in splošne vrednote o spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratična načela in pravna država. V tem kontekstu bi se morala pozornost nameniti tudi pravici do dostojnega dela in pravicam invalidov. Redni in poglobljeni dvostranski odnosi med Skupnostjo in partnerskimi državami ter utrditev večstranskih institucij sta pomembna dejavnika, ki znatno prispevata k ravnovesju in razvoju svetovnega gospodarstva ter krepita vlogo in mesto Skupnosti ter partnerskih držav in regij v svetu.

(12)

Medtem ko naj bi tematski programi v prvi vrsti podpirali države v razvoju, bi morale biti do njih upravičene, pod pogoji, ki so navedeni v tej uredbi, tudi dve državi upravičenki ter čezmorske države in ozemlja (ČDO), ki zaradi svojih lastnosti ne izpolnjujejo zahtev, da bi jih Odbor za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC) opredelil kot prejemnike uradne razvojne pomoči (ODA), in ki jih zajema prva alinea drugega pododstavka člena 2(4). Skupnost bi morala financirati tematske programe v državah, ozemljih in regijah, ki so upravičeni do pomoči v okviru geografskega programa iz te uredbe, pomoči v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006 ali do geografskega sodelovanja v okviru Evropskega razvojnega sklada (ERS). Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) (10), ki se uporablja do 31. decembra 2011, določa pogoje za upravičenost ČDO do tematskih dejavnosti v okviru razvojne pomoči, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije in ki jih ta uredba ne spreminja.

(13)

Tematski programi bi morali zagotoviti posebno dodano vrednost in dopolniti programe geografske narave, ki predstavljajo glavni okvir sodelovanja Skupnosti s tretjimi državami. Razvojno sodelovanje, ki se izvaja s pomočjo tematskih programov, naj bi dopolnjevalo geografske programe iz te uredbe in Uredbe (ES) št. 1638/2006 in sodelovanje v okviru ERS. Tematski programi vključujejo posebna področja dejavnosti v interesu skupine partnerskih držav, neopredeljenih z geografskega vidika, dejavnosti sodelovanja, namenjene različnim regijam ali skupinam partnerskih držav, ali mednarodne ukrepe brez posebne geografske podlage. Pomembno vlogo imajo tudi pri razvoju politik Skupnosti z zunanjega vidika ter za zagotavljanje sektorske usklajenosti in prepoznavnosti.

(14)

Tematski programi naj bi podpirali ukrepe na področju človekovega in družbenega razvoja, okolja in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, vključno z energijo, nedržavnih akterjev in lokalnih oblasti, varnosti preskrbe s hrano ter migracij in azila. Vsebina tematskih programov je bila pripravljena na podlagi ustreznih sporočil Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu.

(15)

Tematski program o okolju in trajnostno upravljanje z viri, vključno z energijo, bi med drugim moral spodbujati mednarodno okoljsko upravljanje ter okoljske in energetske politike Skupnosti v tujini.

(16)

Tematski program o migracijah in azilu bi moral prispevati k uresničevanju cilja, ki je določen v sklepih predsedstva Evropskega sveta iz Bruslja z dne 15. in 16. decembra 2005, in sicer povečati finančno pomoč Skupnosti glede odnosov s tretjimi državami na področjih, ki zadevajo ali so povezana z migracijami.

(17)

Politika Skupnosti v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano se razvija v podporo široko zasnovanim strategijam varnosti preskrbe s hrano na nacionalni, regionalni in globalni ravni, tako da pomoč v hrani omejuje na humanitarno pomoč in pomoč v primerih hudega pomanjkanja hrane ter preprečuje moteče vplive na lokalno proizvodnjo in trge, pri tem pa mora upoštevati posebne razmere v državah z nestabilno strukturo, ki so močno odvisne od podpore varnosti preskrbe s hrano, ter tako preprečiti prehitro zmanjšanje pomoči Skupnosti tem državam.

(18)

V skladu s sklepi predsedstva z dne 24. maja 2005 bi bilo treba podpirati ukrepe za izboljšanje reproduktivnega in spolnega zdravja v državah v razvoju ter za zaščito s tem povezanih pravic; zagotoviti bi bilo treba finančno pomoč in ustrezno strokovno znanje, da bi spodbudili celovit pristop k reproduktivnemu in spolnemu zdravju ter s tem povezanim pravicam in njihovo priznanje, kakor je opredeljeno v Akcijskem programu Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD), vključno z varnim materinstvom in splošnim dostopom do vsestranskega spektra varne in zanesljive zdravstvene nege in storitev na področju zdrave reprodukcije in spolnosti. Pri izvajanju dejavnosti sodelovanja je treba, kjer je to ustrezno, strogo upoštevati sklepe, sprejete na ICPD.

(19)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 266/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o uvedbi spremljevalnih ukrepov za države pogodbenice Protokola o sladkorju, ki jih prizadeva reforma ureditve EU za sladkor (11), bi bilo treba zagotoviti pomoč tudi državam AKP, ki so pogodbenice Protokola o sladkorju in jih zadeva reforma skupne ureditve trga za sladkor, ter tako podpreti proces prilaganja v teh državah.

(20)

Pri izvajanju razvojne politike Skupnosti so učinkovitejša pomoč, boljše dopolnjevanje, približevanje in bolj usklajeni postopki, tako med Skupnostjo in njenimi državami članicami, kakor tudi v odnosih z drugimi donatorji in akterji razvoja, bistvenega pomena za zagotavljanje usklajenosti in ustreznosti pomoči, hkrati pa znižujejo stroške partnerskih držav, kar potrjuje Pariška deklaracija o učinkovitosti pomoči, sprejeta v okviru Foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči dne 2. marca 2005.

(21)

Da bi dosegli cilje iz te uredbe, je treba zasledovati diferenciran pristop glede na kontekst in potrebe, ki bo v podporo partnerskim državam ali regijam s posebnimi, po meri izdelanimi programi, zasnovanimi na njim lastnih potrebah, strategijah, prednostnih nalogah in sredstvih.

(22)

Prevzem odgovornosti za razvojne strategije s strani partnerskih držav je ključ do uspeha razvojnih politik in s tega vidika je treba spodbujati čim širšo vključenost vseh delov družbe, vključno z invalidi in drugimi ranljivimi skupinami. Da bi zagotovili učinkovitost in preglednost ter spodbudili države, naj prevzamejo odgovornost, bi se morale strategije sodelovanja in postopki izvajanja pomoči donatorjev čim bolj ujemati s strategijami in postopki partnerskih držav.

(23)

Ker je treba zagotoviti učinkovito povezovanje humanitarne pomoči in dolgoročne razvojne pomoči, se ukrepi, upravičeni do financiranja v skladu z Uredbo (ES) št. 1717/2006, načeloma ne bi smeli financirati v okviru te uredbe, razen če je treba zagotoviti kontinuiteto sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj.

(24)

Sproščanje pomoči v skladu z najboljšimi praksami OECD/DAC je ključni element za večjo dodano vrednost pomoči in pri krepitvi lokalnih zmogljivosti. Pravila sodelovanja pri javnih razpisih in pridobivanju donacij ter pravila glede porekla zalog bi bilo treba določiti v skladu z najnovejšim razvojem dogodkov v zvezi s sproščanjem pomoči.

(25)

Pomoč bi bilo treba upravljati v skladu s pravili za zunanjo pomoč, navedenimi v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12), s primernimi določbami za zaščito finančnih interesov Skupnosti. Nadalje bi se bilo treba prizadevati za izboljšanje razvojnega sodelovanja, da bi dosegli ustrezno ravnovesje med dodeljenimi finančnimi sredstvi in absorbcijsko sposobnostjo ter zmanjšali vrednost neporavnanih obveznosti.

(26)

Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007–2013, ki predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim Parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (13).

(27)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (14). Programski dokumenti in nekateri specifični ukrepi bi morali biti sprejeti v skladu z upravljanim postopkomv odboru.

(28)

Ker cilja te uredbe, in sicer predlaganega sodelovanja z državami, ozemlji in regijami v razvoju, ki niso države članice Skupnosti in niso upravičene do pomoči Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 ali Uredbo (ES) št. 1638/2006, države članice zaradi obsega ukrepanja ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(29)

Ta uredba zahteva razveljavitev obstoječega niza uredb glede preoblikovanja instrumentov zunanjepolitičnega ukrepanja, predvsem na področju razvojnega sodelovanja —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Splošni namen in področje uporabe

1.   Skupnost financira ukrepe za podporo sodelovanju z državami, ozemlji in regijami v razvoju, vključenimi na seznam prejemnikov pomoči Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC) in naštetimi v Prilogi I (v nadaljevanju „partnerske države in regije“). Komisija spreminja Prilogo I v skladu z rednimi pregledi seznama prejemnikov pomoči s strani OECD/DAC in o tem obvešča Evropski parlament in Svet.

2.   Skupnost financira tematske programe v državah, ozemljih in regijah, ki so upravičeni do pomoči v okviru geografskega programa iz členov 5 do 10 te uredbe, pomoči na podlagi Uredbe (ES) št. 1638/2006 ali do geografskega sodelovanja v okviru Evropskega razvojnega sklada (ERS).

3.   Za namene te uredbe je regija opredeljena kot geografska enota, ki obsega več kot eno državo v razvoju.

NASLOV I

CILJI IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Cilji

1.   Poglavitni in osnovni cilj sodelovanja v okviru te uredbe je izkoreninjenje revščine v partnerskih državah in regijah v okviru trajnostnega razvoja, vključno z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja, ter spodbujanje demokracije, dobrega javnega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in pravne države. V okviru sodelovanja s partnerskimi državami in regijami se skladno s tem ciljem:

utrjujejo in podpirajo demokracija, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine, dobro javno upravljanje, enakost med spoloma in sorodna načela mednarodnega prava;

spodbuja trajnostni razvoj — vključno s političnimi, gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki — v partnerskih državah in regijah, še zlasti tistih, ki so v najbolj neugodnem položaju;

spodbuja njihovo nemoteno in postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo;

nudi pomoč pri oblikovanju mednarodnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in trajnostnega upravljanja z globalnimi naravnimi viri, da se zagotovi trajnostni razvoj, vključno z vprašanji podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti; in

krepi odnos med Skupnostjo ter partnerskimi državami in regijami.

2.   Sodelovanje Skupnosti v okviru te uredbe je skladno z zavezami in cilji na področju razvojnega sodelovanja, ki jih je Skupnost potrdila v okviru Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja.

3.   Kakor je določeno v naslovu XX Pogodbe, zagotavlja razvojna politika Skupnosti pravni okvir za sodelovanje s partnerskimi državami in regijami. Zgoraj navedena Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije „Evropsko soglasje“ z dne 20. decembra 2005 z vsemi svojimi poznejšimi spremembami predstavlja splošni okvir, smernice in izhodišče za usmerjanje izvajanja sodelovanja Skupnosti s partnerskimi državami in regijami v skladu s to uredbo.

4.   Ukrepi iz člena 1(1) so zasnovani tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč (ODA), ki jo je uvedel OECD/DAC.

Programi iz člena 1(2) so zasnovani tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih oblikuje OECD/DAC, razen če:

lastnosti upravičencev zahtevajo drugače ali

se s programom izvaja svetovna pobuda, prednostna naloga politike Skupnosti ali mednarodna obveznost ali zavezanost Skupnosti iz člena 11(2), in ukrep ne more izpolniti takšnega merila.

Najmanj 90 % izdatkov, predvidenih v okviru tematskih programov, se nameni skladu z merili za uradno razvojno pomoč, ki jih oblikuje OECD/DAC, brez poseganja v prvo alineo drugega pododstavka člena 2(4).

5.   Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se ne uporablja za financiranje nabav orožja ali streliva ter vojaških ali obrambnih operacij.

6.   Ukrepi, predvideni v Uredbi (ES) št. 1717/2006 in zlasti členu 4 navedene uredbe, ki so upravičeni do financiranja v skladu z navedeno uredbo, se načeloma ne financirajo v okviru te uredbe, razen če je treba zagotoviti kontinuiteto sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj.

Brez poseganja v potrebo po zagotavljanju kontinuitete sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj se ukrepi, ki so zajeti in upravičeni do financiranja v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/96 ne financirajo v okviru te uredbe.

Člen 3

Splošna načela

1.   Skupnost temelji na vrednotah demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter si s pomočjo dialoga in sodelovanja prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti tem vrednotam v partnerskih državah in regijah.

2.   Pri izvajanju te uredbe se sledi diferenciranemu pristopu glede na kontekst in potrebe, tako da je partnerskim državam ali regijam zagotovljeno posebno, po meri izdelano sodelovanje, zasnovano na njim lastnih potrebah, strategijah, prednostnih nalogah in sredstvih.

Pri splošnem dodeljevanju sredstev se prednostno obravnavajo najmanj razvite države in države z nizkim dohodkom, da bi se dosegli razvojni cilji tisočletja. Ustrezna pozornost je namenjena podpori razvoju za dobrobit držav s srednje visokim dohodkom, zlasti držav z nižjim srednjim dohodkom, ki se večinoma soočajo s podobnimi problemi kot države z nizkim dohodkom.

3.   V vseh programih se izvede poenotenje naslednjih medsebojno povezanih zadev: spodbujanja človekovih pravic, enakosti med spoloma, demokracije, dobrega javnega upravljanja, otrokovih pravic in pravic avtohtonega prebivalstva, trajnostnega razvoja okolja in boja proti HIV/aidsu. Posebna pozornost se poleg tega posveti krepitvi pravne države, izboljšanju dostopa do pravnega varstva in podpiranju civilne družbe ter spodbujanju dialoga, sodelovanja, sprave in izgradnje institucij.

4.   Skupnost v okviru vseh politik, ki bi lahko imele posledice za partnerske države in regije, upošteva cilje iz naslova XX Pogodbe in iz člena 2 te uredbe. Poleg tega si Skupnost pri ukrepih, ki se financirajo v okviru te uredbe, prizadeva zagotoviti skladnost z drugimi področji zunanjepolitičnega delovanja. Ta usklajenost se zagotavlja pri določanju politik, strateškem načrtovanju ter oblikovanju in izvajanju ukrepov.

5.   Skupnost in države članice izboljšajo koordinacijo in dopolnjevanje svojih politik razvojnega sodelovanja tako, da se na prednostne naloge partnerskih držav in regij odzovejo na državni in regionalni ravni. Politika Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja dopolnjuje politike držav članic.

6.   Komisija in države članice si prizadevajo za redno in pogosto izmenjavo informacij, tudi z drugimi donatorji, ter spodbujajo boljšo koordinacijo in dopolnjevanje donatorjev s prizadevanjem za skupno večletno načrtovanje, ki temelji na strategijah za zmanjševanje revščine ali enakovrednih strategijah partnerskih držav in lastnih proračunskih postopkih partnerskih držav, s skupnimi mehanizmi izvajanja, ki vključujejo skupne analize, s skupnimi misijami na ravni vseh donatorjev ter z uporabo dogovorov o sofinanciranju.

7.   V okviru svojih pristojnosti Skupnost in države članice spodbujajo večstranski pristop do globalnih izzivov in krepijo sodelovanje z večstranskimi in regionalnimi organizacijami in organi, kot so mednarodne finančne institucije, agencije, skladi in programi ZN, ter z drugimi dvostranskimi donatorji.

8.   Skupnost spodbuja učinkovito sodelovanje s partnerskimi državami in regijami v skladu z mednarodno najboljšo prakso. Spodbuja:

(a)

razvojni proces, ki ga izvaja in za katerega je odgovorna partnerska država. Skupnost svojo pomoč vse bolj usklajuje z nacionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki partnerskih držav. Skupnost prispeva h krepitvi procesa vzajemne odgovornosti med partnerskimi vladami in donatorji ter spodbuja strokovno usposabljanje in zaposlovanje na lokalni ravni;

(b)

za sodelovanje odprte pristope k razvoju in široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu in nacionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom;

(c)

učinkovite načine in instrumente sodelovanja, kakor so opredeljeni v členu 25, skladne z najboljšimi praksami OECD/DAC, ki so prilagojeni posebnim okoliščinam posamezne partnerske države ali regije, s posebnim poudarkom na pristopih, ki temeljijo na programu, zagotavljanju predvidljivega financiranja pomoči, razvoju in uporabi nacionalnih sistemov ter pristopih k razvoju, ki temeljijo na rezultatih in vključujejo, kjer je to primerno, cilje in kazalce, povezane z razvojnimi cilji tisočletja.

(d)

večji učinek politik in načrtovanja programov, in sicer s koordinacijo in usklajevanjem donatorjev, da se omeji prekrivanje in podvajanje, izboljša dopolnjevanje in podprejo spodbude na ravni vseh donatorjev. Koordinacija se v partnerskih državah in regijah izvaja z uporabo dogovorjenih smernic in načel najboljših praks v zvezi s koordinacijo in učinkovitostjo pomoči;

(e)

obris razvojnih ciljev tisočletja v strateških dokumentih države v njenem večletnem programiranju.

9.   Komisija obvesti Evropski parlament in ima z njim redno izmenjavo mnenj.

10.   Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij s civilno družbo.

NASLOV II

GEOGRAFSKI IN TEMATSKI PROGRAMI

Člen 4

Izvajanje pomoči Skupnosti

Pomoč Skupnosti se v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe izvaja v okviru geografskih in tematskih programov, kakor so določeni v členih 5 do 16 in programa, določenega v členu 17.

Člen 5

Geografski programi

1.   Geografski program zajema ustrezna področja dejavnosti sodelovanja s partnerskimi državami in regijami, določenimi na geografski podlagi.

2.   V skladu s skupnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe pomoč Skupnosti državam Latinske Amerike, Azije, Srednje Azije in Bližnjega vzhoda, kakor so določene v Prilogi I, in tudi Južni Afriki zajema ukrepe v okviru naslednjih področij sodelovanja:

(a)

podpora izvajanju politik, namenjenih zmanjševanju revščine in uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja;

Razvoj človeških virov

(b)

obravnava osnovnih potreb prebivalstva s posebnim poudarkom na osnovnem izobraževanju in zdravju, zlasti z:

Zdravje:

(i)

večjim dostopom do zdravstvenih storitev in zagotavljanjem le teh za skupine prebivalstva z nižjim dohodkom in za marginalizirane skupine, vključno z ženskami in otroci, za osebe, ki pripadajo skupinam, podvržene diskriminaciji zaradi etnične, verske pripadnosti ali katerikoli drugi diskriminaciji, za invalidne osebe, s posebnim poudarkom na s tem povezanimi razvojnimi cilji tisočletja, in sicer zmanjšanju smrtnosti otrok, izboljšanju zdravja mater in otrok ter reproduktivnega in spolnega zdravja, ter na pravicah iz agende Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD) iz Kaira, ki je obravnavala bolezni revščine, zlasti HIV/AIDS, tuberkulozo in malarijo;

(ii)

okrepitvijo zdravstvenih sistemov za preprečevanje kriz v zvezi s človeškimi viri v zdravstvenem sektorju;

(iii)

okrepitvijo zmogljivosti, zlasti na področjih, kot so javno zdravje, raziskave in razvoj;

Izobraževanje:

(iv)

določanjem prednostnih nalog na področju osnovnega izobraževanja za zagotavljanje kakovostnega osnovnega izobraževanja, ki mu sledi poklicno usposabljanje, in za zmanjšanje neenakosti glede dostopa do izobraževanja; spodbujanjem obveznega in brezplačnega izobraževanja do 15. leta starosti kot načinom bojevanja proti vsem oblikam otroškega dela;

(v)

prizadevanjem za zagotovitev osnovnega izobraževanja za vse do leta 2015 in za odstranitev razlik med spoloma v izobraževanju;

(vi)

spodbujanjem poklicnega usposabljanja, visokošolskega izobraževanja, vseživljenjskega učenja, sodelovanja na področju kulture, znanosti in tehnologije, akademskih in kulturnih izmenjav ter krepitvijo vzajemnega razumevanja med partnerskimi državami in regijami ter Skupnostjo;

Socialna kohezija in zaposlovanje:

(c)

spodbujanje socialne kohezije, ki je prednostna politika v okviru odnosov med Skupnostjo in partnerskimi državami, s posebnim poudarkom na dostojnem delu ter socialnih in davčnih politikah, pri čemer gre za boj proti revščini, neenakosti, brezposelnosti ter izključenosti ranljivih in marginaliziranih skupin;

(d)

boj proti vsem oblikam diskriminacije zaradi pripadnosti določeni skupini ter spodbujanje in zaščita enakosti spolov, pravic avtohtonega prebivalstva in otrok, vključno s podpiranjem izvajanja Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ter ukrepi za reševanje problemov, s katerimi se soočajo otroci, ki živijo na ulici, in otroci, podvrženi oblikam dela, ki so nevarne in/ali ovirajo redno izobraževanje;

(e)

krepitev institucionalnega okvira za spodbujanje in lažje ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij z namenom pospešiti ustvarjanje delovnih mest;

Upravljanje, demokracija, človekove pravice in podpora institucionalnim reformam:

(f)

spodbujanje in zaščita temeljnih svoboščin in človekovih pravic, krepitev demokracije, pravne države, dostopa do pravnega varstva in dobrega javnega upravljanja, vključno z ukrepi za boj proti korupciji, ki med drugim lahko zajemajo, niso pa na njih omejeni, izgradnjo zmogljivosti in krepitvijo institucionalnega in zakonodajnega okvira, zlasti na področjih nacionalne uprave, oblikovanja in izvajanja politik ter preglednega upravljanja javnih financ in nacionalnih virov;

(g)

podpiranje aktivne civilne družbe, vključno z organizacijami civilne družbe, ki predstavljajo ljudi, ki živijo v revščini, ter spodbujanje civilnega dialoga, sodelovanja in sprave ter izgradnje institucij;

(h)

pospeševanje sodelovanja in politične reforme na področju varnosti in pravosodja, zlasti kar zadeva azil in migracije, boj proti prepovedanim drogam in drugim vrstam nedovoljenega trgovanja, vključno s trgovino z ljudmi, korupciji in pranju denarja;

(i)

pospeševanje sodelovanja s partnerskimi državami in politične reforme na področju migracij in azila ter podpora spodbudam za razvoj zmogljivosti, da se zagotovi oblikovanje in izvajanje migracijskih politik, ki spodbujajo razvoj, za odpravo temeljnih vzrokov za migracije;

(j)

podpora smotrnemu multilateralizmu, zlasti s spoštovanjem in učinkovitim izvajanjem mednarodnega prava in večstranskih sporazumov, ki so povezani s področjem razvoja;

Trgovina in regionalna integracija:

(k)

pomoč partnerskim državam in regijam na področju trgovine, naložb in regionalne integracije, vključno s tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje trdnih trgovinskih politik, spodbujanjem ugodnejšega poslovnega okolja, preudarnih gospodarskih in finančnih politik ter razvoja zasebnega sektorja, da bi partnerske države in regije imele koristi od vključevanja v svetovno gospodarstvo ter da bi se spodbudila socialna pravičnost in rast za dobrobit revnih;

(l)

spodbujanje pristopa k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in izvajanja sporazumov STO s tehnično pomočjo in izgradnjo zmogljivosti, zlasti izvajanje Sporazuma o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), predvsem na področju javnega zdravja;

(m)

spodbujanje gospodarskega in trgovinskega sodelovanja ter krepitev investicijskih odnosov med Skupnostjo ter partnerskimi državami in regijami, skupno z ukrepi za spodbujanje in zagotavljanje, da zasebni akterji, vključno z lokalnimi in evropskimi podjetji, prispevajo k družbeno odgovornemu in trajnostnemu gospodarskemu razvoju, tudi s spoštovanjem temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO), in ukrepi za spodbujanje krepitve lokalnih zmogljivosti;

Okolje in trajnostni razvoj naravnih virov:

(n)

spodbujanje trajnostnega razvoja z varstvom okolja in trajnostnim gospodarjenjem z naravnimi viri, vključno z varstvom biotske raznovrstnosti in gozdov, tudi z dejavnostmi za ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi, in sicer z dejavno udeležbo lokalnih skupnosti in prebivalstva, ki je odvisno od gozdov;

(o)

spodbujanje izboljšav urbanega okolja,

(p)

spodbujanje trajnostnih vzorcev proizvodnje in potrošnje, ter varnega in trajnostnega ravnanja s kemikalijami in odpadki ob upoštevanju njihovih učinkov na zdravje;

(q)

zagotavljanje spoštovanja in podpiranje izvajanja mednarodnih okoljskih sporazumov, kakor so Konvencija o biotski raznovrstnosti, Konvencija ZN o dezertifikaciji in Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja ter njihovih protokolv in vseh poznejših sprememb, v skladu z akcijskim načrtom EU o podnebnih spremembah;

(r)

razvoj zmogljivosti za pripravljenost na izredne razmere in preprečevanje naravnih nesreč;

Voda in energija:

(s)

podpiranje trajnostnega integriranega upravljanja vodnih virov s posebnim poudarkom na splošnem dostopu do varne pitne vode in sanitarne opreme v skladu z razvojnimi cilji tisočletja ter trajnostni in učinkoviti uporabi vodnih virov, vključno za kmetijske in industrijske namene;

(t)

spodbujanje večje uporabe trajnostnih energetskih tehnologij;

Infrastruktura, komunikacije in promet:

(u)

prispevanje k razvoju gospodarske infrastrukture, vključno s podporo regionalni integraciji ter spodbujanje večje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Podeželski razvoj, prostorsko načrtovanje, kmetijstvo in varnost preskrbe s hrano:

(v)

podpiranje trajnostnega podeželskega razvoja, vključno z decentralizacijo in podelitvijo pooblastil, zlasti za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano;

Razmere po krizah in nestabilne države:

(w)

srednjeročna in dolgoročna obnova in sanacija regij in držav, ki jih prizadenejo spopadi, nesreče, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče, kar zajema podporo ukrepom v zvezi z odstranjevanjem min, ukrepom demobilizacije in ponovnega vključevanja v družbo, obenem pa se zagotovi kontinuiteta pomoči, sanacije in razvoja v skladu s členom 2(6), ob upoštevanju pristojnosti Skupnosti in njenih držav članic;

(x)

izvajanje srednjeročnih in dolgoročnih dejavnosti, katerih cilj je samozadostnost in vključitev ali ponovna vključitev oseb, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove ob čemer je treba zagotovitvi celovit in usklajen pristop na področjih humanitarne pomoči, sanacije, pomoči osebam, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, in razvojnega sodelovanja. Ukrepanje Skupnosti omogoča lažji prehod iz izrednih razmer v fazo razvoja s spodbujanjem družbeno-ekonomskega vključevanja ali ponovnega vključevanja prizadetih oseb, ter spodbujanjem oblikovanja ali krepitve demokratičnih struktur in vloge prebivalstva v razvojnem procesu;

(y)

podpiranje zagotavljanja osnovnih storitev in izgradnja legitimnih, učinkovitih in prožnih javnih institucij v nestabilnih ali neuspešnih državah;

(z)

obravnava razvojnih izzivov, ki so skupni Skupnosti in njenim partnerjem, zlasti podpore sektorskemu dialogu in izvajanju dvostranskih sporazumov, ter vseh drugih področij dejavnosti, skladnih s področjem uporabe te uredbe.

Člen 6

Latinska Amerika

Pomoč Skupnosti Latinski Ameriki podpira ukrepe, skladne s členom 5 ter s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe. Dodatna pozornost je namenjena naslednjim področjem sodelovanja, ki odražajo posebne razmere v Latinski Ameriki:

(a)

spodbujanju socialne kohezije, ki je skupen cilj in prednostna politika v okviru odnosov med Skupnostjo in Latinsko Ameriko, pri čemer gre za boj proti revščini, neenakosti in izključenosti. Posebna pozornost se nameni socialnemu varstvu in davčnim politikam, produktivnim naložbam za večje število in boljšo kakovost delovnih mest, politikam za boj proti diskriminaciji ter proizvodnji in uporabi prepovedanih drog in prometu z njimi, izboljšavami osnovnih socialnih storitev, zlasti na področju zdravja in izobraževanja;

(b)

spodbujanju večje regionalne integracije, vključno s podporo različnim procesom regionalne integracije in povezovanju omrežnih infrastruktur, ob čemer se zagotovi dopolnjevanje z dejavnostmi, ki jih podpirajo Evropska investicijska banka (EIB) in druge institucije;

(c)

podpori krepitvi dobrega javnega upravljanja in javnih institucij ter varstva človekovih pravic, vključno z otrokovimi pravicami in pravicami avtohtonega prebivalstva;

(d)

podpori oblikovanju skupnega območja visokošolskega izobraževanja EU-Latinska Amerika;

(e)

spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih s posebnim poudarkom na varstvu gozdov in biotske raznovrstnosti.

Člen 7

Azija

Pomoč Skupnosti Aziji podpira ukrepe, skladne s členom 5 ter s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe. Dodatna pozornost je namenjena naslednjim področjem sodelovanja, ki odražajo posebne razmere v Aziji:

(a)

uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja na področju zdravja, vključno s HIV/AIDS, in izobraževanja, med drugim s političnim dialogom za sektorsko reformo;

(b)

obravnavi vprašanj v zvezi z upravljanjem, zlasti v nestabilnih državah, kot pomoč pri vzpostavljanju legitimnih, učinkovitih in prožnih javnih institucij ter dejavne in organizirane civilne družbe ter za krepitev in varstvo človekovih pravic, vključno z otrokovimi pravicami;

(c)

spodbujanju večje regionalne integracije in sodelovanja s podporo različnim procesom regionalne integracije in dialoga;

(d)

prispevanju k nadzoru nad epidemijami in zoonozami ter k sanaciji prizadetih sektorjev;

(e)

spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih s posebnim poudarkom na varstvu gozdov in biotske raznovrstnosti;

(f)

boju proti proizvodnji in uporabi prepovedanih drog in prometu z njimi ter drugim vrstam nedovoljenega trgovanja.

Člen 8

Srednja Azija

Pomoč Skupnosti Srednji Aziji podpira ukrepe, skladne s členom 5 ter s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe. Dodatna pozornost je namenjena naslednjim področjem sodelovanja, ki odražajo posebne razmere v Srednji Aziji:

(a)

spodbujanju ustavnih reform ter zakonskega, upravnega in ureditvenega približevanja s Skupnostjo, vključno s krepitvijo nacionalnih institucij in organov, odgovornih za učinkovito izvajanje politik na področjih, zajetih v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, kot so volilna telesa, parlamenti, reforma javne uprave in upravljanje javnih financ;

(b)

spodbujanju razvoja tržnega gospodarstva in vključevanja partnerskih držav v STO, obenem pa obravnavi socialnih vidikov tranzicije;

(c)

podpori učinkovitemu upravljanju meja in čezmejnemu sodelovanju, da se spodbudi trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj v obmejnih regijah;

(d)

boju proti proizvodnji in uporabi prepovedanih drog in prometu z njimi ter drugim vrstam nedovoljenega trgovanja;

(e)

boju proti HIV/AIDS;

(f)

spodbujanju regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, ki jih zajemajo Uredba (ES) št. 1638/2006 in drugi instrumenti Skupnosti, zlasti spodbujanju sodelovanja na področju okolja — predvsem v zvezi z vodo in sanitarno opremo — izobraževanja, energije in prometa, vključno z zaščito in varnostjo mednarodne oskrbe z energijo in prevoza, povezovanjem, omrežji in njihovimi upravljavci, obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo.

Člen 9

Bližnji vzhod

Pomoč Skupnosti Bližnjemu vzhodu podpira ukrepe, skladne s členom 5 ter s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe. Dodatna pozornost je namenjena naslednjim področjem sodelovanja, ki odražajo posebne razmere na Bližnjem vzhodu:

(a)

spodbujanju socialne kohezije za zagotovitev socialne enakosti, predvsem v odnosu do uporabe domačih nacionalnih virov, in za zagotovitev politične enakosti, zlasti s spodbujanjem človekovih pravic, vključno z enakostjo med spoloma;

(b)

spodbujanju gospodarske diverzifikacije, razvoja tržnega gospodarstva in vključevanja partnerskih držav v STO;

(c)

spodbujanju regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, ki jih zajemajo Uredba (ES) št. 1638/2006 in drugi instrumenti Skupnost, in sicer s podporo prizadevanjem za vključevanje znotraj regije, na primer na področju gospodarstva, energije, prevoza in beguncev;

(d)

podpori sklepanju mednarodnih sporazumov in učinkovitemu izvajanju mednarodnega prava, zlasti resolucij in večstranskih konvencij ZN;

(e)

obravnavi vprašanj v zvezi z upravljanjem, zlasti v nestabilnih državah, da se pomaga vzpostaviti legitimne, učinkovite in prožne javne institucije ter dejavne in organizirane civilne družbe ter da se okrepi varstvo človekovih pravic, vključno z otrokovimi pravicami.

Člen 10

Južna Afrika

Pomoč Skupnosti Južni Afriki podpira ukrepe, skladne s členom 5 ter s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe. Dodatna pozornost je namenjena naslednjim področjem sodelovanja, ki odražajo posebne razmere v Južni Afriki:

(a)

podpiranju utrjevanja demokratične družbe, dobrega upravljanja in pravne države ter prispevanju k regionalni in kontinentalni stabilnosti in integraciji;

(b)

zagotavljanju podpore prizadevanjem za prilagoditev, ki bo v regiji potrebna zaradi vzpostavitve prostotrgovinskih območij v okviru Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Skupnostjo in Južno Afriko (15) ter drugih regionalnih dogovorov;

(c)

podpori boju proti revščini, neenakosti in izključenosti, tudi z obravnavo osnovnih potreb skupnosti, ki so bile v preteklosti v neugodnem položaju;

(d)

obravnavi pandemije HIV/AIDS in njenih posledic za južnoafriško družbo.

Člen 11

Tematski programi

1.   Tematski program dopolnjuje programe iz členov 5 do 10 in vključuje posebno področje dejavnosti v interesu skupine partnerskih držav, neopredeljenih z geografskega vidika, dejavnosti sodelovanja, namenjene različnim regijam ali skupinam partnerskih držav, ali mednarodni ukrep brez posebne geografske podlage.

2.   Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tematskih programov, v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe prispevajo dodano vrednost ukrepom, financiranim v okviru geografskih programov, ter jih dopolnjujejo in so z njimi usklajeni. Za te ukrepe veljajo naslednja načela:

(a)

ciljev politike Skupnosti ni mogoče ustrezno ali učinkovito doseči v okviru geografskih programov in tematski program se izvaja s strani ali prek posredniške organizacije, na primer nevladnih organizacij, drugih nedržavnih akterjev, mednarodnih organizacij ali večstranskih mehanizmov. To vključuje svetovne pobude v podporo razvojnim ciljem tisočletja, trajnostnemu razvoju ali globalnim javnim dobrinam ter ukrepe v državah članicah in pristopnih državah, in sicer z odstopanjem od člena 24, kakor je predvideno v ustreznem tematskem programu.

in/ali

(b)

ukrepi imajo značaj:

ukrepov, ki zadevajo več regij in/ali več področij, vključno s pilotnimi projekti in inovativnimi politikami;

ukrepanja v primerih, če se s partnersko(-imi) vlado(-ami) ne doseže dogovor glede ukrepa;

ukrepov, ki ustrezajo namenu posebnega tematskega programa in so odziv na prednostno nalogo politike Skupnosti oziroma mednarodno obveznost ali zavezo Skupnosti;

kjer je to ustrezno, ukrepanja v primerih, da geografski program ne obstaja ali je bil prekinjen.

Člen 12

Investiranje v ljudi

1.   Cilj pomoči Skupnosti v okviru tematskega programa „Investiranje v ljudi“ je podpirati ukrepe na področjih, ki neposredno vplivajo na življenjski standard in dobrobit ljudi, kakor je opredeljeno spodaj, poudarek pa je na najrevnejših in najmanj razvitih državah ter delih prebivalstva, ki so v najbolj neugodnem položaju.

2.   Za doseganje cilja iz odstavka 1 in v skladu s členom 11 program vključuje naslednja področja dejavnosti:

(a)

Zdravje za vse:

(i)

boj proti boleznim revščine, usmerjen k najbolj razširjenim nalezljivim boleznim, kot so določene v Evropskem akcijskem programu za boj proti HIV/AIDS, malariji in tuberkulozi, zlasti:

povečati dostopnost ključnih farmacevtskih izdelkov in diagnostičnih pripomočkov za tri bolezni v skladu z določbami Sporazuma TRIPS, kot je pojasnjeno v Deklaraciji iz Dohe o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju;

spodbuditi javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj novih načinov zdravljenja in novih zdravil, zlasti cepiv, mikrobicidov in inovativnih postopkov zdravljenja;

v smislu zmanjšanja revščine podpirati globalne pobude, ki zadevajo najbolj razširjene nalezljive bolezni in med katere spada tudi Svetovni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji;

(ii)

v skladu z načeli, dogovorjenimi na ICPD in ICPD + 5, podpora ukrepom za izboljšanje reproduktivnega in spolnega zdravja v državah v razvoju ter za zaščito pravice žensk, moških in mladoletnikov do dobrega reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter zagotavljanje finančne pomoči in ustreznega strokovnega znanja, da bi spodbudili celovit pristop k reproduktivnemu in spolnemu zdravju ter s temi povezanimi pravicami in njihovo uveljavitev, kakor je opredeljeno v Akcijskem programu ICPD, vključno z varnim materinstvom in splošnim dostopom do vsestranskega spektra varne in zanesljive zdravstvene nege in storitev, blaga, izobraževanja in informacij, vključno z informacijami o vseh vrstah programov za načrtovanje družine, na področju zdrave reprodukcije in spolnosti; med te ukrepe sodi tudi:

zmanjšanje stopenj umrljivosti in obolenj mater, pri čemer se posebej obravnava države in skupine prebivalstva, kjer sta ti najvišji;

(iii)

izboljšanje pravičnega dostopa do ponudnikov zdravstvenega varstva, proizvodov in zdravstvenih storitev s podporo:

posredovanja za reševanje krize na področju človeških virov v zdravstvu;

zdravstvenega informacijskega sistema, v okviru katerega se lahko zbirajo, merijo in analizirajo razčlenjeni podatki o storilnosti, za zagotavljanje boljših rezultatov na področju zdravja in razvoja ter trajnosti sistemov oskrbe;

izboljšavi cepiv in širitvi zaščite po cepljenju ter spodbujanju razširjenosti in dostopnosti obstoječih ali novih cepiv;

pravičnega mehanizma za financiranje nepristranskega dostopa do zdravstvenega varstva.

(iv)

ohranjanje uravnoteženega pristopa med preprečevanjem, zdravljenjem in nego, pri čemer je preprečevanje na prvem mestu, ob priznavanju dejstva, da je to še bolj učinkovito v povezavi z zdravljenjem in nego.

(b)

Izobraževanje, znanje in spretnosti:

(i)

posebna pozornost ukrepom, sprejetim v okviru razvojnih ciljev tisočletja za zagotovitev osnovnega izobraževanja za vse do leta 2015 in okvira za ukrepe iz Dakarja „Izobraževanje za vse“;

(ii)

osnovno-, srednje- in visokošolsko izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje za izboljšanje dostopa do izobraževanja za vse otroke, postopoma pa tudi za ženske in moške vseh starosti, da se izboljšajo znanje in spretnosti ter povečajo možnosti zaposlitve na trgu dela, kar bi dolgoročno ugodno vplivalo na aktivno državljanstvo in osebno izpolnitev;

(iii)

spodbujanje visoko kakovostnega osnovnega izobraževanja s posebnim poudarkom na dostopu do izobraževalnih programov za dekleta, otroke na območjih, ki so jih prizadeli konflikti, ter otroke iz marginaliziranih in ranljivih družbenih skupin; spodbujanje obveznega in brezplačnega izobraževanja do 15. leta starosti kot načinom bojevanja proti vsem oblikam otroškega dela;;

(iv)

razvoj načinov za merjenje učnih rezultatov, da bi tako bolje ocenili kakovost izobraževanja, zlasti sposobnosti pisanja, računanja ter osnovnih življenjskih znanj in spretnosti;

(v)

spodbujanje usklajevanja in prilagajanja med donatorji za spodbujanje vsesplošnega, obveznega, brezplačnega in visoko kakovostnega izobraževanja s pomočjo mednarodnih ali večdržavnih pobud;

(vi)

podpora vključujoči družbi, temelječi na znanju, in prispevek k premostitvi digitalnega razkoraka ter vrzeli v znanju in informacijah;

(vii)

izboljšanje znanja in inovacij z znanostjo in tehnologijo ter razvoj in dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij, da se izboljšata družbeno-ekonomska rast in trajnostni razvoj v povezavi z mednarodno razsežnostjo raziskovalne politike EU.

(c)

Enakost spolov:

(i)

spodbujanje enakosti spolov in pravic žensk, izvajanje globalnih zavez, podrobno opisanih v Pekinški izjavi in Izhodiščih za ukrepanje ter v Konvenciji ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk; dejavnosti zajemajo:

podporne programe, ki prispevajo k doseganju ciljev Pekinških izhodišč za ukrepanje, s posebnim poudarkom na enakosti spolov na področju upravljanja ter politične in družbene zastopanosti in drugih ukrepov za krepitev vloge žensk;

krepitev institucionalne in operativne zmogljivosti glavnih zainteresiranih strani, organizacij civilne družbe, ženskih organizacij in mrež pri njihovih prizadevanjih za spodbujanje enakosti spolov ter ekonomske in družbene neodvisnosti, vključno s povezovanjem v mreže na osi sever-jug in jug-jug in zagovorništvom;

vključitev vidika enakosti spolov v spremljanje in večanje zmogljivosti na področju statistike, in sicer s podporo razvoju in razširjanju podatkov in kazalcev, razčlenjenih glede na spol, ter podatkov in kazalcev, ki zadevajo enakost spolov;

znižanje stopnje nepismenosti odraslih, s posebnim poudarkom na opismenjevanju žensk;

ukrepe zoper nasilje nad ženskami.

(d)

Drugi vidiki človekovega in družbenega razvoja

(i)

Kultura:

spodbujanje medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti, spoštovanja enakega dostojanstva vseh kultur;

krepitev mednarodnega sodelovanja, da bi spodbudili prispevek kulturnih panog h gospodarski rasti v državah v razvoju, ki bi tako lahko v celoti izkoristile svoje zmožnosti za boj proti revščini, vključno z reševanjem vprašanj, kot so dostop na trg in pravice intelektualne lastnine;

spodbujanje spoštovanja družbenih, kulturnih in duhovnih vrednot avtohtonega prebivalstva in manjšin da se poveča enakost in pravičnost v večnacionalnih družbah v skladu s splošnimi človekovimi pravicami, do katerih je vsakdo upravičen, vključno z avtohtonim prebivalstvom in osebam, ki so del manjšine;

podpora kulturi kot obetavnemu gospodarskemu področju za razvoj in rast.

(ii)

Zaposlovanje in socialna kohezija:

spodbujanje celostnega socialnega in gospodarskega pristopa, vključno s spodbujanjem produktivnega zaposlovanja, dostojnega dela za vse, socialne kohezije, razvoja človeških virov, pravičnosti, socialne zaščite in z načrtovanjem zaposlovanja ter krepitvijo kakovosti delovnih mest v neformalnem sektorju ter pooblaščanjem delovnih združenj v skladu z načeli ustreznih konvencij ILO in mednarodnimi zavezami Skupnosti na teh področjih;

spodbujanje programa „dostojno delo za vse“ kot vsesplošnega cilja, tudi s pomočjo svetovnih in drugih večdržavnih pobud za izvajanje poglavitnih mednarodno sprejetih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, ocene vpliva trgovine na dostojno delo, trajnostnih in primernih mehanizmov za pravično financiranje, učinkovitega delovanja — in širše uporabe — sistemov socialne zaščite;

podpora pobudam za spodbujanje boljših delovnih pogojev ter prilagajanja liberalizaciji trgovine, vključno z vidiki zaposlovanja v razvojnih politikah, z namenom razširjanja evropskih družbenih vrednot;

pomagati pri spodbujanju pozitivne socialne razsežnosti globalizacije in izkušenj EU.

(iii)

Mladina in otroci:

boj proti vsem oblikam dela otrok, trgovanju z otroki in nasiljem nad njimi ter spodbujanje politik, ki upoštevajo posebno občutljivost in potenciale mladine in otrok, zaščito njihovih pravic in interesov, izobrazbo, zdravje in vire preživetja, začeti pa je treba z njihovim vključevanjem in usposobljenostjo;

spodbujati države v razvoju, da okrepijo svoje zmogljivosti in pozornost namenijo oblikovanju politik, ki koristijo mladim in otrokom;

zavzemati se za konkretne strategije in ukrepe za reševanje posebnih problemov in izzivov, ki zadevajo mladino in otroke, pri čemer je treba vedno delovati njim v korist. Zagotoviti je treba udeležbo otrok in mladine;

Skupnost v vlogi glavnega donatorja uradne razvojne pomoči med mednarodnimi institucijami večstranske donatorje pozove, naj se pri oblikovanju politik neomajno zavzamejo za odpravo najhujših oblik dela otrok, zlasti z nevarnimi oblikami dela z namenom, da se spodbuja učinkovita odprava vseh oblikah dela otrok, bojevati proti trgovanju z otroki in nasiljem nad njimi ter krepiti vlogo otrok in mladih kot akterjev pri razvoju.

Člen 13

Okolje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, vključno z energijo

1.   Cilj tematskega programa o okolju in trajnostnem upravljanju z naravnimi viri, vključno z vodo in energijo, je vključiti okoljevarstvene zahteve v okvir razvojne politike in drugih zunanjih politik Skupnosti ter pomoč pri spodbujanju okoljskih in energetskih politik Skupnosti v tujini, ki so v skupnem interesu Skupnosti ter partnerskih držav in regij.

2.   Za doseganje cilja iz odstavka 1 in v skladu s členom 11 program vključuje naslednja področja dejavnosti:

(a)

pospešeno delovanje pri nudenju pomoči državam v razvoju, da bi se dosegli razvojni cilji tisočletja glede trajnostnega razvoja okolja, in sicer s povečanjem zmogljivosti vključevanja okoljskih vidikov v državah v razvoju, s podporo akterjem civilne družbe, lokalnim oblastem in posvetovalnim platformam, s spremljanjem in ocenjevanjem stanja okolja, z razvijanjem inovativnih pristopov ter združevanjem za izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja s ključnimi državami na teh področjih;

(b)

spodbujanje izvajanja pobud Skupnosti in dogovorjenih obvez na mednarodni in regionalni ravni in/ali njihovega čezmejnega značaja s podporo trajnostnemu razvoju, vključno z dejavnostmi za obravnavo sedanjih in prihodnjih vprašanj podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, dezertifikacije, gozdov, degradacije tal, ribolovnih in morskih virov, spoštovanja okoljskih predpisov (za proizvode in proizvodne postopke), preudarnega upravljanja s kemikalijami in odpadki, boja proti onesnaževanju, trajnostnih načinov proizvodnje in porabe ter migracij v povezavi z okoljem. To vključuje tudi prizadevanja za spodbujanje dobrega upravljanja gozdov in boja proti nezakoniti sečnji, zlasti s pomočjo zakonodaje FLEGT, ter inovativnih dejavnosti za ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi, pri čemer dejavno sodelujejo lokalne skupnosti in prebivalstvo, ki je odvisno od gozdov.

Kar zadeva vodo, bo cilj tematskega programa oblikovanje okvira za dolgoročno zaščito vodnih virov in vzpodbujanje trajnostne rabe vode s podporo usklajevanju politik;

(c)

večje vključevanje okoljskih ciljev s podporo metodološkemu delu, krepitvijo strokovnega znanja na okoljskem področju, ki se bo uporabilo v okviru dejavnosti politike ter pri ukrepih za integracijo in inovacije v Skupnosti, in spodbujanjem skladnosti;

(d)

krepitev okoljskega upravljanja ter podpora razvoju mednarodne politike s prizadevanjem za usklajevanje med okoljskim in drugimi stebri mednarodnega upravljanja za trajnostni razvoj ter s podporo spremljanju in ocenjevanju stanja okolja na regionalni in mednarodni ravni, zagotavljanjem dodatne pomoči sekretariatom večstranskih okoljskih sporazumov, spodbujanjem učinkovitih ukrepov za spoštovanje in izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, tudi s krepitvijo zmogljivosti, podporo mednarodnim organizacijam in procesom, podporo civilni družbi in političnim možganskim trustom ter izboljšanjem učinkovitosti mednarodnih pogajanj;

(e)

podpora možnostim trajnostne rabe energije v partnerskih državah in regijah z vključevanjem trajnostne energije v razvojne načrte in strategije, razvijanjem institucionalne podpore in tehnične pomoči, oblikovanjem ugodnega zakonodajnega in političnega okvira, ki bi privabil nova podjetja in vlagatelje v obnovljive vire energije, krepitvijo vloge energije kot sredstva za ustvarjanje dohodka za revne, spodbujanjem inovativnih finančnih pristopov ter krepitvijo regionalnega sodelovanja med vladnimi in nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem z zgoraj navedenih področij. Strateški ukrepi Skupnosti bodo namenjeni zlasti spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, večje energetske učinkovitosti in oblikovanju ustreznega pravnega okvira na področju energije v zadevnih državah in regijah ter prehoda z zelo škodljivih energetskih virov na manj škodljive.

Člen 14

Nedržavni akterji in lokalne oblasti v razvojnem procesu

1.   Cilj tematskega programa o nedržavnih akterjih in lokalnih oblasteh v razvojnem procesu je sofinanciranje pobud, ki jih na področju razvoja sprožijo in/ali izvajajo organizacije civilne družbe in lokalne oblasti in ki izvirajo iz Skupnosti in partnerskih držav. Najmanj 85 % sredstev, predvidenih v okviru tega tematskega programa, se nameni nedržavnim akterjem. Program se izvaja v skladu s cilji te uredbe in je namenjen krepitvi zmogljivosti nedržavnih akterjev in lokalnih oblasti pri oblikovanju politike, tako da se:

(a)

spodbudi družbeno okolje, ki omogoča vključevanje in je usposobljeno, z namenom

(i)

doprinesti koristi prebivalcem izven dosega osnovnih storitev in virov, ki so izključeni iz procesa oblikovanja politike,

(ii)

okrepiti zmogljivosti organizacij civilne družbe in lokalnih oblasti v partnerskih državah, s čimer bi olajšali njihovo sodelovanje pri opredeljevanju in izvajanju strategij zmanjševanja revščine in trajnostnega razvoja,

(iii)

olajšati medsebojno delovanje državnih in nedržavnih akterjev v različnih kontekstih ter podpreti večjo vlogo lokalnih oblasti v procesu decentralizacije;

(b)

poviša raven ozaveščenosti evropskega državljana glede razvojnih vprašanj in udejanji aktivna podpora javnosti v Skupnosti in pristopnih državah strategijam zmanjševanja revščine in trajnostnega razvoja v partnerskih državah, pravičnejšim odnosom med razvitimi državami in državami v razvoju ter da se v ta namen okrepi vloga civilne družbe in lokalnih oblasti;

(c)

doseže učinkovitejše sodelovanje, spodbudijo sinergije in olajša strukturiran dialog med mrežami civilne družbe in združenji lokalnih oblasti znotraj njihovih organizacij in z institucijami Skupnosti.

2.   Za doseganje cilja iz odstavka 1 in v skladu s členom 11 program vključuje naslednja področja dejavnosti:

(a)

posredovanja v državah in regijah v razvoju, ki

(i)

krepijo razvoj in procese sodelovanja ter vključevanje vseh akterjev, zlasti ranljivih in marginaliziranih skupin;

(ii)

podpirajo procese razvoja zmogljivosti zadevnih akterjev na državni, regionalni ali lokalni ravni;

(iii)

spodbujajo procese medsebojnega razumevanja;

(iv)

lajšajo dejavno udeležbo državljanov v razvojnih procesih in pri krepitvi njihovih zmogljivosti za ukrepanje;

(b)

dvig javne zavesti glede razvojnih vprašanj in spodbujanje izobraževanja za razvoj v Evropski uniji in pristopnih državah, da se razvojna politika zasidra v evropskih družbah, da se v EU in pristopnih državah udejanji večja podpora javnosti ukrepom proti revščini in pravičnejšim odnosom med razvitimi državami in državami v razvoju, da se v EU dvigne zavest glede vprašanj in težav, s katerimi se soočajo države v razvoju in njihovi prebivalci ter da se spodbudi socialna razsežnost globalizacije;

(c)

koordinacija in komunikacija med civilno družbo in mrežami lokalnih oblasti, znotraj njihovih organizacij in med različnimi tipi interesnih skupin, dejavnih v okviru evropskih in svetovnih javnih razprav o razvoju.

3.   Pomoč lokalnim oblastem v partnerskih državah se običajno izvaja v okviru nacionalnih strateških dokumentov, razen če ti ne zagotavljajo ustrezne podpore, zlasti v razmerah, kot so težavna partnerstva, nestabilne države in pokonfliktne situacije.

V okviru pomoči lokalnim oblastem in njihovim združenjem se pri izračunu sofinanciranja s strani Skupnosti upošteva njihov prispevek v zmogljivostih.

Člen 15

Varnost preskrbe s hrano

1.   Cilj tematskega programa o varnosti preskrbe s hrano je izboljšati varnost preskrbe s hrano v korist najrevnejših in najbolj ranljivih ter prispevati k doseganju razvojnih ciljev tisočletja v zvezi z revščino in lakoto, in sicer z vrsto ukrepov za zagotavljanje vsesplošne skladnosti, dopolnjevanja in kontinuitete posredovanj Skupnosti, tudi na področju prehoda od pomoči do razvoja.

2.   Za doseganje cilja iz odstavka 1 in v skladu s členom 11 program vključuje naslednja področja dejavnosti:

(a)

prispevanje k zagotavljanju mednarodnih javnih dobrin, zlasti raziskav in tehnoloških inovacij, ki jih spodbudijo zahteve v korist revnim, kakor tudi razvoj zmogljivosti ter znanstveno in tehnično sodelovanje in združevanje na osi jug-jug in jug-sever;

(b)

podpora globalnim, kontinentalnim in regionalnim programom, ki zlasti:

(i)

podpirajo obveščanje in zgodnje opozarjanje v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano,

(ii)

podpirajo varnost preskrbe s hrano na posebnih področjih, kot je kmetijstvo, vključno z oblikovanjem regionalnih kmetijskih politik in dostopom do zemlje, kmetijskim trgovanjem ter upravljanjem z naravnimi viri,

(iii)

kratko-, srednje- in dolgoročno spodbujajo, krepijo in dopolnjujejo nacionalne strategije varnosti preskrbe s hrano in zmanjševanja revščine, ter

(iv)

podpirajo povezovanje v mreže političnih strokovnjakov in nedržavnih akterjev, da bi pospešili svetovno agendo o varnosti preskrbe s hrano;

(c)

zagovarjanje in pospeševanje agende o varnosti preskrbe s hrano. Skupnost si v okviru mednarodnih razprav še naprej prizadeva za reševanje glavnih vprašanj v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano in spodbuja harmonizacijo, usklajevanje in prilagajanje politik ter načinov zagotavljanja pomoči s strani razvojnih partnerjev in donatorjev. Posebej je treba okrepiti spodbujanje vloge civilne družbe pri zadevah v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano;

(d)

obravnavanje negotovosti v zvezi s preskrbo s hrano v izjemnih razmerah v državah v tranziciji in nestabilnih državah, pri čemer se v okviru programa osrednja vloga nameni usklajevaju pomoči, sanacije in razvoja. Tematski program:

(i)

podpira posredovanja, ki naj bi zaščitila, ohranila in obnovila proizvodna in socialna sredstva, pomembna za varnost preskrbe s hrano, olajšala gospodarsko vključevanje in dolgoročno sanacijo, ter

(ii)

podpira preprečevanje kriz in krizno upravljanje z namenom obravnave izpostavljenosti pretresom in krepitve sposobnosti okrevanja pri ljudeh;

(e)

razvoj inovativnih politik, strategij in pristopov na področju varnosti preskrbe s hrano ter krepitev možnosti za njihovo pomnoževanje in razširjanje na osi jug-jug. Področja, na katerih se posreduje, so med drugimi lahko kmetijstvo, vključno z zemljiško reformo in zemljiško politiko, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in dostop do njih, varnost preskrbe s hrano v povezavi z razvojem podeželja in lokalnim razvojem, vključno z infrastrukturo, prehrana, demografija in delo, migracije, zdravje in izobraževanje. Zagotovi se usklajenost in dopolnjevanje z drugimi programi Skupnosti na teh področjih.

Člen 16

Migracije in azil

1.   Cilj tematskega programa o sodelovanju s tretjimi državami na področju migracij in azila je te države podpreti pri njihovih prizadevanjih za zagotovitev boljšega obvladovanja migracijskih tokov v vseh njihovih razsežnostih. Tematski program se ukvarja predvsem z migracijami v Skupnost, kljub temu pa upošteva tudi pomembne migracijske tokove na osi jug-jug.

2.   Za doseganje cilja iz odstavka 1 in v skladu s členom 11 program vključuje naslednja področja dejavnosti:

(a)

pospeševanje povezav med migracijami in razvojem, zlasti s spodbujanjem diaspor, da prispevajo k razvoju v njihovi matični državi, in s poudarjanjem pomembnosti vračanja migrantov; preprečevanje „bega možganov“ in spodbujanje kroženja usposobljenih migrantov; omogočanje lažjih finančnih transferjev s strani migrantov v njihovo matično državo; podpiranje prostovoljnega vračanja migrantov in njihovega ponovnega vključevanja v družbo ter razvoja zmogljivosti za upravljanje migracij; spodbujanje prizadevanj za razvoj zmogljivosti v pomoč državam pri oblikovanju migracijskih politik, ki spodbujajo razvoj, in pri njihovih zmožnostih za skupno obvladovanje migracijskih tokov;

(b)

spodbujanje dobro vodenih delovnih migracij, zlasti s pomočjo obveščanja o zakonitih migracijah in pogojih za vstop na ozemlje držav članic Skupnosti in bivanje na tem ozemlju; obveščanje o možnostih delovnih migracij in potrebah v državah članicah ter o kvalifikacijah kandidatov za migracijo iz tretjih držav; podpora usposabljanju kandidatov za zakonito migracijo pred odhodom; spodbujanje opredelitve in izvajanja zakonodajnih okvirov za delavce migrante v tretjih državah;

(c)

boj proti nezakonitemu priseljevanju in lajšanje ponovnega sprejema nezakonitih priseljencev, tudi med tretjimi državami, še zlasti pa boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi; odvračanje od nezakonitega priseljevanja in dvig zavesti glede nevarnosti, povezanih s tem; izboljšanje zmogljivosti na področju upravljanja meja, vizumov in potnih listin, vključno z varnostjo dokumentov in uvedbo biometričnih podatkov ter odkrivanjem ponarejenih dokumentov; učinkovito izvajanje sporazumov o ponovnem sprejemu, sklenjenih s Skupnostjo, in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov; pomoč tretjim državam pri obvladovanju nezakonitega priseljevanja in pri usklajevanju njihovih politik;

(d)

zaščita migrantov, vključno z najbolj občutljivimi, npr. ženskami in otroki, pred izkoriščanjem in izključenostjo s pomočjo ukrepov, kot je oblikovanje zakonodaje tretjih držav na področju migracij; podpiranje integracije in nediskriminacije ter ukrepov za zaščito migrantov pred rasizmom in ksenofobijo; preprečevanje tihotapljenja ljudi in trgovine z njimi in vseh oblik suženjstva ter boj proti temu;

(e)

spodbujanje azila in mednarodne zaščite, tudi z regionalnimi programi zaščite, zlasti v okviru krepitve institucionalnih zmogljivosti; spodbujanje registracije prosilcev za azil in beguncev; spodbujanje mednarodnih standardov in instrumentov za zaščito beguncev; podpiranje izboljšave pogojev sprejema in vključevanja v lokalno življenje ter prizadevanje za trajne rešitve.

Člen 17

Države AKP, ki so pogodbenice Protokola o sladkorju

1.   Države AKP iz Priloge III, ki so pogodbenice Protokola o sladkorju in na katere vpliva reforma Skupnosti na področju pridelave sladkorja, so upravičene do ugodnosti iz programa spremljevalnih ukrepov. Namen pomoči Skupnosti tem državam je podpreti njihov proces prilagajanja, saj se zaradi reforme skupne ureditve trga za sladkor soočajo z novimi pogoji na trgu sladkorja. V okviru pomoči Skupnosti se upoštevajo strategije prilagajanja držav, posebna pozornost pa je namenjena naslednjim področjem sodelovanja:

(a)

izboljšanju konkurenčnosti sektorja sladkorja in sladkornega trsa, če je to trajnostni proces, ob upoštevanju položaja različnih interesnih skupin v sektorju;

(b)

spodbujanju diverzifikacije gospodarstva na območjih, ki so odvisna od sladkorja;

(c)

spopadanju s širšimi posledicami, ki jih povzroča proces prilagajanja, po možnosti, vendar ne izključno, povezanimi s službami za zaposlovanje in socialnega varstva, rabo zemljišč in obnovo okolja, energetiko, raziskavami in inovacijami ter makroekonomsko stabilnostjo.

2.   Komisija v okviru zneska iz Priloge IV določi najvišji znesek, ki bo na voljo vsaki državi pogodbenici Protokola o sladkorju za financiranje ukrepov iz odstavka 1 na podlagi potreb posamezne države, ki izhajajo zlasti iz posledic reforme sektorja sladkorja v zadevni državi in iz pomena sektorja sladkorja za gospodarstvo. Določitev meril za dodeljevanje temelji na podlagi podatkov iz obdobij pred letom 2004.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 35(2) določi dodatna navodila v zvezi z razdelitvijo skupnega zneska upravičenim državam.

NASLOV III

NAČRTOVANJE PROGRAMOV IN RAZPOREJANJE SREDSTEV

Člen 18

Splošni okvir načrtovanja programov in razporejanja sredstev

1.   Komisija pri geografskih programih v skladu s členom 19 za vsako od partnerskih držav in regij izdela strateški dokument in večletni okvirni program ter v skladu s členom 22 za vsako od njih sprejme letni program ukrepov.

Pri tematskih programih Komisija v skladu s členom 20 izdela tematske strateške dokumente in sprejme programe ukrepov v skladu s členom 22.

Podpora Skupnosti je v izjemnih okoliščinah lahko tudi v obliki posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih okvirnih programih, kakor je določeno v členu 23.

2.   Komisija v okviru vsakega geografskega programa določi okvirno večletno dodelitev sredstev s pomočjo standardnih, objektivnih in preglednih meril za dodelitev sredstev, utemeljenih s potrebami in uspešnostjo zadevne partnerske države ali regije, in ob upoštevanju posebnih težav, s katerimi se srečujejo države ali regije, ki so v krizi, izpostavljene konfliktom ali naravnim nesrečam, hkrati pa tudi specifičnosti različnih programov.

Merila v zvezi s potrebami vključujejo prebivalstvo, dohodek na prebivalca in razširjenost revščine, porazdelitev dohodka in raven socialnega razvoja. Merila v zvezi z uspešnostjo pa vključujejo napredek na politični, gospodarski in socialni ravni, napredek na področju dobrega javnega upravljanja in učinkovite uporabe pomoči ter zlasti način, kako določena država uporablja omejena sredstva za razvoj, začenši z lastnimi sredstvi.

3.   Komisija lahko za okrepitev sodelovanja med najbolj oddaljenimi regijami EU ter sosednjimi partnerskimi državami in regijami določi posebna finančna sredstva.

Člen 19

Geografski strateški dokumenti in večletni okvirni programi

1.   Pri pripravi in izvajanju strateških dokumentov se upoštevajo načela o učinkovitosti pomoči: nacionalna lastna odgovornost, partnerstvo, koordinacija, usklajevanje, približevanje sistemom držav prejemnic oz. regionalnim sistemom in usmerjenost k doseganju rezultatov, kakor je določeno v členu 3(5) do (8).

2.   Strateški dokumenti veljajo največ za obdobje veljavnosti te uredbe, njihov namen pa je zagotoviti skladen okvir sodelovanja med Skupnostjo in zadevno partnersko državo ali regijo v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji, načeli in predpisano politiko ter Prilogo IV te uredbe. Večletni okvirni programi temeljijo na strateških dokumentih.

Strateški dokumenti so predmet vmesnega pregleda ali po potrebi ad hoc pregledov, pri katerih se uporabljajo načela in postopki, določeni v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami ali regijami.

3.   Strateški dokumenti se načeloma oblikujejo na podlagi dialoga s partnerskimi državami in regijami, kar vključuje civilno družbo ter regionalne in lokalne oblasti, tako da se zagotovi ustrezna odgovornost zadevne države ali regije za proces ter spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam, predvsem strategijam zmanjševanja revščine.

4.   Večletni okvirni programi se na podlagi strateških dokumentov oblikujejo za vsako od partnerskih držav in regij. Po možnosti so določeni v sporazumu z zadevno državo ali regijo.

Večletni okvirni programi določajo prednostna področja za financiranje s strani Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalnike učinkovitosti.

Programi določajo tudi okvirna finančna sredstva, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje; če je primerno, se ta dodelijo v določenem razponu. Te dodelitve so v skladu z okvirno razporeditvijo sredstev iz Priloge IV.

Programi se po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vmesni ali ad hoc pregledi strateških dokumentov.

Večletna okvirna sredstva se lahko glede na rezultate pregledov povečajo ali zmanjšajo, predvsem ob upoštevanju posebnih potreb, kot se porajajo v razmerah po krizi ali ob izjemnih ali nezadovoljivih dosežkih.

5.   V okoliščinah, kot so krize, razmere po konfliktih ali grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, se lahko uporabi poseben hitri postopek za izvedbo ad hoc pregleda strategije sodelovanja države ali regije. V okviru takšnega pregleda se lahko državi ali regiji predlaga strategija za spodbujanje prehoda k dolgoročnemu sodelovanju in razvoju.

6.   Strategija v skladu s členom 2(6) zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, skladni in se ne podvajajo z ukrepi, ki so upravičeni do financiranja v okviru drugih instrumentov Skupnosti, zlasti z Uredbo (ES) št. 1717/2006 in Uredbo (ES) št. 1257/96. Kadar kriza ali razmere po krizi neposredno zadevajo ali prizadenejo partnerske države ali skupine partnerskih držav, se pri večletnih okvirnih programih še posebej poudari okrepitev usklajevanja pomoči, sanacije in razvoja, da se tako zagotovi prehod iz izrednih razmer v fazo razvoja; v programih za države in regije, ki so redno izpostavljene naravnim nesrečam, pa se predvidi pripravljenost na nesreče, njihovo preprečevanje in reševanje posledic takšnih nesreč.

7.   Komisija lahko z namenom spodbuditve regionalnega sodelovanja pri sprejemanju letnih programov ukrepov, navedenih v členu 22, ali posebnih ukrepov iz člena 23 pri dejavnostih sodelovanja iz tega poglavja določi, da so projekti ali programi regionalnega ali čezmejnega značaja, ki se izvajajo v sodelovanju z državami iz Priloge V, upravičeni v skladu s prvim pododstavkom člena 2(4). V ta namen se lahko oblikujejo določbe v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih iz tega člena in člena 20.

8.   Komisija in države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi, da se tako spodbudi dopolnjevanje njihovih dejavnosti sodelovanja.

Člen 20

Strateški dokumenti za tematske programe

1.   Tematski strateški dokumenti se oblikujejo največ za obdobje veljavnosti te uredbe. Določajo strategijo Skupnosti glede zadevne teme, prednostnih nalog Skupnosti, mednarodnega položaja in dejavnosti glavnih partnerjev. Skladni so s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in načeli ter predpisano politiko in Prilogo IV te uredbe.

Tematski strateški dokumenti določajo prednostna področja za financiranje s strani Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalnike učinkovitosti.

Tematski strateški dokumenti določajo tudi okvirna finančna sredstva, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje; če je primerno, se ta dodelijo v določenem razponu.

Tematski strateški dokumenti so predmet vmesnih ali po potrebi ad hoc pregledov.

2.   Komisija in države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe in lokalnimi oblastmi, da se tako spodbudi dopolnjevanje njihovih dejavnosti sodelovanja.

3.   Določijo se sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri globalnih pobudah.

Člen 21

Sprejetje strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov

Strateške dokumente in večletne okvirne programe iz členov 19 in 20 ter njihove morebitne preglede, navedene v členu 19(2) in členu 20(1), kakor tudi spremljevalne ukrepe iz člena 17 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 35(2).

NASLOV IV

IZVAJANJE

Člen 22

Sprejetje letnih programov ukrepov

1.   Komisija sprejme letne programe ukrepov, oblikovane na podlagi strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov, navedenih v členih 19 in 20.

Izjemoma — na primer, če program ukrepov še ni bil sprejet — lahko Komisija na podlagi strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov iz členov 19 in 20 sprejme ukrepe, ki jih letni programi ukrepov ne vsebujejo, in sicer po istih pravilih in na iste načine, kot veljajo za programe ukrepov.

2.   Letni programi ukrepov določajo zastavljene cilje, področja posredovanja, pričakovane rezultate, načine upravljanja in skupni znesek predvidenega financiranja. Vsebujejo opis ukrepov, ki jih je treba financirati, podatke o finančnih zneskih, dodeljenih za posamezen ukrep, in okvirni časovni razpored njihovega izvajanja. Cilji so izmerljivi ter časovno opredeljeni.

3.   Letne programe ukrepov sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 35(2).

4.   Na ravni projektov se izvaja ustrezno okoljsko preverjanje, vključno s presojo vplivov na okolje za okolju škodljive projekte, zlasti nove infrastrukturne projekte večjega obsega. Kjer je to ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške okoljske presoje. Zagotovi se udeležba zainteresiranih skupin pri okoljskih presojah in dostop javnosti do njihovih rezultatov.

Člen 23

Sprejetje posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih

1.   Po potrebi ali ob nepredvidenih dogodkih, ki so povezani z naravnimi nesrečami, civilnimi spori ali krizami in ki se ne morejo financirati v okviru Uredbe (ES) št. 1717/2006 ali Uredbe (ES) št. 1257/96, Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih (v nadaljevanju „posebni ukrepi“).

Posebni ukrepi lahko financirajo tudi ukrepe, s katerimi se olajša prehod od nujne pomoči na dolgoročne razvojne dejavnosti, vključno z dejavnostmi za učinkovitejšo pripravo prebivalstva na ponavljajoče se krize.

2.   Posebni ukrepi določajo zastavljene cilje, področja posredovanja, pričakovane rezultate, načine upravljanja in skupni znesek predvidenega financiranja. Vsebujejo opis ukrepov, ki jih je treba financirati, podatke o finančnih zneskih, dodeljenih za posamezen ukrep, in okvirni časovni razpored njihovega izvajanja. Vsebujejo tudi opredelitev vrste kazalcev učinkovitosti, ki jih bo treba spremljati pri izvajanju posebnih ukrepov.

3.   Kadar stroški takšnih ukrepov presežejo 10 000 000 EUR, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 35(2). Če so stroški posebnih ukrepov pod 10 000 000 EUR, Komisija ukrepe v roku enega meseca po sprejetju sklepa predloži v informacijo državam članicam in Evropskemu parlamentu.

4.   Spremembe posebnih ukrepov, kot so tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev znotraj predvidenega proračuna ali zvišanje oz. znižanje proračuna za manj kot 20 % začetnega proračuna, se lahko izvajajo brez uporabe postopka iz člena 35(2), če takšne spremembe ne vplivajo na začetne cilje, določene v sklepu Komisije. O vseh tovrstnih tehničnih prilagoditvah se v roku enega meseca obvesti Evropski parlament in države članice.

Člen 24

Upravičenost

1.   Brez poseganja v člen 31 so do financiranja po tej uredbi v okviru izvajanja letnih programov ukrepov iz člena 22 ali posebnih ukrepov iz člena 23 med drugim upravičeni:

(a)

partnerske države in regije ter njihove institucije;

(b)

decentralizirane enote partnerskih držav, kot so občine, province, departmaji in regije;

(c)

mešani organi, ki so jih ustanovile partnerske države in regije ter Skupnost;

(d)

mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, organi, službami ali misijami ZN, mednarodne in regionalne finančne institucije in razvojne banke, če prispevajo k ciljem te uredbe;

(e)

institucije in organi Skupnosti, izključno v okviru izvajanja podpornih ukrepov iz člena 26;

(f)

agencije EU;

(g)

pa tudi naslednji subjekti in telesa držav članic, partnerskih držav in regij ali katere koli druge tretje države v skladu s pravili o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti, določenimi v členu 31, če prispevajo k ciljem te uredbe:

(i)

javna ali paradržavna telesa, lokalne oblasti in njihovi konzorciji ali predstavniška združenja;

(ii)

družbe, podjetja ter druge zasebne organizacije in gospodarski subjekti;

(iii)

finančne institucije, ki dodeljujejo, spodbujajo in financirajo zasebne naložbe v partnerskih državah in regijah;

(iv)

nedržavni akterji, kakor so opredeljeni v odstavku 2;

(v)

fizične osebe.

2.   Nedržavni nepridobitni akterji, ki lahko prejmejo finančno podporo iz te uredbe, delujejo pa neodvisno in odgovorno, so predvsem: nevladne organizacije, organizacije avtohtonih prebivalcev, organizacije nacionalnih in/ali narodnostnih manjšin, lokalna trgovska združenja in lokalne skupine državljanov, zadruge, sindikati, predstavniške organizacije ekonomskih in socialnih interesov, organizacije za boj proti korupciji in goljufijam ter spodbujanje dobrega upravljanja, organizacije, ki se borijo za državljanske pravice in proti diskriminaciji, lokalne organizacije (vključno z mrežami), ki delujejo na področju decentraliziranega regionalnega sodelovanja in povezovanja, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve in verska združenja ali skupnosti, mediji ter vsa nevladna združenja in neodvisne fundacije, vključno z neodvisnimi političnimi fundacijami, ki lahko prispevajo k uresničevanju ciljev iz te uredbe.

Člen 25

Oblike financiranja

1.   Financiranje Skupnosti ima lahko eno od naslednjih oblik:

(a)

projekti in programi;

(b)

proračunske podpore, kadar je upravljanje z javnimi sredstvi partnerske države dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito ter kadar partnerska država vzpostavi natančno določene sektorske ali makroekonomske politike, ki jih pozitivno ocenijo njeni glavni donatorji, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, kadar je to primerno. Komisija dosledno uporablja pristop, ki temelji na rezultatih in kazalnikih učinkovitosti, ter jasno določi in spremlja njegovo pogojenost ter podporna prizadevanja partnerskih držav, da bi razvila parlamentarni nadzor in zmogljivosti revizije ter povečala preglednost in javni dostop do informacij. Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek v zvezi z doseganjem ciljev v smislu učinka in rezultatov;

(c)

sektorske podpore;

(d)

v izjemnih primerih sektorski ali splošni podporni programi za uvoz, ki imajo lahko obliko:

(i)

sektorskih programov za uvoz v naravi,

(ii)

sektorskih programov za uvoz v obliki deviznih prispevkov za financiranje uvoza v zadevnem sektorju ali

(iii)

splošnih programov za uvoz v obliki deviznih prispevkov za financiranje splošnega uvoza širokega obsega proizvodov;

(e)

sredstva, ki jih imajo na razpolago EIB ali drugi finančni posredniki, na podlagi programov Komisije za dodeljevanje posojil (predvsem v podporo naložbam in razvoju zasebnega sektorja), tveganega kapitala (predvsem v obliki podrejenih ali pogojnih posojil) ali drugih manjših začasnih udeležb pri podjetniškem kapitalu, pa tudi za prispevek k jamstvenim skladom pod pogoji iz člena 32, dokler je finančno tveganje Skupnosti omejeno na ta sredstva;

(f)

subvencioniranje obrestnih mer, predvsem za posojila na področju okolja;

(g)

odpis dolga v okviru mednarodno dogovorjenih programov za odpis dolga;

(h)

donacije za financiranje ukrepov, ki jih predstavijo subjekti iz člena 24(1)(b), (c), (d), (f) in (g)(i) do (v);

(i)

donacije za financiranje stroškov delovanja subjektov iz člena 24(1)(b), (c), (d), (f) in (g)(i), (iii) in (iv);

(j)

financiranje programov združevanja javnih ustanov, lokalnih oblasti, javnih nacionalnih organov in zasebnih pravnih subjektov, ki imajo vlogo javnih služb držav članic ter partnerskih držav in regij;

(k)

prispevki v mednarodne sklade, ki jih upravljajo predvsem mednarodne ali regionalne organizacije;

(l)

prispevki v nacionalne sklade, ki so jih za spodbujanje skupnega financiranja več donatorjev ustanovile partnerske države ali regije, ali v sklade, ki jih za izvajanje skupnih ukrepov ustanovi eden ali več donatorjev;

(m)

kapitalski vložki v mednarodne finančne institucije in regionalne razvojne banke;

(n)

človeški in materialni viri, ki so potrebni za učinkovito upravljanje in nadzor partnerskih držav in regij nad projekti in programi.

2.   Pomoč Skupnosti se ne uporablja za plačevanje davkov, carin ali stroškov v državah upravičenkah.

Člen 26

Podporni ukrepi

1.   Financiranje Skupnosti lahko pokriva odhodke, namenjene ukrepom za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo in ocenjevanje, ki so neposredno potrebni za izvajanje te uredbe in uresničitev njenih ciljev, npr. odhodke za študije, sestanke, ukrepe obveščanja, osveščanja, usposabljanja in objavljanja, odhodke, povezane z računalniškimi omrežji za izmenjavo informacij, kot tudi vse druge odhodke za upravno in tehnično pomoč, ki je potrebna za vodenje programov. Obsega tudi odhodke za upravno podporo, ki pri upravljanju finančnih ukrepov iz te uredbe nastanejo pri delegacijah Komisije.

2.   Vsi ti podporni ukrepi niso nujno zajeti v večletnih okvirnih programih in se torej lahko financirajo zunaj strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov. Financirajo pa se lahko tudi v skladu z večletnimi okvirnimi programi.

Podporne ukrepe, ki jih ne zajemajo večletni okvirni programi, v skladu s členom 23(3) in (4) sprejme Komisija.

Člen 27

Sofinanciranje

1.   Ukrepi so upravičeni do sofinanciranja med drugim iz naslednjih virov:

(a)

držav članic in njihovih regionalnih in lokalnih oblasti ter zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(b)

drugih držav donatork, predvsem iz njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(c)

mednarodnih, tudi regionalnih organizacij, predvsem iz mednarodnih in regionalnih finančnih institucij;

(d)

družb, podjetij in drugih zasebnih organizacij in gospodarskih subjektov ter drugih nedržavnih akterjev;

(e)

partnerskih držav in regij, prejemnic sredstev.

2.   Pri vzporednem sofinanciranju se projekt ali program razdeli na več jasno opredeljivih elementov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, kar zagotavlja sofinanciranje, katerega končni namen je vseskozi določljiv.

Pri skupnem sofinanciranju se celotni stroški projekta ali programa razdelijo med partnerje, s tem pa se zagotovi takšna združitev sofinanciranja in sredstev, ki onemogoča opredelitev vira financiranja posebne dejavnosti v okviru projekta ali programa.

3.   Pri skupnem sofinanciranju lahko Komisija za izvajanje skupnih ukrepov sprejema in upravlja sredstva v imenu organov iz odstavka 1(a), (b) in (c). Takšna sredstva se v skladu s členom 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 obravnavajo kot namenski prejemki.

Člen 28

Načini upravljanja

1.   Ukrepi, ki se financirajo v okviru te uredbe, se izvajajo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.   Komisija lahko naloge javnega organa, predvsem naloge izvajanja proračuna, v primeru sofinanciranja in drugih upravičenih primerih dodeli organom, navedenim v členu 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

3.   V primeru decentraliziranega upravljanja se lahko Komisija odloči za uporabo postopkov oddaje javnih naročil ali dodeljevanja donacij partnerske države ali regije, prejemnice sredstev, potem ko preveri, da spoštujejo ustrezna merila iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, in sicer pod pogojem, da:

postopki partnerske države ali regije, prejemnice sredstev, upoštevajo načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije ter preprečujejo vsakršno navzkrižje interesov;

se partnerska država ali regija, prejemnica sredstev, obveže, da bo redno preverjala, ali se ukrepi, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, pravilno izvajajo, da bo sprejela primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter da bo po potrebi začela s sodnim pregonom za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

Člen 29

Proračunske obveznosti

1.   Proračunske obveznosti se izvajajo na podlagi sklepov, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členi 22(1), 23(1) in 26(1).

2.   Financiranje Skupnosti ima med drugim naslednje pravne oblike:

sporazumi o financiranju;

sporazumi o donacijah;

pogodbe o javnih naročilih;

pogodbe o delu.

Člen 30

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Vsakršen sporazum, ki izhaja iz te uredbe, vsebuje določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z nepravilnostmi, goljufijami, podkupovanjem in drugimi nezakonitimi dejanji, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (16), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (17) in Uredbo (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (18).

2.   Ti sporazumi izrecno predvidevajo pravico Komisije in Računskega sodišča do izvajanja revizij, vključno z revizijami dokumentov, ali revizij na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti. Komisijo tudi izrecno pooblaščajo za izvajanje nadzora in pregledov na kraju samem v skladu z določbami Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.

3.   Vsaka pogodba, ki izhaja iz izvajanja pomoči, Komisiji in Računskemu sodišču med izvajanjem pogodb in po njem zagotavlja izvajanje pravice iz odstavka 2.

Člen 31

Postopki javnih naročil, postopki dodeljevanja donacij, pravila o poreklu

1.   Postopkov dodeljevanja javnih naročil ali pogodb o donacijah, financiranih v skladu s to uredbo, se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki so državljani države članice Skupnosti, uradne države kandidatke, ki jo je priznala Evropska skupnost, ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in vse pravne osebe s sedežem v eni izmed teh držav.

Postopkov dodeljevanja javnih naročil ali pogodb o donacijah, financiranih v okviru geografskega programa, kakor je določen v členih 5 do 10, se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki so državljani držav v razvoju, upravičenih na podlagi Priloge I, in vse pravne osebe s sedežem v teh državah.

Postopkov dodeljevanja javnih naročil ali pogodb o donacijah, financiranih v okviru tematskega programa, kakor je določen v členih 11 do 16, in programa iz člena 17, se lahko poleg fizičnih in pravnih oseb, ki so že upravičene na podlagi tematskega programa ali programa iz člena 17, udeležijo vse fizične osebe, ki so državljani držav v razvoju, kakor so opredeljene na seznamu OECD/DAC in v Prilogi II, ter pravne osebe s sedežem v teh državah. Komisija objavi in posodablja Prilogo II v skladu z rednimi pregledi seznama prejemnikov pomoči s strani OECD/DAC in o tem obvešča Svet.

2.   Udeležba pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donacijah, financiranih v skladu s to uredbo, je odprta tudi za vse fizične osebe, ki so državljani drugih držav, razen tistih iz odstavka 1, oziroma za pravne osebe, ki imajo sedež v kateri koli izmed teh držav, če je bil na podlagi vzajemnosti vzpostavljen dostop do zunanje pomoči teh držav.

Vzajemni dostop se odobri, če taka država pod enakimi pogoji odobri upravičenost državam članicam in zadevni državi prejemnici.

Vzajemni dostop se vzpostavi s pomočjo posebne odločitve v zvezi z zadevno državo ali zadevno regionalno skupino držav. Taka odločitev se sprejme v skladu s postopkom iz člena 35(2), velja pa najmanj za obdobje enega leta.

Odobritev vzajemnega dostopa temelji na primerjavi med Skupnostjo in ostalimi donatorji ter se izvede na sektorski ravni, kakor je opredeljeno s kategorijami OECD/DAC, ali na ravni države, ne glede na to, ali gre za državo donatorko ali državo prejemnico. Odločitev za odobritev te vzajemnosti državi donatorki temelji na preglednosti, skladnosti in sorazmernosti pomoči, ki jo priskrbi ta donator, vključno z njeno kakovostjo in količino. Z državami prejemnicami se posvetuje v okviru postopka, opisanega v tem odstavku.

Vzajemni dostop v najmanj razvitih državah, kakor jih je opredelil OECD/DAC, se samodejno odobri članicam OECD/DAC.

3.   Postopkov dodeljevanja javnih naročil ali pogodb o donacijah, financiranih z instrumentom Skupnosti, se lahko udeležijo mednarodne organizacije.

4.   V zvezi s cilji ukrepov, ki se izvedejo, zgoraj navedeno ne posega v sodelovanje kategorij organizacij, ki so upravičene že po naravi oziroma glede na njihovo lokacijo.

5.   Strokovnjaki imajo lahko katero koli državljanstvo, kar ne posega v kakovostne in finančne zahteve, določene v pravilih za javna naročila Skupnosti.

6.   Vse blago in materiali, ki se nabavijo v okviru pogodbe, financirane po tej uredbi, so po poreklu iz Skupnosti ali iz države, ki je upravičena v skladu z odstavkoma 1 in 2. Za namene te uredbe je pojem „poreklo“ opredeljen v ustrezni zakonodaji Skupnosti o pravilih o poreklu v carinske namene.

7.   Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih pooblasti udeležbo fizičnih in pravnih oseb iz držav, ki so tradicionalno gospodarsko, trgovsko ali geografsko povezane s sosednjimi državami ali drugimi tretjimi državami, in uporabo zalog in materialov z drugačnim poreklom.

8.   Komisija lahko v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih odobri udeležbo fizičnih oseb, ki so državljani drugih držav, razen tistih iz odstavkov 1 in 2, oziroma pravnih oseb, ki imajo v teh državah sedež, ali uporabo zalog in materialov z drugačnim poreklom, kot je navedeno v odstavku 6.

Odstopanja se lahko utemeljijo v izredno nujnih primerih, če izdelki in storitve na trgih zadevnih držav niso dostopni ali če pravila o upravičenosti onemogočijo uresničitev projekta, programa ali dejavnosti oz. ga/jo prekomerno otežijo.

9.   Kadar finančna sredstva Skupnosti pokrivajo dejavnost, ki se izvaja prek mednarodne organizacije, se ustreznih pogodbenih postopkov lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene v skladu z odstavkoma 1 in 2, pa tudi vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene v skladu s pravili take organizacije, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo za vse donatorje. Enaka pravila se uporabljajo za zaloge, materiale in strokovnjake.

Kadar finančna sredstva Skupnosti zajemajo dejavnost, ki jo sofinancira tretja država pod pogojem vzajemnosti, kakor je opredeljen v odstavku 2, ali regionalna organizacija ali država članica, se ustreznih pogodbenih postopkov lahko udeležijo vse fizične ali pravne osebe, ki so upravičene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, in tudi vse fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje na podlagi pravil te tretje države, regionalne organizacije ali države članice. Enaka pravila se uporabljajo za zaloge, materiale in strokovnjake.

10.   Za namene pomoči, ki jo neposredno posredujejo nedržavni akterji v okviru tematskega programa, določenega v členu 14, se določbe iz odstavka 1 ne uporabljajo za merila upravičenosti, ki veljajo za izbiro upravičencev do donacij.

Upravičenci do teh donacij se držijo pravil iz tega člena, kadar izvajanje pomoči zahteva oddajo javnih naročil.

11.   Da bi pospešili izkoreninjenje revščine s spodbujanjem lokalnih zmogljivosti, trgov in nakupov, se posebej preučijo lokalna in regionalna javna naročila v partnerskih državah.

Ponudniki, ki so se jim dodelile pogodbe, upoštevajo temeljne mednarodno sprejete delovne standarde, npr. temeljne delovne standarde ILO, konvencij o svobodi združevanja in pravici do kolektivnega pogajanja, odpravi prisilnega in obveznega dela, odpravi diskriminacije glede na zaposlitev in poklic ter odpravi dela otrok.

Dostop držav v razvoju do pomoči Skupnosti se omogoči prek kakršne koli tehnične pomoči, ki se šteje za primerno.

Člen 32

Sredstva, s katerimi razpolaga Evropska investicijska banka ali drugi finančni posredniki

1.   S sredstvi iz člena 25(1)(e) upravljajo finančni posredniki, EIB ali katera koli druga banka ali organizacija, ki ima za to potrebne zmogljivosti.

2.   Komisija od primera do primera sprejme določbe za izvajanje odstavka 1 glede delitve tveganj, plačila posrednika, zadolženega za izvajanje, porabe in izterjatve dobička iz sklada ter glede pogojev za zaključek poslovanja.

Člen 33

Ocenjevanje

1.   Komisija redno spremlja in pregleduje svoje programe ter ocenjuje rezultate izvajanja geografskih in tematskih politik in programov ter sektorskih politik, pa tudi učinkovitost načrtovanja programov z neodvisnimi zunanjimi ocenjevanji, kjer je to primerno, ter tako preveri, ali so bili cilji izpolnjeni, in izdela priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. Ustrezno se bodo upoštevali predlogi Evropskega parlamenta ali Sveta v zvezi z neodvisnimi zunanjimi ocenjevanji. Posebna pozornost se posveti socialnemu sektorju in napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja.

2.   Poročila o oceni Komisija predloži v informacijo Evropskemu parlamentu in odboru iz člena 35. Države članice lahko zahtevajo obravnavo posebnih ocen v odboru iz člena 35(3). Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

3.   Komisija vključi v fazo ocenjevanja pomoči Skupnosti, predvidene s to uredbo, vse ustrezne interesne skupine, vključno z nedržavnimi akterji ali lokalnimi oblastmi.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Letno poročilo

1.   Komisija pregleda napredek pri izvajanju ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju in rezultatih ter — kolikor je to mogoče — glavnih izidih in učinkih pomoči. Poročilo se prav tako predloži Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

2.   Letno poročilo vsebuje podatke za preteklo leto o financiranih ukrepih, rezultatih nadzornih in ocenjevalnih dejavnosti, udeležbi ustreznih partnerjev ter izvajanju proračuna v zvezi z obveznostmi in plačili, razčlenjenimi po državah, regijah in področjih sodelovanja. Ocenijo se rezultati pomoči, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge pomoči pri uresničevanju ciljev te uredbe. Posebna pozornost se posveti socialnemu sektorju in napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja.

Člen 35

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 30 dni.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

5.   Opazovalec EIB sodeluje pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, ki zadevajo to banko.

Člen 36

Udeležba tretje države, ki ni upravičena po tej uredbi

Brez poseganja v člen 3(5) lahko Komisija za zagotovitev medsebojne povezanosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti pri sprejetju programov ukrepov iz člena 22 ali posebnih ukrepov iz člena 23 odloči, da so lahko države, ozemlja in regije, ki so upravičeni do pomoči Skupnosti v okviru Uredbe (ES) št. 1085/2006 ali Uredbe (ES) št. 1638/2006 in ERS, upravičeni do ukrepov iz te uredbe, če ima izvajani geografski ali tematski projekt ali program globalni, regionalni ali čezmejni pomen. Ta možnost financiranja se lahko predvidi v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih iz členov 19 in 20. Določbe o upravičenosti iz člena 10 in določbe o udeležbi pri postopkih javnih naročil in dodeljevanja donacij ter pravilih o poreklu iz člena 31 se prilagodijo tako, da se omogoči udeležba teh držav, ozemelj in regij.

Člen 37

Ukinitev pomoči

Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel iz člena 3(1) in če posvetovanja s to partnersko državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izredno nujnih primerih, lahko Svet brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami in regijami, na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme primerne ukrepe v zvezi s katero koli pomočjo, ki jo je partnerska država prejela na podlagi te uredbe. Ti ukrepi lahko vključujejo popolno ali delno ukinitev pomoči.

Člen 38

Finančne določbe

1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2007–2013 je 16 897 000 000 EUR.

2.   Okvirni zneski, ki se dodelijo vsakemu programu iz členov 5 do 10 ter 11 do 16 in 17, so določeni v Prilogi IV. Ti zneski veljajo za obdobje 2007–2013.

3.   Letna odobrena sredstva odobri proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira.

4.   Okvirni znesek 465 000 000 EUR je bil vključen v skupni znesek za tematske programe za financiranje dejavnosti, ki koristijo državam ENPI.

Člen 39

Razveljavitve

1.   Ta uredba razveljavlja naslednje uredbe:

(a)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2110/2005 z dne 14. decembra 2005 o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti (19);

(b)

Uredba (ES) št. 806/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o spodbujanju enakosti spolov pri razvojnem sodelovanju (20);

(c)

Uredba (ES) št. 491/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o uvedbi programa za finančno in tehnično pomoč tretjim državam na področjih migracije in azila (AENEAS) (21);

(d)

Uredba (ES) št. 1568/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o pomoči za boj proti boleznim revščine (HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija) v državah v razvoju (22);

(e)

Uredba (ES) št. 1567/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju (23);

(f)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2130/2001 z dne 29. oktobra 2001 o ukrepih za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju (24);

(g)

Uredba (ES) št. 2494/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. novembra 2000 o ukrepih za spodbujanje ohranjanja tropskih gozdov in drugih gozdov v državah v razvoju ter trajnostnega gospodarjenja z njimi (25);

(h)

Uredba (ES) št. 2493/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. novembra 2000 o ukrepih za pospeševanje polnega vključevanja okoljskih vidikov v razvojni proces držav v razvoju (26);

(i)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1726/2000 z dne 29. junija 2000 o razvojnem sodelovanju z Južno Afriko (27);

(j)

Uredba Sveta (ES) št. 1659/98 z dne 17. julija 1998 o decentraliziranem sodelovanju (28);

(k)

Uredba Sveta (ES) št. 1658/98 z dne 17. julija 1998 o sofinanciranju ukrepov z evropskimi nevladnimi razvojnimi agencijami (NVO) na področjih v interesu držav v razvoju (29);

(l)

Uredba Sveta (ES) št. 1292/96 z dne 27. junija 1996 o politiki pomoči v hrani in upravljanju pomoči v hrani ter o posebnih aktivnostih v podporo varnosti preskrbe s hrano (30);

(m)

Uredba Sveta (EGS) št. 443/92 z dne 25. februarja 1992 o finančni in tehnični pomoči državam v razvoju v Aziji in Latinski Ameriki ter o sodelovanju z njimi (31).

2.   Razveljavljene uredbe se še naprej uporabljajo pri pravnih aktih in obveznostih za proračunska leta pred letom 2007. Vsako sklicevanje na razveljavljene uredbe se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 40

Pregled

Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o uvedbi potrebnih sprememb, vključno s finančno razdelitvijo iz Priloge IV.

Člen 41

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J.-E. ENESTAM


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Skupno stališče Sveta z dne 23. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

(3)  UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

(4)  UL L …

(5)  UL L …

(6)  UL L 327, 24.11.2006, str. 1.

(7)  UL L …

(8)  UL L 163, 2.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(9)  UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(10)  UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

(11)  UL L 50, 21.2.2006, str. 1.

(12)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(13)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(14)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(15)  Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južna Afrika na drugi strani (UL L 311, 4.12.1999, str. 3).

(16)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(17)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(18)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(19)  UL L 344, 27.12.2005, str. 1.

(20)  UL L 143, 30.4.2004, str. 40.

(21)  UL L 80, 18.3.2004, str. 1.

(22)  UL L 224, 6.9.2003, str. 7. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.

(23)  UL L 224, 6.9.2003, str. 1. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.

(24)  UL L 287, 31.10.2001, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.

(25)  UL L 288, 15.11.2000, str. 6. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.

(26)  UL L 288, 15.11.2000, str. 1. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.

(27)  UL L 198, 4.8.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.

(28)  UL L 213, 30.7.1998, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 625/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 99, 3.4.2004, str. 1).

(29)  UL L 213, 30.7.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.

(30)  UL L 166, 5.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1726/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 234, 1.9.2001, str. 10).

(31)  UL L 52, 27.2.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).


PRILOGA I

DRŽAVE, UPRAVIČENE PO ČLENU 1(1)

Latinska Amerika

1.

Argentina

2.

Bolivija

3.

Brazilija

4.

Čile

5.

Kolumbija

6.

Kostarika

7.

Kuba

8.

Ekvador

9.

Salvador

10.

Gvatemala

11.

Honduras

12.

Mehika

13.

Nikaragva

14.

Panama

15.

Paragvaj

16.

Peru

17.

Urugvaj

18.

Venezuela

Azija

19.

Afganistan

20.

Bangladeš

21.

Butan

22.

Kambodža

23.

Kitajska

24.

Indija

25.

Indonezija

26.

Demokratična ljudska republika Koreja

27.

Laos

28.

Malezija

29.

Maldivi

30.

Mongolija

31.

Mjanmar/Burma

32.

Nepal

33.

Pakistan

34.

Filipini

35.

Šrilanka

36.

Tajska

37.

Vietnam

Srednja Azija

38.

Kazahstan

39.

Kirgiška republika

40.

Tadžikistan

41.

Turkmenistan

42.

Uzbekistan

Bližnji vzhod

43.

Iran

44.

Irak

45.

Oman

46.

Saudova Arabija

47.

Jemen

Južna Afrika

48.

Južna Afrika


PRILOGA II

SEZNAM PREJEMNIKOV URADNE RAZVOJNE POMOČI, KI GA JE PRIPRAVIL OECD/DAC

Veljaven od leta 2006 za poročanje o letih 2005, 2006 in 2007

Najmanj razvite države

Druge države z nizkim dohodkom

(BND na prebivalca < 825 USD leta 2004)

Države in ozemlja z nižjim srednjim dohodkom

(BND na prebivalca 826–3 255 USD leta 2004)

Države in ozemlja z višjim srednjim dohodkom

(BND na prebivalca 3 256–10 065 USD leta 2004)

Afganistan

Angola

Bangladeš

Benin

Butan

Burkina Faso

Burundi

Kambodža

Zelenortski otoki

Srednjeafriška republika

Čad

Komori

Demokratična republika Kongo

Džibuti

Ekvatorialna Gvineja

Eritreja

Etiopija

Gambija

Gvineja

Gvineja Bissau

Haiti

Kiribati

Laos

Lesoto

Liberija

Madagaskar

Malavi

Maldivi

Mali

Mavretanija

Mozambik

Mjanmar

Nepal

Niger

Ruanda

Samoa

Sao Tome in Principe

Senegal

Sierra Leone

Salomonovi otoki

Somalija

Sudan

Tanzanija

Vzhodni Timor

Togo

Tuvalu

Uganda

Vanuatu

Jemen

Zambija

Kamerun

Republika Kongo

Slonokoščena obala

Gana

Indija

Kenija

Demokratična ljudska republika Koreja

Kirgiška republika

Moldavija

Mongolija

Nikaragva

Nigerija

Pakistan

Papua Nova Gvineja

Tadžikistan

Uzbekistan

Vietnam

Zimbabve

Albanija

Alžirija

Armenija

Azerbajdžan

Belorusija

Bolivija

Bosna in Hercegovina

Brazilija

Kitajska

Kolumbija

Kuba

Dominikanska republika

Ekvador

Egipt

Salvador

Fidži

Gruzija

Gvatemala

Gvajana

Honduras

Indonezija

Iran

Irak

Jamajka

Jordanija

Kazahstan

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Republika Marshallovi otoki

Federativne države Mikronezije

Maroko

Namibija

Niue

Palestinska upravna področja

Paragvaj

Peru

Filipini

Srbija in Črna gora

Šrilanka

Surinam

Svazi

Sirija

Tajska

* Tokelau

Tonga

Tunizija

Turkmenistan

Ukrajina

* Wallis in Futuna

* Angvila

Antigva in Barbuda

Argentina

Barbados

Belize

Bocvana

Čile

Cookovi otoki

Kostarika

Hrvaška

Dominika

Gabon

Grenada

Libanon

Libija

Malezija

Mauritius

* Mayotte

Mehika

* Montserrat

Nauru

Oman

Palau

Panama

Saudova Arabija (1).

Sejšeli

Južna Afrika

* St. Helena

St. Kitts-Nevis

St. Lucia

St. Vincent in Grenadine

Trinidad in Tobago

Turčija

* Otoki Turks in Caicos

Urugvaj

Venezuela

* Ozemlje.


(1)  Saudova Arabija je leta 2004 prekoračila mejno vrednost, ki velja za države z visokim dohodkom. V skladu s pravili OECD/DAC za revizijo tega seznama bo z njega odstranjena leta 2008, če v letih 2005 in 2006 ostane država z visokim dohodkom. Njeni neto prejemki uradne razvojne pomoči od članic OECD/DAC so bili leta 2003 9,9 milijonov USD in leta 2004 9,0 milijonov USD (predhodna ocena).


PRILOGA III

DRŽAVE AKP, KI SO POGODBENICE PROTOKOLA O SLADKORJU

1.

Barbados

2.

Belize

3.

Gvajana

4.

Jamajka

5.

Saint Kitts in Nevis

6.

Trinidad in Tobago

7.

Fidži

8.

Republika Kongo

9.

Slonokoščena obala

10.

Kenija

11.

Madagaskar

12.

Malavi

13.

Mauritius

14.

Mozambik

15.

Svazi

16.

Tanzanija

17.

Zambija

18.

Zimbabve


PRILOGA IV

OKVIRNA FINANČNA SREDSTVA ZA OBDOBJE 2007–2013 (V MILIJONIH EUR)

Skupaj

16 897

Geografski programi:

10 057

Latinska Amerika

2 690

Azija

5 187

Srednja Azija

719

Bližnji vzhod

481

Južna Afrika

980

Tematski programi:

5 596

Investiranje v ljudi

1 060

Okolje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri

804

Nedržavni akterji in lokalne oblasti v razvojnem procesu

1 639

Varnost preskrbe s hrano

1 709

Migracije in azil

384

Države AKP, ki so pogodbenice Protokola o sladkorju

1 244


PRILOGA V

DRŽAVE IN OZEMLJA, KI NISO DRŽAVE IN OZEMLJA V RAZVOJU

1.

Avstralija

2.

Bahrajn

3.

Brunej

4.

Kanada

5.

Kitajski Tajpej

6.

Hongkong

7.

Japonska

8.

Južna Koreja

9.

Macao

10.

Nova Zelandija

11.

Kuvajt

12.

Katar

13.

Singapur

14.

Združeni arabski emirati

15.

Združene države Amerike


  翻译: