22.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/46

(1)

Kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom „Okolju prijaznejši promet“, je trajnostna mobilnost zaradi podnebnih sprememb in potrebe po spodbujanju evropske konkurenčnosti glavni izziv, s katerim se srečuje Skupnost.

(2)

V sporočilu Komisije z dne 19. oktobra 2006 z naslovom „Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti“ je bilo poudarjeno, da je skupno porabo energije z vrsto usmerjenih ukrepov, vključno z označevanjem pnevmatik, do leta 2020 mogoče zmanjšati za 20 %.

(3)

V sporočilu Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom „Rezultati pregleda strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil“ je bilo poudarjeno, da se emisije CO2 lahko zmanjšajo z dodatnimi ukrepi za sestavne dele vozil, ki imajo največji učinek na porabo goriva, kot so na primer pnevmatike.

(4)

Pnevmatike zlasti zaradi svojega kotalnega upora predstavljajo 20 % do 30 % goriva, ki ga porabijo vozila. Manjši kotalni upor pnevmatik zato lahko bistveno prispeva k energetski učinkovitosti cestnega prometa in s tem k zmanjšanju emisij.

(5)

Za pnevmatike je značilna vrsta medsebojno odvisnih parametrov. Izboljšanje enega parametra, npr. kotalnega upora, ima lahko neželene učinke na druge parametre, npr. na oprijem na mokri podlagi, medtem pa ima lahko optimizacija oprijema na mokri podlagi neželene učinke na zunanji kotalni hrup. Proizvajalce pnevmatik bi bilo treba spodbuditi, da optimizirajo vse parametre in pri tem presežejo dosedanje standarde.

(6)

Pnevmatike z velikim izkoristkom goriva so stroškovno učinkovite, ker prihranki goriva več kot povrnejo zvišano nabavno ceno pnevmatik, nastalo zaradi višjih proizvodnih stroškov.

(7)

Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (3), določa minimalne zahteve za kotalni upor pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi kotalnega upora pnevmatik, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve. Da bi zmanjšali vpliv, ki ga ima cestni promet na okolje, je primerno določiti določbe, ki bodo zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da kupujejo pnevmatike z velikim izkoristkom goriva.

(8)

Prometni hrup bremeni okolje in škoduje zdravju. Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za zunanji kotalni hrup pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi zunanjega kotalnega hrupa, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve. Da bi zmanjšali vpliv, ki ga ima cestni promet na okolje, je primerno določiti določbe, ki bodo končnim uporabnikom zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da pogosteje kupujejo pnevmatike z majhnim zunanjim kotalnim hrupom.

(9)

Z zagotavljanjem usklajenih podatkov o zunanjem kotalnem hrupu bi se poenostavilo izvajanje ukrepov za zmanjšanje hrupa v prometu in v skladu z Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (4) prispevalo k večji ozaveščenosti o tem, kakšen učinek imajo pnevmatike na hrup v prometu.

(10)

Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za oprijem pnevmatik na mokri podlagi. Zaradi tehnološkega razvoja je oprijem pnevmatik na mokri podlagi mogoče še bistveno bolj izboljšati, kot to določajo minimalne zahteve, s tem pa tudi zmanjšati zavorne razdalje na mokri podlagi. Da bi izboljšali varnost v cestnem prometu, je primerno določiti določbe, ki bodo zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da pogosteje kupujejo pnevmatike z dobrim oprijemom na mokri podlagi.

(11)

Navajanje podatkov o oprijemu na mokri podlagi morda ne odraža primarnega oprijema pnevmatik, posebej oblikovanih za sneg in led. Ob upoštevanju dejstva, da usklajenih preskusnih metod za take pnevmatike še ni na voljo, je primerno zagotoviti možnost, da se njihova klasifikacija za oprijem po potrebi prilagodi naknadno.

(12)

Navajanje podatkov o parametrih pnevmatik v obliki standardne oznake bo verjetno vplivalo na končne uporabnike, da bodo kupovali varnejše, bolj tihe pnevmatike in pnevmatike z velikim izkoristkom goriva. To pa bo verjetno vplivalo na proizvajalce pnevmatik, da bodo navedene parametre pnevmatik optimizirali, kar bo omogočilo bolj trajnostno potrošnjo in proizvodnjo.

(13)

Različna pravila za označevanje pnevmatik v državah članicah bi ovirala trgovino znotraj Skupnosti in povečala upravno breme ter stroške testiranja za proizvajalce pnevmatik.

(14)

Nadomestne pnevmatike predstavljajo 78 % trga pnevmatik. Zato je končnega uporabnika primerno obvestiti o parametrih nadomestnih pnevmatik ter pnevmatik, ki se namestijo na nova vozila.

(15)

Brez sistema označevanja in usklajenega testiranja potrošniki kot tudi upravljavci voznih parkov in prevozna podjetja le težko primerjajo parametre pnevmatik različnih trgovskih znamk, zato potrebujejo natančnejše podatke o izkoristku goriva in ostalih parametrih. Zato je primerno v področje uporabe te uredbe vključiti tudi pnevmatike C1, C2 in C3.

(16)

Energetsko označevanje, ki se uporablja za gospodinjske aparate v skladu z Direktivo Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (5), pri katerem so proizvodi razvrščeni v razrede od „A“ do „G“, potrošniki dobro poznajo in je uspešno spodbujalo učinkovitejše aparate. Isto zasnovo bi bilo treba uporabljati tudi pri označevanju izkoristka goriva pri pnevmatikah.

(17)

Oznaka, ki bi bila dobro vidna na prodajnih mestih in v tehničnem promocijskem gradivu, bi morala zagotoviti, da bi distributerji in morebitni končni uporabniki v trenutku sprejemanja odločitve za nakup prejeli usklajene podatke o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem hrupu.

(18)

Nekateri končni uporabniki izberejo pnevmatike, preden prispejo na prodajno mesto, ali pa jih kupijo po pošti. Da bi zagotovili, da bi bili tudi ti končni uporabniki pri nakupu dobro obveščeni s pomočjo usklajenih podatkov o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem uporu, bi morale biti nalepke vidne na vsakem tehničnem promocijskem gradivu, tudi če je tako gradivo objavljeno na internetu. Med tehnično promocijsko gradivo ne sodijo oglasi na plakatih, v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in podobnih spletnih oblikah.

(19)

Možnim končnim uporabnikom bi bilo treba zagotoviti razlago vsake komponente oznake in njenega pomena. Te podatke bi bilo treba zagotoviti v tehničnem promocijskem gradivu, na primer na spletnih mestih dobaviteljev.

(20)

Podatke bi bilo treba zagotoviti v skladu z usklajenimi testnimi metodami, ki bi morale biti zanesljive, natančne in ponovljive, da končni uporabniki lahko primerjajo različne pnevmatike in se tako omejijo stroški testiranja za proizvajalce.

(21)

Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje varnosti cestnega prometa lahko države članice spodbujajo pnevmatike z velikim izkoristkom goriva, nizko stopnjo hrupa in varnejše pnevmatike. Primerno je določiti najnižje razrede glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi, pod katerimi take pobude niso odobrene, da bi preprečili razdrobljenost notranjega trga. Takšno spodbujanje bi lahko pomenilo državno pomoč. Ta uredba ne bi smela posegati v odločitve, sprejete v postopkih o državni pomoči, ki jih je v zvezi s takimi spodbudami mogoče sprožiti na podlagi členov 87 in 88 Pogodbe, in ne bi smela zajemati davčnih in fiskalnih zadev.

(22)

Doseganje skladnosti z določbami o označevanju s strani dobaviteljev in distributerjev je bistveno za doseganje ciljev teh določb in za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev znotraj Skupnosti. Države članice bi morale zato spremljati doseganje te skladnosti z nadzorovanjem trga in rednimi naknadnimi nadzori zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (6).

(23)

Države članice pri izvajanju ustreznih določb te uredbe ne bi smele izvajati ukrepov, ki malim in srednje velikim podjetjem nalagajo neutemeljene, birokratske in preobsežne obveznosti.

(24)

Dobavitelje in distributerje pnevmatik bi bilo treba spodbujati k izpolnjevanju določb te uredbe pred letom 2012, da se pospeši razpoznavnost oznake in uresničitev njenih koristi.

(25)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(26)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila, da uvede zahteve za razvrščanje pnevmatik C2 in C3 glede na oprijem na mokri podlagi, da prilagodi klasifikacijo glede na oprijem za pnevmatike, posebej oblikovane za sneg in led, in da prilagodi priloge, vključno s preskusnimi metodami in ustreznimi odstopanji, tehničnemu napredku. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(27)

Treba bi bilo izvesti pregled te uredbe, da se ugotovi, ali končni uporabniki razumejo oznako in ali se s to uredbo lahko doseže preoblikovanje trga –

(a)

obnovljene pnevmatike;

(b)

profesionalne terenske pnevmatike;

(c)

pnevmatike, zasnovane za namestitev na vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1990;

(d)

zasilne rezervne pnevmatike tipa T;

(e)

pnevmatike s hitrostnim razredom, manjšim od 80 km/h;

(f)

pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm ali znaša 635 mm ali več;

(g)

pnevmatike z dodatnimi lastnostmi za boljši oprijem, npr. ježevke;

(h)

pnevmatike, izdelane samo za namestitev v vozila, ki se uporabljajo izključno za dirke.

1.

„pnevmatike C1, C2 in C3“ pomeni razrede pnevmatik, opredeljene v členu 8 Uredbe (ES) št. 661/2009;

2.

„zasilna rezervna pnevmatika tipa T“ pomeni zasilno rezervno pnevmatiko, zasnovano za uporabo pri višjem tlaku, kot je določen za standardne in ojačane pnevmatike;

3.

„prodajno mesto“ pomeni kraj, kjer se pnevmatike razstavijo ali hranijo in prodajajo končnim uporabnikom, vključno z razstavnimi prostori, kjer so pnevmatike, ki se prodajajo končnim uporabnikom in niso nameščene na vozila;

4.

„tehnično promocijsko gradivo“ pomeni tehnična navodila za uporabo, brošure, zloženke in katalogi (v natisnjeni ali elektronski obliki ali objavljeni na spletu) ter spletna mesta, ki se uporabljajo za trženje pnevmatik končnim uporabnikom ali distributerjem in v katerih so opisani posebni tehnični parametri pnevmatike;

5.

„tehnična dokumentacija“ pomeni podatke o pnevmatikah, vključno s podatki o proizvajalcu in blagovni znamki pnevmatike, opis tipa pnevmatike ali skupine pnevmatik, določenih za dodeljevanje razreda glede na izkoristek goriva, razreda glede na oprijem na mokri podlagi in izmerjene vrednosti zunanjega kotalnega hrupa, ter poročila o testiranju in natančnost testiranja;

6.

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki izdeluje proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali izdeluje in ki trži ta proizvod pod njegovim imenom ali blagovno znamko;

7.

„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki da proizvod iz tretje države na trg Skupnosti;

8.

„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge v zvezi z obveznostmi proizvajalca v skladu s to uredbo;

9.

„dobavitelj“ pomeni proizvajalca ali njegovega pooblaščenega predstavnika v Skupnosti ali uvoznika;

10.

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki na trgu ponuja pnevmatiko;

11.

„dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo izdelka za distribucijo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, za katero je ali ni treba plačati;

12.

„končni uporabnik“ pomeni potrošnika kot tudi upravljavca voznega parka ali prevozno podjetje, ki kupuje ali naj bi kupilo pnevmatike;

13.

„bistveni parameter“ pomeni parameter pnevmatike, npr. kotalni upor, oprijem na mokri podlagi ali zunanji kotalni hrup, ki ima med uporabo večji vpliv na okolje, varnost v cestnem prometu ali zdravje.

(a)

na platišču nalepko, na kateri je oznaka, ki označuje razred glede na izkoristek goriva v skladu z delom A Priloge I, razred in izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa v skladu z delom C Priloge I ter po potrebi razred glede na oprijem na mokri podlagi v skladu z delom B Priloge I,

ali

(b)

za vsako serijo ene ali več dobavljenih identičnih pnevmatik natisnjeno oznako, na kateri je naveden razred glede na izkoristek goriva v skladu z delom A Priloge I, razred in izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa v skladu z delom C Priloge I ter po potrebi razred glede na oprijem na mokri podlagi v skladu z delom B Priloge I.

(a)

da imajo pnevmatike na prodajnih mestih na vidnih mestih nalepke, s katerimi so jih opremili dobavitelji v skladu s členom 4(1)(a),

ali

(b)

pred prodajo pnevmatike je oznaka iz člena 4(1)(b) končnemu uporabniku jasno prikazana in je v neposredni bližini pnevmatike na prodajnem mestu.

(a)

uvedba zahtev po informacijah za razvrščanje pnevmatik C2 in C3 glede na oprijem na mokri podlagi pod pogojem, da so na voljo ustrezne usklajene testne metode;

(b)

po potrebi prilagoditev razvrščanja glede na oprijem tehničnim specifikacijam pnevmatik, oblikovanih predvsem za večjo učinkovitost v primeru ledu in/ali snega od običajne pnevmatike, kar zadeva njeno zmogljivost zagona, ohranjanja vozila v gibanju ali njegove zaustavitve;

(c)

prilagoditev prilog I do IV tehničnemu napredku.

(a)

učinkovitost oznake v smislu ozaveščenosti končnih uporabnikov, zlasti, ali določbe iz člena 4(1)(b) enako učinkovito prispevajo k ciljem te uredbe kot določbe člena 4(1)(a);

(b)

morebitno razširitev sistema označevanja na obnovljene pnevmatike;

(c)

morebitno uvedbo novih parametrov pnevmatik, kot je kilometrina;

(d)

podatke o parametrih pnevmatik, ki jih končnim uporabnikom zagotovijo dobavitelji in distributerji vozil.