11.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 327/1 |
DIREKTIVA 2010/73/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 24. novembra 2010
o spremembah direktiv 2003/71/ES o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 50 in 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski svet se je na zasedanju dne 8. in 9. marca 2007 strinjal, da je treba administrativne obremenitve družb zmanjšati za 25 % do leta 2012, da bi se izboljšala konkurenčnost družb v Uniji. |
(2) |
Komisija je nekatere izmed obveznosti iz Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) opredelila kot morebiti pretirano obremenjujoče za družbe. |
(3) |
Te obveznosti je treba pregledati, da se obremenitve, ki pritiskajo na gospodarske družbe v Uniji, zmanjšajo na potrebni minimum, ne da bi pri tem ogrozili varstvo vlagateljev in ustrezno delovanje trgov z vrednostnimi papirji v Uniji. |
(4) |
Direktiva 2003/71/ES zahteva, da Komisija pripravi oceno njene uporabe pet let po začetku njene veljavnosti in predstavi predloge sprememb, kadar je to potrebno. Ta ocena je pokazala, da je treba nekatere določbe Direktive 2003/71/ES spremeniti, da bi se poenostavila in izboljšala njena uporaba, povečala njena učinkovitost in okrepila mednarodna konkurenčnost Unije, kar bi prispevalo k zmanjšanju administrativnih obremenitev. |
(5) |
V skladu s priporočili iz poročila visoke skupine za finančni nadzor v EU („poročilo de Larosière“) je Komisija 23. septembra 2009 predstavila konkretne zakonodajne predloge za vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornih organov, vključujoč mrežo nacionalnih finančnih nadzornih organov, ki delujejo skupaj z novimi evropskimi nadzornimi organi. Eden od teh novih organov, Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), je nadomestil Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje. |
(6) |
Zaradi pravne varnosti in učinkovitosti je treba pojasniti, kako so v Direktivi 2003/71/ES izračunane meje najvišjih zneskov ponudb. Skupno vrednost nekaterih ponudb iz navedene direktive je treba izračunati za celotno Unijo. |
(7) |
Investicijske družbe in kreditne institucije morajo biti za namene zasebnih prodaj vrednostnih papirjev upravičene do tega, da kot dobro poučene vlagatelje obravnavajo tiste osebe ali subjekte, navedene v točkah 1 do 4 oddelka I Priloge II Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (5) ter druge osebe ali subjekte, ki se obravnavajo kot poklicne stranke, ali tiste, ki so priznane kot primerne pogodbene stranke v skladu z Direktivo 2004/39/ES. Investicijske družbe, pooblaščene za obravnavanje obstoječih poklicnih strank kot takšnih v skladu s členom 71(6) Direktive 2004/39/ES, bi se morale pooblastiti za obravnavanje teh strank kot dobro poučenih vlagateljev v skladu s to direktivo. S tako uskladitvijo ustreznih določb direktiv 2003/71/ES in 2004/39/ES bi verjetno lahko zmanjšali zapletenost in znižali stroške investicijskih družb v primeru zasebnih prodaj, saj bi družbe lahko opredelile osebe ali subjekte, na katere je prodaja naslovljena, na podlagi svojega seznama poklicnih strank in primernih pogodbenih strank. Izdajatelju je treba omogočiti, da se zanese na seznam poklicnih strank in primernih pogodbenih strank, ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo II Direktive 2004/39/ES. Opredelitev dobro poučenih vlagateljev iz Direktive 2003/71/ES je zato treba razširiti tako, da bo vključevala navedene osebe ali subjekte, ločenega režima za registre pa ne bo treba vzdrževati. |
(8) |
Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe prava Unije je osnovni pogoj za celovitost, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov. Pričakuje se, da bo ustanovitev Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) prispevala k temu cilju z izdajo enotnih pravil in s spodbujanjem k bolj konvergentnemu pristopu v zvezi s pregledom in odobritvijo prospektov. Komisija bi morala opraviti pregled člena 2(1)(m)(ii) Direktive 2003/71/ES v zvezi z omejitvijo o določitvi matične države članice za izdajo nelastniških vrednostnih papirjev z nominalno vrednostjo manj kot 1 000 EUR. Po tem pregledu bi morala preučiti, ali bi bilo treba to določbo ohraniti ali razveljaviti. |
(9) |
Prag 50 000 EUR v členu 3(2)(c) in (d) Direktive 2003/71/ES ne odraža več razlike med malimi vlagatelji in poklicnimi vlagatelji v smislu sposobnosti vlagatelja, saj se je izkazalo, da so celo mali vlagatelji nedavno z eno samo transakcijo izvedli naložbe v znesku nad 50 000 EUR. Zato je primerno, da se navedena zgornja meja zviša in skladno s tem spremenijo druge določbe, kjer se omenja ta zgornja meja. Ustrezno bi bilo treba prilagoditi Direktivo 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Po teh prilagoditvah in ob upoštevanju obdobja veljavnosti dolžniških vrednostnih papirjev bi bilo treba uvesti določbo o prehodnem obdobju v zvezi s členi 8(1)(b), 18(3) in 20(6) Direktive 2004/109/ES za dolžniške vrednostne papirje z nominalno vrednostjo na enoto vsaj 50 000 EUR, ki so že bili sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v Uniji pred začetkom veljavnosti te direktive. |
(10) |
V veljavnem prospektu, ki ga pripravi izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta in je dostopen javnosti v času končne prodaje vrednostnih papirjev preko finančnih posrednikov ali pri kateri koli kasnejši nadaljnji prodaji vrednostnih papirjev, je vlagateljem zagotovljenih dovolj informacij za sprejetje informiranih naložbenih odločitev. Finančni posredniki, ki prodajajo ali kasneje nadalje prodajajo vrednostne papirje, bi morali biti zato upravičeni do tega, da se zanašajo na prvotni prospekt, ki ga izda izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta, dokler je ta prospekt veljaven in ustrezno dopolnjen v skladu s členoma 9 in 16 Direktive 2003/71/ES ter se izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo takšnega prospekta, strinja z njegovo uporabo. Izdajatelju ali osebi, odgovorni za pripravo prospekta, bi bilo treba omogočiti, da lahko postavi pogoje za svoje soglasje. Soglasje, vključno z vsemi priloženimi pogoji, bi moralo biti dano v obliki pisnega dogovora med vključenimi stranmi in jim omogoča, da ocenijo ali je nadaljnja prodaja ali končna prodaja vrednostnih papirjev v skladu z dogovorom. Če je bilo dano soglasje za uporabo prospekta, bi moral biti izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prvotnega prospekta, odgovoren tudi za v njem navedene informacije in v primeru osnovnega prospekta za zagotavljanje in vložitev končnih pogojev in ne bi se smel zahtevati nobenega drugega prospekta. Če se izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo takšnega prvotnega prospekta, ne strinja z njegovo uporabo, je treba od finančnega posrednika zahtevati objavo novega prospekta. V tem primeru bi moral biti finančni posrednik odgovoren za informacije, navedene v prospektu, kakor tudi za vse informacije, vključene s sklicevanjem in v primeru osnovnega prospekta za končne pogoje. |
(11) |
Da se omogoči učinkovita uporaba Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (7), Direktive 2003/71/ES in Direktive 2004/109/ES ter razjasnijo temeljne težave v zvezi z razlikovanjem in prekrivanji, bi morala Komisija predložiti opredelitve za vsakega od pojmov „primarni trg“, „sekundarni trg“ in „javna ponudba“. |
(12) |
Režimi odgovornosti v državah članicah se med seboj pomembno razlikujejo zaradi nacionalnih pristojnosti v okviru civilnega prava. Za opredelitev in spremljanje ureditev v državah članicah bi morala Komisija pripraviti primerjalno tabelo režimov v državah članicah. |
(13) |
Člen 4(1)(d) Direktive 2003/71/ES določa, da obveznost objave prospekta ne velja za delnice, ponujene, dodeljene ali ki bodo dodeljene brezplačno obstoječim delničarjem. V skladu s členom 3(2)(e) navedene direktive je ponudba s celotno vrednostjo, manjšo od 100 000 EUR, v celoti izvzeta iz zahteve po objavi prospekta. Izjema v členu 4(1)(d) je tako odveč, saj brezplačna ponudba sodi v člen 3(2)(e). |
(14) |
Trenutne izjeme za delnice, ki se ponudijo, dodelijo ali bodo dodeljene obstoječim ali nekdanjim zaposlenim ali direktorjem, so preveč omejene, da bi bile koristne za pomembno število delodajalcev, ki upravljajo delniške sheme za zaposlene v Uniji. Udeležba zaposlenih v Uniji je posebej pomembna za mala in srednja podjetja (MSP), kjer bi posamezni zaposleni lahko imeli pomembno vlogo pri uspehu družbe. Zato ne bi smela obstajati zahteva za pripravo prospekta za ponudbe, dane na podlagi delniških shem za zaposlene katerega koli podjetja v Uniji. Kadar vrednostni papirji niso sprejeti v trgovanje, izdajatelju ni treba upoštevati ustreznih veljavnih zahtev po razkritju in pravil o zlorabi trga. Zato bi morali delodajalci ali njihova odvisna podjetja posodobiti dokument iz člena 4(1)(e) Direktive 2003/71/ES, kadar je to potrebno za ustrezno oceno vrednostnih papirjev. Izjemo bi bilo treba razširiti tudi na javne ponudbe in sprejetja v trgovanje podjetij s sedežem zunaj Unije, katerih vrednosti papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu ali na trgu tretje države. V slednjem primeru je najbrž morala Komisija sprejeti pozitivno odločitev o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira ustrezne ureditve trgov v tretji državi, da bi se lahko uporabila izjema. To bi moralo omogočiti zaposlenim v Uniji dostop do tekočih informacij o podjetju. |
(15) |
Povzetek prospekta bi moral biti ključni vir informacij za male vlagatelje. Moral bi biti samostojni del prospekta, kratek, jasen, preprost in lahko razumljiv ciljnim vlagateljem. Osredotočiti bi se moral na ključne informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo, da bi se lahko odločili, katere ponudbe in sprejetja vrednostnih papirjev bodo nadalje obravnavali. Te ključne informacije bi morale vsebovati bistvene lastnosti in tveganja, povezana z izdajateljem, katerimi koli garanti in vrednostnimi papirji, ponujenimi ali sprejetimi v trgovanje na organiziranem trgu. Vključevati bi morale tudi splošne pogoje ponudbe, vključno z ocenjenimi stroški, ki jih izdajatelj ali ponudnik zaračuna vlagatelju, ter skupni znesek ocenjenih stroškov, ki pa so lahko znatni. Vlagatelj bi moral biti tudi obveščen o vseh pravicah, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ter tveganjih, povezanih z naložbo v ustrezni vrednostni papir. Oblika povzetka bi morala biti določena tako, da omogoča primerljivost povzetkov podobnih produktov, pri tem pa se zagotovi, da so enakovredne informacije v vseh povzetkih na istem mestu. |
(16) |
Države članice bi morale zagotoviti, da ni civilnopravne odgovornosti oseb zgolj na podlagi povzetka ali njegovega prevoda, razen če je zavajajoč, netočen ali neskladen z ustreznimi deli prospekta. Povzetek bi v zvezi s tem moral vsebovati jasno opozorilo. |
(17) |
Primerno je pojasniti, da bi moral končni del osnovnega prospekta vsebovati le informativno pojasnilo o vrednostnih papirjih, specifično za izdajo in ki se lahko določi le v času posamezne izdaje. Ta informacija lahko na primer vključuje mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja, ceno ob izdaji, datum dospelosti, kakršen koli kupon, datum izvršitve, izvršilno ceno, odkupno ceno in druge pogoje, ki niso bili znani v času priprave prospekta. Ostale nove informacije, ki bi lahko vplivale na oceno izdajatelja in vrednostnih papirjev, je treba na splošno vključiti v dodatek k prospektu. Poleg tega, da bi izpolnili obveznost zagotavljanja ključnih informacij tudi v osnovnem prospektu, bi morali izdajatelji povezati povzetek z ustreznimi deli končnih pogojev na način, ki je lažje dostopen vlagateljem. V teh primerih se ne sme zahtevati nobena posebna odobritev. |
(18) |
Da bi izboljšali učinkovitost prednostnih izdaj lastniških vrednostnih papirjev in ustrezno upoštevali velikost izdajateljev, brez poseganja v zaščito vlagateljev, je treba uvesti sorazmerne obveznosti razkritja za ponudbe delnic obstoječim delničarjem, ki lahko vpišejo te delnice ali prodajo pravico do vpisa delnic, za ponudbe MSP in za izdajatelje z zmanjšano tržno kapitalizacijo (torej male družbe, katerih delnice so sprejete v trgovanje na organiziranem trgu) ter za ponudbe nelastniških vrednostnih papirjev iz člena 1(2)(j) Direktive 2003/71/ES, ki so jih izdale kreditne institucije. Kadar takšne kreditne institucije izdajo vrednostne papirje pod omejitvijo, določeno v navedenem členu, vendar se odločijo za ureditev iz te direktive in zato pripravijo prospekt, bi morale biti upravičene do ugodnosti, ki izhajajo iz ustreznih sorazmernih obveznosti razkritja. Sorazmerne obveznosti razkritja za prednostne izdaje bi se morale uporabljati, kadar so ponujene delnice istega razreda kot delnice izdajatelja, sprejete v trgovanje na organiziranem trgu ali v večstranski sistem trgovanja, kakor je opredeljen v točki 15 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, če za ta sistem veljajo ustrezne tekoče zahteve po razkritju in pravila o zlorabi trga. Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) bi moral izdati smernice v zvezi s temi pogoji, da se zagotovi skladen pristop pristojnih organov. |
(19) |
Države članice objavijo veliko informacij o svojem finančnem stanju, ki so na splošno na voljo javnosti. Kadar država članica jamči za ponudbo vrednostnih papirjev, izdajatelj ne bi smel biti obvezan, da v prospektu zagotovi informacije o tej državi članici, ki deluje kot garant. |
(20) |
Za izboljšanje pravne varnosti bi se morala veljavnost prospekta začeti z njegovo odobritvijo, na datum, ki ga lahko pristojni organ zlahka preveri. Poleg tega bi za povečanje prožnosti izdajatelji morali imeti možnost posodobiti registracijski dokument v skladu s postopkom za dopolnjevanje prospektov. |
(21) |
Zaradi začetka veljavnosti Direktive 2004/109/ES je obveznost iz Direktive 2003/71/ES za izdajatelja, da vsako leto zagotovi dokument, ki vsebuje ali se nanaša na vse informacije, objavljene v 12 mesecih pred objavo prospekta, postala podvojena obveznost in bi jo bilo zato treba opustiti. Namesto da se registracijski dokument posodobi v skladu s členom 10 Direktive 2003/71/ES, ga je treba posodobiti z dopolnitvijo ali pojasnilom o vrednostnih papirjih. |
(22) |
Internet zagotavlja lahek dostop do informacij. Prospekt bi moral biti vedno objavljen v elektronski obliki na ustrezni spletni strani, da bi zagotovili boljšo dostopnost za vlagatelje. Kadar je oseba, ki ni izdajatelj, odgovorna za pripravo prospekta, bi moralo zadostovati, da ta oseba objavi prospekt na svoji spletni strani. |
(23) |
Za izboljšanje pravne varnosti je treba pojasniti, kdaj preneha zahteva po objavi dodatka k prospektu in kdaj pravica do umika. Te določbe bi bilo treba obravnavati ločeno. Obveznost dopolnitve prospekta je treba omejiti z dokončnim zaključkom obdobja ponudbe ali časom, ko se začne trgovanje s takimi vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, odvisno od tega, kateri trenutek nastopi pozneje. Na drugi strani bi morala pravica do umika sprejetja veljati le, če se prospekt nanaša na javno ponudbo vrednostnih papirjev in je prišlo do novega dejavnika, napake ali netočnosti pred končnim zaključkom ponudbe in izročitvijo vrednostnih papirjev. Zato je pravica do umika povezana s časom nastanka novega dejavnika, napake ali netočnosti, ki je razlog za dopolnitev, in se predpostavlja, da je do dogodka, ki je to povzročil, prišlo, ko je bila ponudba še odprta in preden so bili vrednostni papirji izročeni. |
(24) |
Ko se bo prospekt dopolnjeval, bo uskladitev časovnega okvira na ravni Unije za uresničevanje pravice do umika, ki jo imajo vlagatelji v zvezi s svojimi prejšnjimi sprejetji, zagotovila gotovost izdajateljem, ki čezmejno ponujajo vrednostne papirje. Da bi omogočili prožnost izdajateljem iz držav članic s tradicionalno daljšim časovnim okvirom, bi moral imeti izdajatelj ali ponudnik možnost prostovoljnega podaljšanja roka za uresničevanje navedene pravice. Za izboljšanje pravne varnosti bi moralo biti v dodatku k prospektu navedeno, kdaj preneha veljati pravica do umika. |
(25) |
Organ, odgovoren za odobritev prospekta, bi moral tudi izdajatelju ali osebi, odgovorni za pripravo prospekta, zagotoviti potrdilo o odobritvi prospekta, ki je v skladu z Direktivo 2003/71/ES naslovljeno na organe države članice gostiteljice, da izdajatelju ali osebi, odgovorni za pripravo prospekta, posreduje zagotovilo v zvezi s tem, ali in kdaj je bilo uradno obvestilo dejansko izvedeno. |
(26) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v obliki izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Še posebej je pomembno, da Evropski parlament prejme osnutke ukrepov in izvedbenih aktov ter vse druge ustrezne informacije, preden Komisija sprejme odločitev o enakovrednosti prospektov, pripravljenih v določeni tretji državi. |
(27) |
Da bi spoštovali načela iz uvodne izjave 41 Direktive 2003/71/ES in upoštevali tehnični razvoj na finančnih trgih ter natančno določili zahteve iz Direktive 2003/71/ES, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti bi delegirani akti lahko bili potrebni za posodobitev pragov in opredelitev za zmanjšano tržno kapitalizacijo in MSP, določenih v tej direktivi in v Direktivi 2003/71/ES, ter za določitev podrobne vsebine in specifične oblike povzetka glede na ugotovitve razprave, ki izhaja iz sporočila Komisije o paketnih naložbenih produktih z dne 30. aprila 2009, pri čemer se v čim večji možni meri uskladi vsebina in oblika povzetka za vrednostne papirje s temi ugotovitvami, da se prepreči podvajanje dokumentov in morebitna zmedenost vlagateljev ter minimizirajo stroški. |
(28) |
Evropski parlament in Svet bi morala imeti na voljo tri mesece od datuma uradnega obvestila za nasprotovanje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi za pomembna področja moralo biti možno podaljšanje tega obdobja za tri mesece. Evropski parlament in Svet bi morala imeti tudi možnost, da obvestita druge institucije, da ne nameravata nasprotovati. Taka zgodnja odobritev delegiranih aktov je zlasti primerna, kadar je na primer treba spoštovati roke, na primer časovni razpored, določen v temeljnem aktu Komisije za sprejemanje delegiranih aktov. |
(29) |
V Izjavi 39 o členu 290 PDEU, priloženi Sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, podpisana dne 13. decembra 2007, se konferenca seznanja z nameni Komisije, da v skladu s svojo ustaljeno prakso pri pripravi osnutkov delegiranih aktov na področju finančnih storitev nadaljuje posvetovanja s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice. |
(30) |
Ker države članice ciljev te direktive, in sicer zmanjšanja administrativnih obremenitev zaradi objave prospekta v primeru javnih ponudb vrednostnih papirjev in sprejema v trgovanje na organiziranih trgih v Uniji, ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zato zaradi obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja. |
(31) |
Direktivi 2003/71/ES in 2004/109/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2003/71/ES
Direktiva 2003/71/ES se spremeni, kakor sledi:
1. |
člen 1 se spremeni:
|
2. |
člen 2 se spremeni:
|
3. |
člen 3 se spremeni:
|
4. |
člen 4 se spremeni:
|
5. |
člen 5 se spremeni:
|
6. |
v členu 6(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Vendar države članice zagotovijo, da nobena oseba nima civilnopravne odgovornosti izključno na podlagi povzetka, vključno s prevodom povzetka, razen če je povzetek zavajajoč, netočen ali neskladen, kadar se ga bere skupaj z drugimi deli prospekta ali, kadar se ga bere skupaj z drugimi deli prospekta, ne daje ključnih informacij, ki bi vlagateljem nudile pomoč, ko se odločajo o morebitnem vlaganju v takšne vrednostne papirje. Povzetek vsebuje jasno opozorilo v zvezi s tem.“; |
7. |
člen 7 se spremeni:
|
8. |
člen 8 se spremeni:
|
9. |
člen 9 se spremeni:
|
10. |
člen 10 se črta; |
11. |
člen 11 se spremeni:
|
12. |
v členu 12 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. V tem primeru pojasnilo o vrednostnih papirjih posreduje informacije, ki bi bile običajno posredovane v registracijskem dokumentu, kadar je prišlo do bistvene spremembe ali novih okoliščin, ki bi lahko vplivale na oceno vlagateljev od takrat, ko je bil odobren zadnji posodobljeni registracijski dokument ali dodatek, v skladu s členom 16. Za pojasnilo o vrednostnih papirjih in sklepne beležke je potrebna ločena odobritev.“; |
13. |
v členu 13 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim: „7. Da se upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih in podajo zahteve iz tega člena, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 24a in pod pogoji iz členov 24b in 24c sprejme ukrepe v zvezi s pogoji, v skladu s katerimi je mogoče prilagoditi časovne omejitve.“; |
14. |
člen 14 se spremeni:
|
15. |
v členu 15 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim: „7. Da se upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih in podajo zahteve iz tega člena, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 24a in pod pogoji iz členov 24b in 24c sprejme ukrepe v zvezi z razširjanjem oglasov, ki napovedujejo namen javne ponudbe vrednostnih papirjev ali sprejetja v trgovanje na organiziranem trgu, zlasti preden se da prospekt na voljo javnosti ali pred odprtjem vpisa in v zvezi odstavkom 4 tega člena.“; |
16. |
člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Dodatki k prospektu 1. Vsak pomemben nov dejavnik, bistvena napaka ali netočnost v zvezi z informacijami, vsebovanimi v prospektu, ki bi lahko vplival na oceno vrednostnih papirjev, in ki se pojavi ali ugotovi v času od odobritve prospekta do dokončnega zaključka javne ponudbe oziroma časa, ko se začne trgovanje na organiziranem trgu, kar od tega nastopi pozneje, je naveden v dodatku k prospektu. Tak dodatek se odobri na isti način v največ sedmih delovnih dneh in se objavi v skladu z najmanj enako ureditvijo, kot je bila uporabljena za objavo izvirnega prospekta. Po potrebi se dopolnijo tudi povzetek in prevodi povzetka, da se upoštevajo nove informacije, vključene v dodatku. 2. Kadar se prospekt nanaša na ponudbo vrednostnih papirjev javnosti, imajo vlagatelji, ki so se sporazumeli, da kupijo ali vpišejo vrednostne papirje pred objavo dodatka, pravico, ki jo lahko uresničijo v dveh delovnih dneh po objavi dodatka, umakniti sprejetje, če se je pred dokončnim zaključkom javne ponudbe in izročitvijo vrednostnih papirjev pojavil nov dejavnik, napaka ali netočnost iz odstavka 1. Ta rok lahko podaljša izdajatelj ali ponudnik. Končni datum pravice do umika se navede v dodatku.“; |
17. |
v členu 18 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Pristojni organ matične države članice na zahtevo izdajatelja ali osebe, ki je odgovorna za pripravo prospekta, v treh delovnih dneh po prejetju navedene zahteve, ali kadar se zahteva predloži skupaj z osnutkom prospekta, v enem delovnem dnevu po odobritvi prospekta zagotovi pristojnemu organu države članice gostiteljice potrdilo o odobritvi, ki potrjuje, da je prospekt sestavljen v skladu s to direktivo, in izvod navedenega prospekta. Če je primerno, se temu uradnemu obvestilu priloži prevod povzetka, za katerega je odgovoren izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta. Isti postopek se upošteva za vse dodatke k prospektu. Hkrati kot pristojnemu organu države članice gostiteljice se potrdilo o odobritvi zagotovi tudi izdajatelju ali osebi, odgovorni za pripravo prospekta.“; |
18. |
v členu 19 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Kadar se prosi za sprejem nelastniških vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost je najmanj 100 000 EUR v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več državah članicah, se prospekt pripravi v jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi matične države članice in držav članic gostiteljic ali v jeziku, ki je običajen na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja, ponudnika oziroma osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje. Države članice lahko v svoji nacionalni zakonodaji zahtevajo, da se povzetki pripravljajo v njihovem uradnem jeziku (jezikih).“; |
19. |
v členu 20 se prvi pododstavek odstavka 3 nadomesti z naslednjim: „3. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 24a in pod pogoji iz členov 24b in 24c sprejme ukrepe za vzpostavitev splošnih meril enakovrednosti, ki temeljijo na zahtevah iz členov 5 in 7.“; |
20. |
v členu 21(4)(d) se besede „njenih izvedbenih ukrepov“ nadomestijo z besedami „delegiranih aktov, na katere se nanaša“; |
21. |
vstavijo se naslednji členi: „Člen 24a Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 1(4), 2(4), 3(4), petega pododstavka člena 4(1), členov 5(5), 7(1), 8(4), 11(3), 13(7), 14(8), 15(7) ter prvega pododstavka člena 20(3) se dodeli Komisiji za obdobje štirih let od 31. decembra 2010. Komisija najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenih pooblastilih. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet ne prekliče v skladu s členom 24b. 2. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz členov 24b in 24c. Člen 24b Preklic pooblastila 1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastila iz členov 1(4), 2(4), 3(4), petega pododstavka člena 4(1), členov 5(5), 7(1), 8(4), 11(3), 13(7), 14(8), 15(7) ali prvega pododstavka člena 20(3). 2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede prenos pooblastila, ki je lahko predmet preklica. 3. Prenos pooblastila, ki je predmet preklica, preneha veljati z odločitvijo o preklicu. Odločitev začne veljati takoj ali na poznejši v njej navedeni datum in ne vpliva na veljavnost delegiranih že veljavnih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije. Člen 24c Ugovori na delegirane akte 1. Evropski parlament ali Svet lahko v treh mesecih od datuma uradnega obvestila ugovarjata na delegirani akt. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za tri mesece. 2. Če do izteka obdobja iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne ugovarjata na delegirani akt, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem naveden. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred potekom navedenega obdobja, če sta oba, Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati. 3. Če Evropski parlament ali Svet v roku iz prvega odstavka vložita ugovor na delegirani akt, ta ne začne veljati. V skladu s členom 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije institucija, ki ugovarja, navede razloge za ugovarjanje na delegirani akt.“; |
22. |
v oddelkih I(C), III in IV Priloge I, oddelku II Priloge II, oddelkih II in III Priloge III in tretji alineji Priloge IV se besedi „ključne informacije“ nadomestita z besedama „bistvene informacije“ v ustreznem sklonu in številu. |
Člen 2
Spremembe Direktive 2004/109/ES
Direktiva 2004/109/ES se spremeni:
1. |
v členu 2(1)(i) se točka (i) nadomesti z naslednjim:
|
2. |
člen 8 se spremeni:
|
3. |
v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Kadar so na sejo povabljeni samo imetniki dolžniških vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 100 000 EUR, ali če so dolžniški vrednostni papirji denominirani v valuti, ki ni euro, in katerih nominalna vrednost na enoto na dan izdaje je enakovredna vsaj 100 000 EUR, lahko izdajatelj izbere za kraj seje katero koli državo članico, pod pogojem, da so v izbrani državi članici imetnikom na razpolago vsa potrebna sredstva in informacije za uveljavljanje njihovih pravic. Možnost iz prvega pododstavka velja tudi za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 50 000 EUR, ali če so dolžniški vrednostni papirji denominirani v valuti, ki ni euro, in je njihova nominalna vrednost na enoto na dan izdaje enakovredna vsaj 50 000 EUR, ki so že bili sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v Uniji pred 31. decembrom 2010, do preteka obdobja veljavnosti dolžniških vrednostnih papirjev, pod pogojem, da so v državi članici, ki jo je izbral izdajatelj, imetnikom na razpolago vsa potrebna sredstva in informacije za uveljavljanje njihovih pravic.“; |
4. |
v členu 20 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 se, kadar so vrednostni papirji, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 100 000 EUR, ali dolžniški vrednostni papirji, ki so denominirani v valuti, ki ni euro, in je njihova vrednost na dan izdaje enakovredna vsaj 100 000 EUR, sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več državah članicah, predpisane informacije razkrijejo javnosti bodisi v jeziku, sprejemljivem za pristojne organe matične države članice ali države članice gostiteljice, bodisi v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja ali osebe, ki je zaprosila za ta sprejem brez soglasja izdajatelja. Odstopanje iz prvega pododstavka velja tudi za dolžniške vrednostne papirje, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 50 000 EUR, ali dolžniške vrednostne papirje, ki so denominirani v valuti, ki ni euro, in katerih nominalna vrednost na enoto je na dan izdaje enakovredna vsaj 50 000 EUR, ki so že sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več državah članicah pred 31. decembrom 2010, do preteka veljavnosti dolžniških vrednostnih papirjev.“. |
Člen 3
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 2012. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo s primerjavo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih ukrepov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4
Pregled
Komisija do 1. januarja 2016 oceni uporabo Direktive 2003/71/ES, kakor je bila spremenjena s to direktivo, zlasti glede uporabe in učinkov pravil, tudi odgovornosti, v zvezi z povzetkom s ključnimi informacijami, vplivom izvzetja iz točke (e) člena 4(1) na varstvo zaposlenih ter sorazmerno obveznostjo razkritja iz točk (e) in (g) člena 7(2) ter elektronsko objavo prospekta v skladu s členom 14 in pregleda tudi točko (ii) točke (m) člena 2(1) v zvezi z omejitvijo o določitvi matične države članice za izdajo nelastniških vrednostnih papirjev z nominalno vrednostjo manj kot 1 000 EUR, da preuči, ali se ta določba ohrani ali odpravi. Komisija prav tako oceni potrebo po pregledu opredelitve pojmov „javna ponudba“ ter potrebo po opredelitvi pojmov „primarni trg“ in „sekundarni trg“ ter v zvezi s tem natančno pojasni povezavo med Direktivo 2003/71/ES ter direktivama 2003/6/ES in 2004/109/ES. Po opravljeni oceni Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo skupaj s predlogi za spremembo Direktive 2003/71/ES, kjer je to ustrezno.
Člen 5
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 6
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 24. novembra 2010
Za Evropski parlament
Predsednik
J. BUZEK
Za Svet
Predsednik
O. CHASTEL
(1) Mnenje z dne 18. februarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) UL C 19, 26.1.2010, str. 1.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 11. oktobra 2010.
(4) UL L 345, 31.12.2003, str. 64.
(5) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
(6) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.
(7) UL L 96, 12.4.2003, str. 16.
(8) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.“;
(9) UL L 96, 12.4.2003, str. 16.
(10) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.“;