7

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

…

Pojasnila vsebujejo informacije, ki dopolnjujejo tiste iz izkaza finančnega položaja, izkazov poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa itd.

10

Celoten sklop računovodskih izkazov zajema:

… izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v obravnavanem obdobju;

…

Podjetje lahko uporablja naslove izkazov, ki so drugačni od naslovov, uporabljenih v tem standardu. Podjetje lahko na primer uporabi naslov „izkaz vseobsegajočega donosa“ namesto „izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa“.

10A

Podjetje lahko predloži en izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, pri čemer sta poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos predstavljena v dveh oddelkih. Oddelka je treba predstaviti skupaj, pri čemer je najprej predstavljen oddelek poslovnega izida, takoj za njim pa oddelek drugega vseobsegajočega donosa. Podjetje lahko oddelek poslovnega izida predloži v ločenem izkazu poslovnega izida. V takem primeru je treba ločeni izkaz poslovnega izida predložiti neposredno pred izkazom vseobsegajočega donosa, ki se začne s poslovnim izidom.

81A

Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa (izkaz vseobsegajočega donosa) mora poleg poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa vključevati oddelke:

Če podjetje predloži ločen izkaz poslovnega izida, v izkaz vseobsegajočega donosa ne vključi oddelka poslovnega izida.

81B

Podjetje mora poleg oddelkov poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa predstaviti naslednje postavke kot razporeditev poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v obravnavanem obdobju:

Če podjetje predstavi poslovni izid v ločenem izkazu, mora predstaviti informacije iz točke (a).

82

Poleg postavk, ki jih zahtevajo drugi MSRP, mora oddelek poslovnega izida ali izkaz poslovnega izida vključevati vrstične postavke, ki v obravnavanem obdobju predstavljajo naslednje zneske:

82A

V oddelku drugega vseobsegajočega donosa morajo biti predstavljene vrstične postavke za zneske drugega vseobsegajočega donosa v obravnavanem obdobju, razvrščene po vrstah (vključno z deležem drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetjih in skupnih podvigov, obračunanim z uporabo kapitalske metode) in razdeljene v skupine, pri čemer ti zneski v skladu z drugimi MSRP:

85

Podjetje mora v izkazu ali izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa predstaviti dodatne vrstične postavke, naslove in vmesne seštevke, če je takšna predstavitev pomembna za razumevanje finančne uspešnosti podjetja.

86

Učinki različnih dejavnosti, transakcij in drugih dogodkov podjetja se razlikujejo glede na pogostnost, možnost za dobiček ali izgubo in predvidljivost, zato razkritje posameznih sestavin finančne uspešnosti pomaga uporabnikom pri razumevanju finančne uspešnosti in napovedovanju prihodnje finančne uspešnosti. Podjetje v izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa vključi dodatne vrstične postavke ter spremeni uporabljene opise in vrstni red postavk, če je to potrebno za pojasnitev sestavin finančne uspešnosti. …

87

Podjetje ne sme niti v izkazu ali izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa niti v pojasnilih predstaviti nobenih postavk prihodkov in odhodkov kot izrednih postavk.

90

Podjetje mora razkriti znesek davka iz dobička za vsako postavko drugega vseobsegajočega donosa, vključno s prilagoditvami zaradi prerazvrstitev, v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ali v pojasnilih.

91

Podjetje lahko predstavi postavke drugega vseobsegajočega donosa:

Če podjetje izbere možnost (b), mora razporediti davek med postavke, ki bodo pozneje morda prerazvrščene v oddelek poslovnega izida, in postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v oddelek poslovnega izida.

94

Podjetje lahko predstavi prilagoditve zaradi prerazvrstitev v izkazu ali izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ali v pojasnilih. Podjetje, ki prilagoditve zaradi prerazvrstitev predstavi v pojasnilih, predstavi postavke drugega vseobsegajočega donosa za vsemi povezanimi prilagoditvami zaradi prerazvrstitev.

100

Podjetja se spodbuja k predstavitvi analize iz 99. člena v izkazu ali izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

115

V nekaterih primerih je lahko potrebno ali zaželeno spremeniti vrstni red posameznih postavk v pojasnilih. Podjetje lahko na primer informacije o spremembah poštene vrednosti, pripoznanih v poslovnem izidu, združi z informacijami o zapadlosti finančnih instrumentov v plačilo, čeprav se prva razkritja nanašajo na izkaz ali izkaze poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, druga pa na izkaz finančnega položaja. Kljub temu podjetje ohrani sistematično strukturo pojasnil, če je to izvedljivo.

139J

S predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, so se spremenili 7., 10., 82., 85. do 87., 90., 91., 94., 100. in 115. člen, dodali 10.A, 81.A, 81.B in 82.A člen ter črtali 12., 81., 83. in 84. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2012 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

21

Za uskladitev z MRS 1 morajo prvi računovodski izkazi podjetja v skladu z MSRP vključevati vsaj tri izkaze finančnega položaja, dva izkaza poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, dva ločena izkaza poslovnega izida (če je predstavljen), dva izkaza denarnih tokov in dva izkaza sprememb lastniškega kapitala ter s tem povezana pojasnila, vključno s primerjalnimi informacijami.

39K

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, se je spremenil 21. člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

33A

Če podjetje predstavi postavke poslovnega izida v ločenem izkazu, kot je opisano v 10.A členu MRS 1 (kot je bil spremenjen leta 2011), se v ta ločeni izkaz vključi oddelek v zvezi z ustavljenim poslovanjem.

44I

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, se je spremenil 33.A člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

27B

Za meritve poštene vrednosti, pripoznane v izkazu finančnega položaja, mora podjetje za vsak razred finančnih instrumentov razkriti:

…

…

44Q

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, se je spremenil 27.B člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

77

Odhodek za davek (prihodek od davka), ki se nanaša na poslovni izid iz rednega delovanja, je treba predstaviti kot del poslovnega izida v izkazu ali izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

98B

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, se je spremenil 77. člen in črtal 77.A člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

29

Podpore, ki so povezane s prihodki, so predstavljene kot del poslovnega izida, in sicer ločeno ali v večji skupini postavk, kot so „drugi prihodki“; druga možnost je, da se podpore odštejejo od izkazanih odhodkov, ki so povezani z njimi.

46

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, se je spremenil 29. člen in črtal 29.A člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

39

Dosežke in finančno stanje podjetja, katerega funkcijska valuta ni valuta hiperinflacijskega gospodarstva, je treba pretvoriti v drugo predstavitveno valuto v skladu z naslednjimi postopki:

…

60H

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, se je spremenil 39. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

40

Dividende, razvrščene kot odhodek, se lahko predstavijo v izkazu ali izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa bodisi skupaj z obrestmi za ostale obveznosti bodisi kot ločena postavka. Za razkritje obresti in dividend veljajo poleg zahtev iz tega standarda tudi zahteve iz MRS 1 in MSRP 7. V nekaterih okoliščinah je zaradi razlik med obrestmi in dividendami glede zadev, kot so odbitki od davka, smiselno, da se obresti in dividende razkrijejo ločeno v izkazu ali izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa. Davčni učinki se razkrijejo v skladu z MRS 12.

97K

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, se je spremenil 40. člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

4A

Če podjetje predstavi postavke poslovnega izida v ločenem izkazu, kot je opisano v 10.A členu MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kot je bil spremenjen leta 2011), predstavi čisti dobiček na delnico samo v tem ločenem izkazu.

67A

Če podjetje predstavi postavke poslovnega izida v ločenem izkazu, kot je opisano v 10.A členu MRS 1 (kot je bil spremenjen leta 2011), predstavi v tem ločenem izkazu osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico, kot zahtevata 66. in 67. člen.

68A

Če podjetje predstavi postavke poslovnega izida v ločenem izkazu, kot je opisano v 10.A členu MRS 1 (kot je bil spremenjen leta 2011), v tem ločenem izkazu ali v pojasnilih predstavi osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico za ustavljeno poslovanje, kot zahteva 68. člen.

73A

73. člen velja tudi za podjetje, ki poleg osnovnega in popravljenega čistega dobička na delnico razkrije tudi zneske na delnico, pri katerih uporablja postavko poslovnega izida, o kateri poroča in ki je drugačna od tiste iz zahtev tega standarda.

74D

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, so se spremenili 4.A, 67.A, 68.A in 73.A člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

8

Medletno računovodsko poročilo vključuje vsaj naslednje elemente:

…

8A

Če podjetje predstavi postavke poslovnega izida v ločenem izkazu, kot je opisano v 10.A členu MRS 1 (kot je bil spremenjen leta 2011), predstavi medletne zgoščene informacije iz tega ločenega izkaza.

11A

Če podjetje predstavi postavke poslovnega izida v ločenem izkazu, kot je opisano v 10.A členu MRS 1 (kot je bil spremenjen leta 2011), predstavi v tem izkazu osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico.

20

Medletna poročila morajo vključevati medletne računovodske izkaze (zgoščene ali popolne) za naslednja obdobja:

…

51

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, so se spremenili 8., 8.A, 11.A in 20. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

1

Cilj tega standarda je predpisati obračunavanje in razkrivanje zaslužkov zaposlencev. Ta standard zahteva, da podjetje pripozna:

2

Ta standard mora zaposlovalec uporabljati pri obračunavanju vseh zaslužkov zaposlencev, razen tistih, za katere velja MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic.

3

Ta standard ne obravnava poročanja programov o zaslužkih zaposlencev (glej MRS 26 Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov).

4

Zaslužki zaposlencev, za katere velja ta standard, vključujejo tiste v okviru:

5

Zaslužki zaposlencev so:

6

Zaslužki zaposlencev so zaslužki, dani zaposlencem ali njihovim vzdrževanim družinskim članom ali upravičencem, ki se lahko poravnajo s plačili (ali s priskrbo blaga ali storitev) bodisi neposredno zaposlencem, njihovim zakoncem, otrokom ali drugim vzdrževanim družinskim članom bodisi drugim, na primer zavarovalnicam.

7

Zaposlenec lahko dela v podjetju polni ali krajši delovni čas, stalno, priložnostno ali občasno. Za namene tega standarda so z zaposlenci mišljeni tudi ravnatelji in drugo poslovodno osebje.

8

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

9

Kratkoročni zaslužki zaposlencev so na primer naslednji, če se pričakuje, da bodo v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega poročevalnega obdobja, v katerem so zaposlenci opravljali zadevno delo:

10

Podjetju ni treba prerazvrstiti kratkoročnih zaslužkov zaposlencev, če se pričakovanja podjetja glede časa poravnave začasno spremenijo. Če pa se spremenijo značilnosti zaslužkov (kot je sprememba neakumuliranega zaslužka v akumulirani zaslužek) ali če sprememba pričakovanj glede časa poravnave ni začasna, podjetje preuči, ali zaslužek še ustreza opredelitvi kratkoročnih zaslužkov zaposlencev.

11

Če zaposlenec v obračunskem obdobju službuje pri podjetju, mora podjetje pripoznati nediskontirani znesek kratkoročnih zaslužkov, ki ga bo moralo po pričakovanju plačati zaposlencu v zameno za to službovanje:

12

13., 16. in 19. člen pojasnjujejo, kako mora podjetje uporabljati 11. člen pri kratkoročnih zaslužkih zaposlencev v obliki plačane odsotnosti, udeležbe v dobičku in planov premij.

13

Podjetje mora pripoznati pričakovane stroške kratkoročnih zaslužkov zaposlencev v obliki plačane odsotnosti iz 11. člena:

14

Podjetje lahko zaposlencem plača za čas odsotnosti iz različnih razlogov, med drugim zaradi dopusta, bolezni in kratkotrajne nezmožnosti za delo, materinstva oziroma očetovstva, dela v poroti in vojaške službe. Pravica do plačane odsotnosti je dveh vrst:

15

Akumulirane plačane odsotnosti so tiste, ki jih je treba prenašati v naslednja obdobja in jih je mogoče tedaj uporabljati, če sprotne pravice niso v celoti izrabljene. Akumulirane plačane odsotnosti so lahko bodisi zajamčene (z drugimi besedami, zaposlenci so upravičeni do denarnega plačila za neizrabljene pravice, ko zapustijo podjetje) ali nezajamčene (zaposlenci niso upravičeni do denarnega plačila za neizrabljeno pravico, ko zapustijo podjetje). Obveza nastane, ko zaposlenci opravijo delo, ki povečuje njihovo pravico do plačane odsotnosti v prihodnosti. Obveza obstaja in se pripozna, celo če plačana odsotnost ni zajamčena, čeprav možnost, da bodo zaposlenci zapustili podjetje, preden bodo uporabili nabrane nezajamčene pravice, vpliva na merjenje te obveze.

16

Podjetje mora meriti pričakovane stroške akumuliranih plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega pričakuje, da ga bo plačalo zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala do konca poročevalnega obdobja.

17

Metoda, opredeljena v prejšnjem členu, meri obvezo po znesku dodatnih plačil, za katera se pričakuje, da se bodo pojavila zgolj zaradi dejstva, da se nabirajo zaslužki. Pogosto podjetju ni treba delati podrobnih izračunov, da bi ocenilo, da ne obstajajo bistvene obveze za neizrabljene plačane odsotnosti. Na primer obveza za nadomestilo za čas bolniškega dopusta je verjetno bistvena, le če obstaja formalen ali neformalen dogovor, da je mogoče neizrabljen plačani bolniški dopust obravnavati kot plačani letni dopust.

Zgled, ki pojasnjuje 16. in 17. člen

Podjetje ima 100 zaposlencev, od katerih je vsak vsako leto upravičen do petih delovnih dni plačane odsotnosti zaradi bolezni. Neizrabljeni bolniški dopust posameznega leta je mogoče prenesti v naslednje koledarsko leto. Bolniški dopust se najprej izvzame iz pravic tekočega leta in nato iz prenesenega salda prejšnjega leta (LIFO). Dne 31. decembra 20X1 je povprečna neizrabljena pravica dva dneva na zaposlenca. Podjetje na podlagi preteklih izkušenj, za katere meni, da se bodo nadaljevale, pričakuje, da v letu 20X2 92 zaposlencev ne bo imelo več kot pet dni plačanega bolniškega dopusta in da bo povprečje za preostalih 8 zaposlencev šest dni in pol.

Podjetje pričakuje, da bo zaradi neizrabljenih pravic, ki so se nabrale do 31. decembra 20X1, plačalo dodatnih 12 dni bolezenskega dopusta (za vsakega od 8 zaposlencev poldrugi dan). Zato podjetje pripozna obveznost, enako obveznosti za 12 dni plačanega bolniškega dopusta.

18

Neakumulirane plačane odsotnosti se ne prenašajo v naslednje leto: zapadejo, če pravica v posameznem obdobju ni izrabljena v celoti, in zaposlenci niso upravičeni do denarnih plačil za neizrabljene pravice, če zapustijo podjetje. Tako je na splošno pri boleznini (kolikor neizrabljena pravica iz preteklosti ne povečuje pravice v prihodnosti), materinskem oziroma očetovskem dopustu in plačanih odsotnostih zaradi sodelovanja v poroti ali vojaške službe. Podjetje ne pripozna nobene obveznosti ali odhodka pred časom odsotnosti, ker zaposlenčevo službovanje ne povečuje zneska zaslužka.

19

Podjetje mora pripoznati pričakovane stroške udeležb v dobičku in plačil premij po 11. členu, kadar in zgolj kadar:

Sedanja obveza obstaja, kadar in zgolj kadar podjetje nima nobene druge stvarne možnosti, kot da plača.

20

Po nekaterih programih delitve dobička dobivajo zaposlenci deleže v dobičku le, če ostanejo v podjetju določeno obdobje. Takšni programi ustvarjajo posredno obvezo, ker zaposlenci opravljajo delo, ki povečuje znesek, ki ga je treba plačati, če ostanejo zaposleni do konca določenega obdobja. Merjenje takšnih posrednih obvez nakazuje možnost, da nekateri zaposlenci zapustijo podjetje, ne da bi dobili svoje deleže v dobičku.

Zgled, ki pojasnjuje 20. člen

Program delitve dobička zahteva, da podjetje plača določen del svojega letnega dobička zaposlencem, ki službujejo vse leto. Če noben zaposlenec ne zapusti podjetja med letom, znaša celotno plačilo deležev v letnem dobičku 3 % dobička. Podjetje ocenjuje, da bo fluktuacija osebja zmanjšala plačilo na 2,5 % dobička.

Podjetje pripozna obveznost in odhodek v velikosti 2,5 % dobička.

21

Podjetje lahko nima nobene pravne obveze plačati premijo. Kljub temu imajo nekatera podjetja navado plačevati premije. V takšnih primerih ima podjetje posredno obvezo, ker nima nobene druge stvarne možnosti, kot da plača premijo. Merjenje posredne obveze nakazuje možnost, da nekateri zaposlenci zapustijo podjetje, ne da bi dobili premijo.

22

Podjetje lahko zanesljivo oceni svoje pravne ali posredne obveze v zvezi s planom delitve dobička ali premij, kadar in zgolj kadar:

23

Obveza na podlagi plana delitve dobička in premij izhaja iz službovanja zaposlencev in ne iz transakcije z lastniki podjetja. Zato podjetje pripozna zneske po planih delitve dobička in premij kot odhodke in ne kot del dobička.

24

Če se ne pričakuje, da bodo udeležbe v dobičku in plačila premije v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega poročevalnega obdobja, v katerem so zaposlenci opravljali zadevno delo, so takšna plačila drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev (glejte 153.–158. člen).

25

Čeprav ta standard ne zahteva posebnih razkritij kratkoročnih zaslužkov zaposlencev, lahko drugi MSRP to zahtevajo. Na primer MRS 24 zahteva, da podjetje razkrije informacije o zaslužkih ključnega poslovodnega osebja. MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov zahteva, da podjetje razkrije odhodke za zaslužke zaposlencev.

26

Pozaposlitveni zaslužki so na primer:

Ureditve, s katerimi podjetje daje pozaposlitvene zaslužke, so programi pozaposlitvenih zaslužkov. Podjetje uporablja ta standard pri vseh takšnih ureditvah, ne glede na to, ali vključujejo ustanovitev posebne enote, ki bo prejemala prispevke in plačevala zaslužke, ali ne.

27

Programi pozaposlitvenih zaslužkov so razvrščeni bodisi kot programi z določenimi prispevki bodisi kot programi z določenimi zaslužki, odvisno od gospodarske vsebine programa, ki izhaja iz njegovih temeljnih določb.

28

Pri programih z določenimi prispevki je pravna ali posredna obveza podjetja omejena na znesek, ki ga je podjetje voljno prispevati v sklad. Tako je znesek zaslužkov, ki jih dobi zaposlenec, opredeljen z zneskom prispevkov, ki jih je plačalo podjetje (in morda tudi zaposlenec) v program pozaposlitvenih zaslužkov ali zavarovalnici, skupaj z donosi naložb, ki izhajajo iz prispevkov. Zato aktuarsko tveganje (da bodo zaslužki manjši od pričakovanih) in naložbeno tveganje (da naložena sredstva ne bodo zadostovala za pričakovane zaslužke) v bistvu bremeni zaposlenca.

29

Obveza podjetja ni omejena na znesek, ki ga je voljno prispevati v sklad, na primer kadar ima podjetje pravno ali posredno obvezo na podlagi:

30

Pri programih z določenimi zaslužki:

31

V 32.–49. členu je pojasnjena razlika med programi z določenimi prispevki in programi z določenimi zaslužki v okviru programov več zaposlovalcev, programov z določenimi zaslužki, ki delijo tveganja med podjetji pod skupnim upravljanjem, državnih programov in zavarovanih zaslužkov.

32

Podjetje mora označiti program več zaposlovalcev kot program z določenimi prispevki ali kot program z določenimi zaslužki glede na njegove določbe (upoštevaje vsako posredno obvezo, ki presega formalne določbe).

33

Če je podjetje je udeleženo v programu z določenimi zaslužki več zaposlovalcev in se ne uporablja 34. člen, mora:

34

Če pri programu več zaposlovalcev z določenimi zaslužki, ni na razpolago dovolj informacij za obračunavanja določenih zaslužkov, mora podjetje:

35

Program več zaposlovalcev z določenimi zaslužki je na primer:

36

Če je na razpolago dovolj informacij o programu več zaposlovalcev z določenimi zaslužki, obračuna podjetje svoj sorazmerni delež obveze za določene zaslužke, sredstev programa in stroškov pozaposlitvenih zaslužkov, ki so povezani s programom, na enak način kot pri vsakem drugem programu z določenimi zaslužki. V nekaterih primerih pa podjetje morda ne more ugotoviti svojega deleža v finančnem stanju in dosežkih programa dovolj zanesljivo za namene obračuna. To se lahko zgodi, če

V takšnih primerih podjetje obravnava program, kot da je program z določenimi prispevki, in razkriva dodatne informacije, kot zahteva 148. člen.

37

Med programi več zaposlovalcev in njihovimi udeleženci lahko obstaja pogodbeni dogovor, ki določa, kako se bo presežek v programu razdelil udeležencem (ali financiral primanjkljaj). Udeleženec v programu več zaposlovalcev s takšnim sporazumom, ki program obračunava kot program z določenimi prispevki v skladu s 34. členom, pripozna sredstvo ali obveznost, ki izhaja iz pogodbenega sporazuma in iz njega izhajajoč prihodek ali odhodek v poslovnem izidu.

Zgled, ki pojasnjuje 37. člen  (2)

Podjetje je udeleženo v programu z določenimi zaslužki več zaposlovalcev, ki ne pripravlja vrednotenj programa na podlagi MRS 19. Zato program obračunava, kot da bi bil program z določenimi prispevki. Vrednotenje financiranja, ki ni po MRS 19, kaže, da je v programu primanjkljaj v znesku 100 milijonov DE*. Program je s pogodbo z udeleženimi zaposlovalci dogovoril roke prispevkov, ki bodo v naslednjih petih letih odpravili primanjkljaj. Celotni prispevki podjetja po pogodbi so 8 milijonov DE.

Podjetje pripozna obveznost za prispevke, prilagojene časovni vrednosti denarja, in enak odhodek v poslovnem izidu.

38

Programi več zaposlovalcev se razlikujejo od programov s skupinskim upravljanjem. Program s skupinskim upravljanjem je zgolj agregacija posameznih programov zaposlovalcev, združenih, da lahko udeleženi zaposlovalci združujejo svoja sredstva za naložbene namene ter zmanjšujejo stroške upravljanja naložb in pisarniškega poslovanja, terjatve različnih zaposlovalcev pa so ločene glede na izključne koristi njihovih lastnih zaposlencev. Programi s skupinskim upravljanjem ne povzročajo posebnih računovodskih težav, ker so informacije na razpolago sproti in jih je mogoče obravnavati na enak način kot pri vsakem drugem posamičnem programu zaposlovalca ter ker takšni programi ne izpostavljajo udeleženih podjetij aktuarskim tveganjem, povezanim s trenutnimi in nekdanjimi zaposlenci drugih podjetij. Opredelitve pojmov v tem standardu zahtevajo, da podjetje označi program s skupinskim upravljanjem kot program z določenimi prispevki ali program z določenimi zaslužki v skladu z določbami programa (upoštevaje vsako posredno obvezo, ki presega formalne določbe).

39

Podjetje mora pri določanju časa pripoznanja in načina merjenja obveznosti, ki se nanaša na prenehanje programa več zaposlovalcev z določenimi zaslužki ali na umik podjetja iz programa z določenimi zaslužki, uporabljati MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

40

Programi z določenimi zaslužki, ki delijo tveganja med različnimi podjetji pod skupnim upravljanjem, na primer obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja, niso programi več zaposlovalcev.

41

Podjetje, ki je udeleženo v takšnem programu, pridobi informacije o programu kot celoti, merjenem v skladu s tem standardom na podlagi predpostavk, ki se uporabljajo za program kot celoto. Če obstaja pogodbeni sporazum ali je določena usmeritev za zaračunavanje stroškov čistih določenih zaslužkov za program kot celoto, merjen v skladu s tem standardom posameznim skupinam podjetij, podjetje v svojih ločenih ali posameznih računovodskih izkazih pripozna tako zaračunani strošek čistih določenih zaslužkov. Če takšnega pogodbenega sporazuma ali usmeritve ni, se stroški čistih določenih zaslužkov pripoznajo v ločenih ali posameznih računovodskih izkazih skupine podjetij, ki je pravno pokroviteljski zaposlovalec za program. Druge skupine podjetij v svojih ločenih ali posameznih računovodskih izkazih pripoznajo strošek, ki je enak njihovemu prispevku, ki ga je treba plačati v tistem obdobju.

42

Udeležba v takšnem programu je transakcija med povezanimi strankami za vsako posamezno skupino podjetij. Zato podjetje v svojih ločenih ali posameznih računovodskih izkazih razkrije informacije, ki jih zahteva 149. člen.

43

Podjetje mora obravnavati državni program na enak način kot program več zaposlovalcev (glejte 32.–39. člen).

44

Državne programe določa zakonodaja, da bi zajemali vsa podjetja (ali vsa podjetja posamezne vrste, na primer neke panoge), in jih izvaja državna ali krajevna uprava ali kak drug organ (na primer neodvisna agencija, ustanovljena ravno s tem namenom), ki ga poročevalno podjetje ne obvladuje ali na katerega nima vpliva. Nekateri programi, ki jih določi podjetje, poskrbijo tako za obvezne zaslužke, ki nadomeščajo tiste, ki bi jih sicer dajal državni program, kot tudi za dodatne prostovoljne zaslužke. Takšni programi niso državni programi.

45

Državni programi so glede na obvezo podjetja, ki jo zajema program, označeni kot programi z določenimi zaslužki ali z določenimi prispevki. Mnogi državni programi se financirajo sproti: prispevki so na ravni, za katero se pričakuje, da bo zadostovala za potrebne zaslužke, ki zapadejo v plačilo v istem obdobju; prihodnji zaslužki, zasluženi v tekočem obdobju, pa bodo plačani iz prihodnjih prispevkov. Kljub temu podjetje v večini državnih programov nima pravne ali posredne obveze plačati takšne prihodnje zaslužke: mora samo plačati prispevke, ko zapadejo v plačilo, in če preneha zaposlovati člane državnega programa, mu ni treba plačati zaslužkov, ki so jih zaslužili njegovi lastni zaposlenci v prejšnjih letih. Zato so državni programi praviloma programi z določenimi prispevki. Če pa je državni program program z določenimi zaslužki, podjetje uporablja 32.–39. člen.

46

Podjetje lahko plača zavarovalne premije, da bi financiralo program zaslužkov po službovanju. Podjetje mora obravnavati takšen program kot program z določenimi prispevki, razen če bo imelo (bodisi neposredno bodisi posredno, prek programa) pravno ali posredno obvezo:

Če podjetje obdrži takšno pravno ali posredno obvezo, mora obravnavati program kot program z določenimi zaslužki.

47

Zaslužki, ki so zavarovani z zavarovalno polico, nimajo nujno neposredne ali samodejne povezave z obvezo podjetja za zaslužke zaposlencev. Pri programih pozaposlitvenih zaslužkov, ki vključujejo zavarovalne police, se obračunavanje in financiranje razlikujeta enako kot pri drugih financiranih programih.

48

Če podjetje financira pozaposlitvene zaslužke s prispevanjem k zavarovalni polici, po kateri (bodisi neposredno bodisi posredno, prek programa, prek mehanizma za vzpostavljanje prihodnjih premij ali prek razmerja povezane stranke z izdajateljem) obdrži pravno ali posredno obvezo, plačilo premij ne znaša toliko kot določeni prispevki. Iz tega sledi, da podjetje:

49

Če je zavarovalna polica na ime posameznega udeleženca programa ali skupine udeležencev programa in podjetje nima nobene pravne ali posredne obveze pokrivati kakršnokoli izgubo po polici, mu ni treba plačati zaslužkov zaposlencem in jih mora plačati zavarovalec sam. Plačevanje stalnih premij po takšnih pogodbah je v bistvu bolj poravnavanje zaposlovalčeve obveze za zaslužke kot naložba, ki izpolnjuje obvezo. Iz tega sledi, da podjetje nima več sredstva oziroma obveznosti. Zato obravnava takšna plačila kot prispevke v program z določenimi prispevki.

50

Obravnavanje programov z določenimi prispevki je časovno enakomerno, ker so obveze poročajočih podjetij za vsako obdobje določene z zneski, ki jih je treba prispevati za tisto obdobje. Zaradi tega niso potrebne nobene aktuarske predpostavke za merjenje obvez ali odhodkov in tudi ne možnosti za kak aktuarski dobiček ali izgubo. Poleg tega se obveze merijo brez diskontiranja, razen če se ne pričakuje, da bodo v celoti poravnane v dvanajstih mesecih po koncu letnega poročevalnega obdobja, v katerem so zaposlenci opravljali zadevno delo.

51

Ko zaposlenec v kakem obdobju službuje pri podjetju, mora podjetje v zameno za to službovanje pripoznati obveznost za prispevke v program z določenimi prispevki:

52

Če se ne pričakuje, da bodo prispevki v program z določenimi prispevki v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega poročevalnega obdobja, v katerem so zaposlenci opravili ustrezno delo, jih je treba diskontirati z uporabo diskontne mere, določene v 83. členu.

53

Podjetje mora razkriti pripoznani znesek kot odhodek za programe z določenimi prispevki.

54

Na zahtevo MRS 24 razkriva podjetje informacije o prispevkih v programe z določenimi prispevki za ključno poslovodno osebje.

55

Obravnavanje programov z določenimi zaslužki je zapleteno, ker so potrebne aktuarske predpostavke za merjenje obvez in odhodkov ter obstaja možnost aktuarskih dobičkov in izgub. Poleg tega se obveze merijo z diskontiranjem, ker se lahko poravnajo več let po koncu obdobja, v katerem so zaposlenci opravljali zadevno delo.

56

Programi z določenimi zaslužki so lahko brez financiranja ali pa se v celoti ali delno financirajo s prispevki podjetja in včasih njegovih zaposlencev v podjetje ali sklad; tako podjetje oziroma sklad je pravno ločeno od poročajočega podjetja in iz nje(ga) se plačujejo zaslužki zaposlencem. Plačilo zaslužkov iz sklada je ob zapadlosti odvisno ne samo od finančnega stanja in naložbenih dosežkov sklada, temveč tudi od sposobnosti in voljnosti podjetja, da uspešno premaga primanjkljaj sredstev sklada. Tako podjetje v bistvu zavaruje aktuarska in naložbena tveganja, ki so povezana s programom. Zaradi tega odhodki, pripoznani pri programu z določenimi zaslužki, niso nujno znesek prispevkov, ki zapadejo v plačilo v obdobju.

57

Obravnavanje programa z določenimi zaslužki v podjetju obsega naslednje stopnje:

Kadar ima podjetje več kot en program z določenimi zaslužki, uporablja te postopke za vsak bistven program posebej.

58

Podjetje mora ugotoviti znesek čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) dovolj pravilno, da se pripoznani zneski v računovodskih izkazih ne razlikujejo bistveno od zneskov, ki bi bili ugotovljeni ob koncu poročevalnega obdobja.

59

Ta standard spodbuja, vendar ne zahteva, da podjetje pritegne k merjenju vseh bistvenih obvez za pozaposlitvene zaslužke usposobljenega aktuarja. Iz praktičnih razlogov lahko podjetje zahteva, da usposobljen aktuar podrobno ovrednoti obveze pred koncem poročevalnega obdobja. Kljub temu je treba izide takšnega vrednotenja uskladiti z vsemi bistvenimi transakcijami in drugimi bistvenimi spremembami, ki se pojavijo v danih okoliščinah (tudi s spremembami tržnih cen in obrestnih mer) do konca poročevalnega obdobja.

60

V nekaterih primerih lahko ocene, povprečja in poenostavitve pri izračunavanju dajo zanesljive približke podrobnih izračunov, ki so pojasnjeni v tem standardu.

61

Podjetje mora obračunavati ne samo svoje pravne obveze na podlagi formalnih določb programa z določenimi zaslužki, temveč tudi posredne obveze, ki izhajajo iz njegovih neformalnih postopkov. Neformalni postopki povzročajo nastanek posrednih obvez, kadar podjetje nima nobene stvarne druge možnosti kot plačati zaslužke zaposlencem. Zgled posredne obveze je, če sprememba neformalnih postopkov podjetja povzroči nesprejemljivo škodo njegovemu razmerju z zaposlenci.

62

Formalne določbe programa z določenimi zaslužki lahko dovoljujejo podjetju omejiti obveze po programu. Kljub temu pa podjetje navadno težko omeji obveze po programu (brez plačila), če naj obdrži zaposlence. Zato ob odsotnosti nasprotnih dokazov obračunavanje pozaposlitvenih zaslužkov predpostavlja, da bo podjetje, ki trenutno obljublja takšne zaslužke, tako ravnalo tudi v preostali delovni dobi zaposlencev.

63

Podjetje mora pripoznati čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) v izkazu finančnega položaja.

64

Če ima podjetje v programu z določenimi zaslužki presežek, mora čisto sredstvo določenega zaslužka izmeriti z manjšo izmed teh vrednosti:

65

Čisto sredstvo določenega zaslužka se lahko pojavi, če je bil program z določenimi zaslužki preveč financiran ali če so se pojavili aktuarski dobički. Podjetje v takšnih primerih pripozna čisto sredstvo določenega zaslužka, ker:

66

Na končne stroške programa z določenimi zaslužki lahko vpliva mnogo spremenljivk, kot so končne plače, fluktuacija in umrljivost zaposlencev, prispevki zaposlencev in trendi zdravstvenih stroškov. Končni stroški programa so negotovi in takšna negotovost utegne trajati precej časa. Da bi izmerili sedanjo vrednost obvez za pozaposlitvene zaslužke in z njimi povezane stroške sprotnega službovanja, je treba:

67

Podjetje mora pri ugotavljanju sedanje vrednosti svojih obvez za določene zaslužke in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja uporabljati metodo predvidene pomembnosti enot in, kjer pride v poštev, stroškov preteklega službovanja.

68

Metoda predvidene pomembnosti enot (včasih znana kot metoda obračunavanja zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom ali kot metoda zaslužkov na leta službovanja) obravnava vsako obdobje službovanja kot takšno, ki povečuje dodatno enoto pravice do zaslužkov (glejte 70.–74. člen) in pri ugotavljanju končne obveze meri vsako enoto posebej (glejte 75.–98. člen).

Zgled, ki pojasnjuje 68. člen

Enkraten znesek zaslužka je treba plačati ob prenehanju službovanja in je enak 1 % končne plače za vsako leto službovanja. Plača v 1. letu je 10 000 DE in predpostavlja se, da se bo vsako leto povečala za 7 % (obrestne obresti). Uporabljena diskontna mera znaša 10 % letno. Preglednica kaže, kako se obveza gradi pri zaposlencu, za katerega se pričakuje, da bo zapustil podjetje na koncu 5. leta, ob predpostavki, da se aktuarske predpostavke ne spreminjajo. Zaradi poenostavitve ta zgled zanemarja dodatne prilagoditve, potrebne za prikaz verjetnosti, da utegne zaposlenec zapustiti podjetje prej ali kasneje.

Pojasnilo:

69

Podjetje diskontira celotno obvezo za pozaposlitvene zaslužke, celo če se pričakuje, da bo del obveze poravnan v dvanajstih mesecih po poročevalnem obdobju.

70

Pri ugotavljanju sedanje vrednosti svojih obvez za določene zaslužke in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja ter, kjer pride v poštev, stroškov preteklega službovanja mora podjetje pripisati zaslužke obdobjem službovanja na podlagi formule za zaslužke po programu. Če pa zaposlenčevo službovanje v kasnejših letih privede do bistveno višje ravni zaslužkov kot v prvih letih, mora podjetje pripisovati zaslužke časovno enakomerno:

71

Metoda predvidene pomembnosti enot zahteva, da podjetje pripiše zaslužke tekočemu obdobju (da bi ugotovilo stroške sprotnega službovanja) ter tekočemu in preteklim obdobjem (da bi ugotovilo sedanjo vrednost obvez za določene zaslužke). Podjetje pripisuje zaslužke obdobjem, v katerih nastaja obveza dajati pozaposlitvene zaslužke. Ta obveza nastaja, ko zaposlenci službujejo v zameno za pozaposlitvene zaslužke, ki jih bo podjetje po pričakovanju plačalo v prihodnjih poročevalnih obdobjih. Aktuarske metode omogočajo podjetju meriti takšne obveze dovolj zanesljivo, da se upraviči pripoznanje obveznosti.

Zgleda, ki pojasnjujeta 71. člen

72

Službovanje zaposlenca povzroči obvezo po programu z določenimi zaslužki, celo če so zaslužki odvisni od službovanja v prihodnosti (z drugimi besedami, niso zajamčeni). Službovanje zaposlenca pred odmernim datumom povečuje posredno obvezo, ker je ob koncu vsakega zaporednega poročevalnega obdobja obseg prihodnjega službovanja, ki ga mora opraviti zaposlenec, preden je upravičen do zaslužka, manjši. Pri merjenju svoje obveze za določen zaslužek upošteva podjetje verjetnost, da nekateri zaposlenci morda ne bodo zadovoljili kake odmerne zahteve. Podobno, čeprav se nekateri pozaposlitveni zaslužki, na primer pozaposlitvena zdravstvena oskrba, začno plačevati šele, ko se pojavi kak določen dogodek, potem ko zaposlenec ni več zaposlen, se obveza oblikuje, ko zaposlenec še službuje, kar daje pravico do zaslužka, če pride do omenjenega dogodka. Verjetnost, da se bo zgodil, vpliva na merjenje obveze, vendar ne določa, ali obveza obstaja.

Zgleda, ki pojasnjujeta 72. člen

73

Obveza se povečuje do datuma, ko nadaljnje službovanje zaposlenca privede do nebistvenih zneskov nadaljnjih zaslužkov. Zato se vsi zaslužki pripišejo obdobjem, ki se končajo pred tem datumom. Zaslužki se pripišejo posameznim obračunskim obdobjem na podlagi navodila za zaslužke po programu. Če pa službovanje zaposlenca v kasnejših letih privede do bistveno višje ravni zaslužkov kot v prejšnjih letih, pripisuje podjetje zaslužke časovno enakomerno do datuma, ko nadaljnje službovanje zaposlenca ne privede do bistvenega zneska nadaljnjih zaslužkov. Tako je, ker službovanje zaposlenca v celotnem obdobju končno privede do zaslužka na omenjeni višji ravni.

Zgledi, ki pojasnjujejo 73. člen

74

Če je znesek zaslužka v vsakem letu službovanja v stalnem razmerju s končno plačo, vpliva povečanje plač v prihodnosti na znesek, s katerim je treba poravnati obvezo za službovanje pred koncem poročevalnega obdobja, toda ne ustvarja dodatne obveze. Zato:

Zgled, ki pojasnjuje 74. člen

Zaposlenci so upravičeni do zaslužkov v velikosti 3 odstotkov končne plače za vsako leto službovanja pred starostjo 55 let.

Zaslužek 3 odstotkov od ocenjene končne plače se pripiše vsakemu letu do starosti 55 let. To je datum, ko nadaljnje službovanje zaposlenca ne privede do bistvenega zneska nadaljnjih zaslužkov po programu. Službovanju po tej starosti se ne pripisujejo nikakršni zaslužki.

75

Aktuarske predpostavke morajo biti nepristranske in medsebojno primerljive.

76

Aktuarske predpostavke so najboljše ocene spremenljivk, ki v podjetju določajo končne stroške zagotavljanja pozaposlitvenih zaslužkov. Aktuarske predpostavke obsegajo:

77

Aktuarske predpostavke so nepristranske, če niso niti nepremišljene niti preveč previdne.

78

Aktuarske predpostavke so medsebojno primerljive, če odsevajo gospodarska razmerja med dejavniki, kot so inflacija, stopnje povečanja plač in diskontne mere. Na primer vse predpostavke, ki so odvisne od konkretne ravni inflacije (kot so predpostavke o obrestnih merah ter povečanju plač in drugih zaslužkov) v vsakem prihodnjem obdobju, predpostavljajo enako raven inflacije v njem.

79

Podjetje določa diskontno mero in druge finančne predpostavke v nominalnih (navedenih) izrazih, razen če so ocene v realnih (prilagojenih za inflacijo) izrazih zanesljivejše, na primer v hiperinflacijskem gospodarstvu (glejte MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih), ali kjer so zaslužki vezani na indeks in obstaja razvit trg na indekse vezanih obveznic v isti valuti in z enakimi plačilnimi roki.

80

Finančne predpostavke morajo temeljiti na tržnih pričakovanjih ob koncu poročevalnega obdobja za obdobje, v katerem je treba poravnati obveze.

81

Podjetje mora določiti predpostavke glede umrljivosti z upoštevanjem svoje najboljše ocene umrljivosti članov programa tako v času službovanja kot po njem.

82

Podjetje pri ocenjevanju končnih stroškov zaslužkov upošteva pričakovane spremembe umrljivosti, na primer tako, da standardne tabele umrljivosti spremeni z ocenami izboljšave umrljivosti.

83

Stopnja, uporabljena pri diskontiranju obvez za pozaposlitvene zaslužke (financirane in nefinancirane), mora biti določena z upoštevanjem tržnih donosov visoko kakovostnih obveznic delniških družb ob koncu poročevalnega obdobja. V državah, kjer ni razvitega trga takšnih obveznic, je treba uporabiti tržni donos (ob koncu poročevalnega obdobja) državnih obveznic. Valuta in plačilni rok obveznic delniških družb ali države morata biti v skladu z valuto in ocenjenim plačilnim rokom obvez za pozaposlitvene zaslužke.

84

Aktuarska predpostavka, ki ima bistven vpliv, je diskontna mera. Diskontna mera odseva časovno vrednost denarja, vendar ne aktuarskega ali naložbenega tveganja. Poleg tega diskontna mera ne odseva za podjetje značilnega kreditnega tveganja, ki bremeni njegove upnike, pa tudi ne tveganja, da se prihodnje izkušnje lahko razlikujejo od aktuarskih predpostavk.

85

Diskontna mera odseva ocenjeni čas plačevanja zaslužkov. Navadno ga podjetje načrtuje z uporabo navadne tehtane povprečne diskontne mere, ki odseva ocenjeni čas in zneske plačil zaslužkov ter valuto, v kateri jih je treba plačati.

86

V nekaterih primerih ni razvitega trga obveznic z dovolj dolgo zapadlostjo v plačilo, ki bi se ujemala z ocenjeno zapadlostjo vseh plačil zaslužkov. V takšnih primerih uporablja podjetje sprotne tržne stopnje v ustreznem času za diskontiranje kratkoročnih plačil in ocenjuje diskontno mero pri daljših zapadlostih v plačilo z ekstrapoliranjem sprotnih tržnih stopenj vzdolž krivulje donosa. Ni verjetno, da bi bila celotna sedanja vrednost obvez za določene zaslužke posebno odvisna od diskontne mere, uporabljene pri tistem delu zaslužkov, ki je plačljiv po končni zapadlosti razpoložljivih obveznic delniških družb ali države.

87

Podjetje mora meriti obveze za določene zaslužke tako, da kažejo:

88

Aktuarske predpostavke nakazujejo prihodnje spremembe zaslužkov, ki so določeni s formalnimi določbami programa (ali s posredno obvezo, ki presega te določbe) ob koncu poročevalnega obdobja. To se dogaja na primer, če:

89

Aktuarske predpostavke ne nakazujejo prihodnjih sprememb zaslužkov, ki niso določene s formalnimi določbami programa (ali s posredno obvezo) ob koncu poročevalnega obdobja. Posledice takih sprememb so:

90

Ocene povečanja prihodnjih plač upoštevajo inflacijo, starost, napredovanje in druge koristne dejavnike, na primer ponudbo in povpraševanje na trgu zaposlovanja.

91

Nekateri programi z določenimi zaslužki omejujejo prispevke, ki jih mora plačati podjetje. Končni strošek zaslužkov upošteva učinek omejitve prispevkov. Učinek omejitve prispevkov se določi glede na tisto spodaj navedeno obdobje, ki je krajše:

92

Nekateri programi z določenimi zaslužki zahtevajo, da zaposlenci ali tretje osebe prispevajo k stroškom programa. Prispevki zaposlencev zmanjšujejo strošek zaslužkov, ki ga ima podjetje. Podjetje preuči, ali prispevki tretjih oseb zmanjšujejo strošek zaslužkov, ki ga ima podjetje, ali pa so pravica do povračila, kot je opisana v 116. členu. Prispevki zaposlencev ali tretjih oseb so bodisi določeni s formalnimi določbami programa (ali izhajajo iz posredne obveze, ki presega te določbe) bodisi so določeni po preudarku. Prispevki zaposlencev ali tretjih oseb, določeni po preudarku, zmanjšujejo stroške službovanja ob vplačilu teh prispevkov v program.

93

Prispevki zaposlencev ali tretjih oseb, določeni s formalnimi določbami programa, bodisi zmanjšujejo stroške službovanja (če so povezani s službovanjem), bodisi zmanjšujejo ponovne meritve čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) (npr. če so prispevki potrebni zaradi zmanjšanja primanjkljaja, ki je posledica izgub v zvezi s sredstvi programa ali aktuarskih izgub). Prispevki zaposlencev ali tretjih oseb v zvezi s službovanjem se pripišejo obdobjem službovanja kot negativni zaslužek v skladu s 70. členom (tj. čisti zaslužek se pripiše v skladu z navedenim členom).

94

Posledice sprememb prispevkov zaposlencev ali tretjih oseb v zvezi s službovanjem so:

95

Nekateri pozaposlitveni zaslužki so povezani s spremenljivkami, kot je raven državnih pokojnin ali državne zdravstvene oskrbe. Merjenje takšnih zaslužkov odseva najboljšo oceno takšnih spremenljivk, zasnovanih na preteklih pojavih in drugih zanesljivih dokazih.

96

Predpostavke o stroških zdravstvene oskrbe morajo upoštevati ocenjene prihodnje spremembe stroškov zdravstvenih storitev, ki izhajajo tako iz inflacije kot iz posebnih sprememb zdravstvenih stroškov.

97

Merjenje zaslužkov za pozaposlitveno zdravstveno oskrbo zahteva predpostavke o ravni in pogostnosti prihodnjih terjatev in stroškov, ki ustrezajo takšnim terjatvam. Podjetje ocenjuje prihodnje zdravstvene stroške na podlagi preteklih podatkov o svojih lastnih izkušnjah, po potrebi dopolnjenih s podatki iz preteklosti drugih podjetij, zavarovalnic, izvajalcev zdravstvenih storitev in drugih virov. Ocene prihodnjih zdravstvenih stroškov upoštevajo učinek tehnološkega napredka, sprememb uporabe zdravstvene oskrbe ali vzorcev opravljenih storitev in sprememb zdravstvenega stanja udeležencev programa.

98

Raven in pogostnost terjatev sta zlasti odvisni od starosti, zdravstvenega stanja in spola zaposlencev (in njihovih vzdrževanih družinskih članov), lahko pa tudi od drugih dejavnikov, kot je zemljepisna razmestitev. Zato se podatki iz preteklosti prilagajajo, kolikor se demografska sestava prebivalstva razlikuje od množice, ki je bila uporabljena kot podlaga za podatke iz preteklosti. Prav tako se prilagajajo, če obstajajo zanesljivi dokazi, da se pretekli trendi ne bodo nadaljevali.

99

Pred ugotovitvijo stroška preteklega službovanja ali dobička ali izgube iz poravnave mora podjetje ponovno izmeriti čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) z uporabo poštene vrednosti sredstev programa in sprotnih aktuarskih predpostavk (tudi sprotnih tržnih obrestnih mer in drugih sprotnih tržnih cen), ki odražajo zaslužke, ki jih je program dajal pred popravkom, omejitvijo ali poravnavo.

100

Podjetju ni treba razlikovati med stroški preteklega službovanja, ki izhajajo iz popravka programa, stroški preteklega službovanja, ki izhajajo iz omejitve in dobičkom ali izgubo iz poravnave, če se te transakcije zgodijo skupaj. V nekaterih primerih se program popravi pred poravnavo, na primer ko podjetje spremeni zaslužke po programu in popravljene zaslužke poravna pozneje. V takšnih primerih podjetje pripozna stroške preteklega službovanja pred dobičkom ali izgubo iz poravnave.

101

Do poravnave skupaj s popravkom programa in omejitvijo pride, če se program konča tako, da je obveza poravnana in program preneha obstajati. Vendar odprava programa ni poravnava, če se program nadomesti z novim programom, ki daje v bistvu enake zaslužke.

102

Stroški preteklega službovanja so sprememba sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke, ki izhajajo iz popravka programa ali omejitve.

103

Podjetje mora pripoznati stroške preteklega službovanja kot odhodek na zgodnejši od spodaj navedenih dni:

104

Program se spremeni, kadar podjetje uvede ali umakne program z določenimi zaslužki ali spremeni obveznosti za zaslužke po obstoječem programu z določenimi zaslužki.

105

Do omejitve pride, če podjetje znatno zmanjša število zaposlencev, ki so vključeni v program. Omejitev se lahko pojavi zaradi osamljenega dogodka, kot je zaprtje tovarne, prenehanje poslovanja ali pa prekinitev ali začasna prekinitev programa.

106

Stroški preteklega poslovanja so lahko pozitivni (kadar se zaslužki uvedejo ali spremenijo, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke poveča) ali negativni (kadar se obstoječi zaslužki umaknejo ali spremenijo, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke zmanjša).

107

Če podjetje zmanjša obveznosti za zaslužke po obstoječem programu z določenimi zaslužki in obenem poveča druge obveznosti za zaslužke istih zaposlencev po tem programu, obravnava spremembo kot enkratno pobotano spremembo.

108

Stroški preteklega službovanja izključujejo:

109

Dobiček ali izguba iz poravnave je razlika med:

110

Podjetje mora pripoznati dobičke ali izgube iz poravnave programa z določenimi zaslužki, ko pride do poravnave.

111

Poravnava se pojavi, če podjetje sklene transakcijo, ki odpravi vse prejšnje pravne ali posredne obveze za del ali celoto danih zaslužkov po programu z določenimi zaslužki, (ki ni plačilo zaslužkov zaposlencem ali v imenu zaposlencev, ki je določeno z določbami programa in vključeno v aktuarske predpostavke). Na primer enkraten prenos znatnih obvez zaposlovalca po programu na zavarovalnico prek nakupa zavarovalne police je poravnava; enkratno denarno plačilo v pavšalnem znesku v skladu s pogoji programa v korist udeležencev programa v zameno za njihove pravice do določenih pozaposlitvenih zaslužkov pa ni poravnava.

112

V nekaterih primerih pridobi podjetje zavarovalno polico za financiranje nekaterih ali vseh zaslužkov zaposlencev, ki se nanašajo na njihovo zaposlitev v sedanjem in prejšnjih obdobjih. Pridobitev takšne police ni poravnava, če podjetje ohrani pravne ali posredne obveze (glejte 46. člen), da bi plačalo nadaljnje zneske, če zavarovatelj ne bo plačal zaposlencem zaslužkov, kot so določeni v zavarovalni polici. 116.–119. člen obravnavajo pripoznavanje in merjenje pravic do povračil po zavarovalnih policah, ki niso sredstva programa.

113

Pri določanju presežka ali primanjkljaja se poštena vrednost vseh sredstev programa odšteje od sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke. Če tržne cene ni na razpolago, se poštena vrednost sredstev programa oceni, na primer z diskontiranjem pričakovanega prihodnjega denarnega toka z uporabo diskontne mere, ki odseva takó tveganje, povezano s sredstvi programa, kot tudi datum njihove uporabe oziroma pričakovanega razpolaganja z njimi (ali, če ni uporabe, pričakovano obdobje do poravnave ustrezne obveze).

114

Sredstva programa izključujejo v plačilo zapadle prispevke, ki bi jih moralo poročajoče podjetje vplačati v sklad, pa tudi vse netržljive finančne instrumente, ki jih je izdalo podjetje in jih ima sklad. Sredstva programa se zmanjšajo za vse obveznosti sklada, ki se ne nanašajo na zaslužke zaposlencev, na primer za komercialne in druge obveznosti ter obveznosti, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov.

115

Če sredstva programa vključujejo kvalificirane zavarovalne police, ki so natančno usklajene z zneskom in časovno opredelitvijo nekaterih ali vseh obveznosti za zaslužke po programu, je poštena vrednost takšnih zavarovalnih polic domnevno sedanja vrednost ustreznih obvez (in je predmet zahtevanega zmanjšanja, če zneskov po zavarovalnih policah ni mogoče v celoti pokriti).

116

Kadar in zgolj kadar je dejansko gotovo, da bo druga stranka vrnila del ali celoto zneskov, ki so potrebni za poravnavo obveze za določene zaslužke, mora podjetje:

117

Včasih lahko podjetje računa na drugo stranko, na primer zavarovatelja, da bo plačala del ali celoto zneskov, ki so potrebni za poravnavo obveze za določene zaslužke. Kvalificirane zavarovalne police, kot so opredeljene v 8. členu, so sredstva programa. Podjetje obravnava kvalificirane zavarovalne police na enak način kot druga sredstva programa in 116. člen se ne uporablja (glejte 46.–49. in 115. člen).

118

Če zavarovalna polica, ki jo ima podjetje, ni kvalificirana, ni sredstvo programa. V takšnih primerih se uporablja 116. člen: podjetje raje pripozna svojo pravico do povračila iz zavarovalne police kot posebno sredstvo kot pa kot odbitek pri določanju presežka ali primanjkljaja določenega zaslužka. 140.(b) člen zahteva, da podjetje razkrije kratek opis povezave med pravico do povračil in z njimi povezano obvezo.

119

Če pravica do povračila izvira iz zavarovalne police, ki natančno ustreza znesku in času nekaterih ali vseh obveznosti za zaslužke po programu z določenimi zaslužki, je poštena vrednost pravice do povračila domnevno sedanja vrednost z njo povezanih obvez (in je predmet zahtevanega zmanjšanja, če povračila ni mogoče v celoti pokriti).

120

Podjetje mora pripoznati sestavine stroškov določenih zaslužkov, razen kolikor kak drug MSRP zahteva ali dovoljuje njihovo vključitev v nabavno vrednost sredstva:

121

Drugi MSRP zahtevajo vštevanje nekaterih stroškov zaslužkov zaposlencev v vrednost sredstev, kot so zaloge in opredmetena osnovna sredstva (glejte MRS 2 in MRS 16). Vsi stroški pozaposlitvenih zaslužkov, všteti v vrednost takšnih sredstev, vključujejo ustrezni del sestavin, naštetih v 120. členu.

122

Ponovnih meritev čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka), pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu, se v naslednjem obdobju ne sme prerazvrstiti v poslovni izid. Lahko pa podjetje te zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v okviru lastniškega kapitala.

123

Čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) se ugotovi tako, da se čista obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) pomnoži z diskontno mero, določeno v 83. členu, ugotovljeno na začetku letnega poročevalnega obdobja in ob upoštevanju vseh sprememb čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) v obdobju zaradi plačil prispevkov in zaslužkov.

124

Čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) se lahko obravnavajo kot sestavljene iz prihodkov od obresti na sredstva programa, stroškov obresti na obvezo za določene zaslužke in obresti na učinek zgornje meje sredstva, naveden v 64. členu.

125

Prihodki od obresti na sredstva programa so sestavina donosa sredstev programa in se ugotovijo tako, da se poštena vrednost sredstev programa pomnoži z diskontno mero, določeno v 83. členu, ugotovljeni na začetku letnega poročevalnega obdobja in ob upoštevanju vseh sprememb sredstev programa v obdobju zaradi plačil prispevkov in zaslužkov. Razlika med prihodki od obresti na sredstva programa in donosom sredstev programa je vključena v ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka).

126

Obresti na učinek zgornje meje sredstva so del celotne spremembe učinka zgornje meje sredstva in se ugotovijo tako, da se učinek zgornje meje sredstva pomnoži z diskontno mero, določeno v 83. členu, ugotovljeno na začetku letnega poročevalnega obdobja. Razlika med navedenim zneskom in celotno spremembo učinka zgornje meje sredstva je vključena v ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka).

127

Ponovne meritve čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) obsegajo:

128

Aktuarski dobički in izgube so posledica povečanj ali zmanjšanj sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke zaradi sprememb aktuarskih predpostavk in izkustvenih prilagoditev. Vzroki za aktuarske dobičke in izgube so na primer:

129

Aktuarski dobički in izgube ne vključujejo sprememb sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke zaradi uvedbe, prilagoditve, omejitve ali poravnave programa z določenimi zaslužki ali sprememb zaslužkov po programu določenih zaslužkov. Take spremembe povzročijo stroške preteklega službovanja ali dobičke ali izgube iz poravnave.

130

Podjetje pri ugotavljanju donosa sredstev programa odšteje stroške vodenja sredstev programa in vse davčne obveznosti samega programa, razen davka, ki je vključen v aktuarske predpostavke, uporabljene za merjenje obveze za določene zaslužke (76. člen). Drugi pisarniški stroški se ne odštejejo od donosa sredstev programa.

131

Podjetje mora pobotati sredstvo, ki se nanaša na kak program, z obveznostjo, ki se nanaša na kak drug program, kadar in zgolj kadar:

132

Merila za pobotanje so podobna tistim, ki jih postavlja za finančne instrumente MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje.

133

Nekatera podjetja razlikujejo gibljiva sredstva in obveznosti od negibljivih. Ta standard ne določa, ali naj podjetje razlikuje med kratkoročnimi in nekratkoročnimi deli sredstev in obveznosti, ki izhajajo iz pozaposlitvenih zaslužkov.

134

120. člen zahteva, da podjetje v poslovnem izidu pripozna stroške službovanja in čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka). Ta standard ne določa, kako naj podjetje predstavi stroške službovanja in čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka). Podjetje te sestavine predstavlja v skladu z MRS 1.

135

Podjetje mora razkriti informacije, s katerimi:

136

Podjetje mora za doseganje ciljev iz 135. člena preučiti naslednje:

137

Če razkritja, zagotovljena v skladu z zahtevami tega standarda in drugih MSRP, niso zadostna za izpolnjevanje ciljev iz 135. člena, mora podjetje razkriti dodatne informacije, potrebne za izpolnitev teh ciljev. Podjetje lahko na primer predstavi analizo sedanje vrednosti obveze za določen zaslužek, ki razlikuje naravo, značilnosti in tveganja obveze. Takšno razkritje lahko razlikuje:

138

Podjetje mora oceniti, ali bi bilo treba nekaj ali vsa razkritja razčleniti, da se ločijo programi ali skupine programov z bistveno različnimi tveganji. Podjetje lahko na primer razčleni razkritje o programih tako, da prikaže eno ali več naslednjih značilnosti:

139

Podjetje mora razkriti:

140

Podjetje mora zagotoviti uskladitev začetnega in končnega salda za vsako spodaj navedeno postavko, če je to primerno:

141

Vsaka uskladitev, navedena v 140. členu, mora prikazovati vsako spodaj navedeno postavko, če je to primerno:

142

Podjetje mora razčleniti pošteno vrednost sredstev programa v razrede, ki razlikujejo naravo in tveganja sredstev in vsak razred sredstev programa razdeliti na sredstva, ki imajo na delujočem trgu objavljeno tržno ceno (kot je opredeljena v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti  (3)) in sredstva, ki je nimajo. Na primer podjetje lahko ob upoštevanju ravni razkritja, obravnavane v 136. členu, razlikuje med:

143

Podjetje mora razkriti pošteno vrednost lastnih prenosljivih finančnih instrumentov, ki jih ima kot sredstva programa, in pošteno vrednost sredstev programa, ki so nepremičnina, ki jo podjetje ima, ali drugo sredstvo, ki ga uporablja.

144

Podjetje mora razkriti znatne aktuarske predpostavke, ki se uporabljajo za ugotovitev sedanje vrednosti obvez za določene zaslužke (glejte 76. člen). Takšno razkritje mora biti izraženo absolutno (na primer kot absolutni odstotek in ne zgolj kot razlika med različnimi odstotki ali drugimi spremenljivkami). Če podjetje poskrbi za razkritja za skupino programov v celoti, se takšna razkritja napravijo v obliki tehtanih povprečij ali v razmeroma ozkih razponih.

145

Podjetje mora razkriti:

146

Podjetje mora razkriti opis strategij usklajevanja sredstev-obveznosti, ki jih uporablja program ali podjetje, vključno z uporabo rent in drugih tehnik upravljanja s tveganji, kot so zamenjave dolgoživosti.

147

Pri prikazu učinka programa z določenimi zaslužki na prihodnje denarne tokove podjetja mora razkriti:

148

Če je podjetje je udeleženo v programu z določenimi zaslužki več zaposlovalcev, mora razkriti:

149

Če je podjetje udeleženo v programu z določenimi zaslužki, ki delijo tveganja med podjetji pod skupnim upravljanjem, mora razkriti:

150

Informacije, ki jih zahteva 149.(c) in (d) člen se lahko razkrijejo s sklicevanjem na razkritja v računovodskih izkazih druge skupine podjetij, če:

151

Kjer to zahteva MRS 24, podjetje razkrije informacije o:

152

Če tako zahteva MRS 37, razkrije podjetje informacije o pogojnih obveznostih, ki izhajajo iz obvez za pozaposlitvene zaslužke.

153

Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev so na primer naslednji, če se ne pričakuje, da bodo v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega poročevalnega obdobja, v katerem so zaposlenci opravljali zadevno delo:

154

Merjenje drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev navadno ni izpostavljeno isti stopnji negotovosti kot merjenje pozaposlitvenih zaslužkov. Zaradi teh razlogov ta standard zahteva poenostavljeno metodo obračunavanja drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev. Za razliko od obračunavanja, ki se zahteva za pozaposlitvene zaslužke, ta metoda ne pripoznava ponovnih meritev v drugem vseobsegajočem donosu.

155

Podjetje mora pri pripoznavanju in merjenju presežka ali primanjkljaja v programu drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev uporabiti 56.–98. in 113.–115. člen. Podjetje mora pri pripoznavanju in merjenju vseh pravic do povračil uporabiti 116.–119. člen.

156

Pri drugih dolgoročnih zaslužkih zaposlencev mora podjetje pripoznati pobotani izid naslednjih zneskov v poslovnem izidu, razen če kak drug MSRP zahteva ali dovoljuje njihovo vključitev v nabavno vrednost sredstva:

157

Med oblikami dolgoročnih pozaposlitvenih zaslužkov zaposlencev je nadomestilo za čas dolgotrajne delovne nezmožnosti. Če je raven nadomestila odvisna od dolžine službovanja, se pojavi obveza med službovanjem. Merjenje takšne obveze nakazuje verjetnost zahteve po plačilu in dolžino časa, za katerega se pričakuje plačilo. Če je raven nadomestila za vsakega delovno nezmožnega zaposlenca enaka ne glede na leta službovanja, se pričakovani stroški takšnih nadomestil pripoznajo, ko pride do dogodka, ki povzroči dolgotrajno delovno nezmožnost.

158

Čeprav ta standard ne zahteva posebnih razkritij dolgoročnih zaslužkov zaposlencev, lahko drugi MSRP to zahtevajo. Na primer MRS 24 zahteva, da podjetje razkrije informacije o zaslužkih ključnega poslovodnega osebja. MRS 1 zahteva, da podjetje razkrije odhodke za zaslužke zaposlencev.

159

Ta standard obravnava odpravnine ločeno od drugih zaslužkov zaposlencev, ker je dogodek, ki povzroči obvezo, prenehanje službovanja in ne službovanje zaposlenca. Odpravnine so posledica bodisi odločitve podjetja, da konča službovanje zaposlenca ali odločitve zaposlenca, da sprejme ponudbo za odpravnino v zameno za prenehanje službovanja.

160

Odpravnine ne vključujejo zaslužkov zaposlencev, ki so posledica prenehanja službovanja na zahtevo zaposlenca brez ponudbe podjetja ali posledica zahtev glede obvezne upokojitve, ker so ti zaslužki pozaposlitveni zaslužki. Povračilo za prenehanje službovanja na zahtevo zaposlenca je pri nekaterih podjetjih na nižji ravni (v bistvu pozaposlitveni zaslužek) kot za prenehanje službovanja na zahtevo podjetja. Razlika med povračilom za prenehanje službovanja na zahtevo zaposlenca in višjim povračilom v primeru prenehanja službovanja na zahtevo podjetja je odpravnina.

161

Oblika zaslužkov zaposlencev ne določa, ali se zagotovijo v zameno za službovanje ali v zameno za prenehanje službovanja zaposlenca. Odpravnine so značilna enkratna plačila, vendar včasih vključujejo tudi:

162

Kazalniki, da se zaslužek zaposlenca zagotavlja v zameno za službovanje, so na primer:

163

Nekatere odpravnine se zagotovijo v skladu z določbami obstoječega programa zaslužkov zaposlencev. Lahko so na primer določene v statutu, pogodbi o zaposlitvi ali sporazumu zveze, ali pa so implicitne, ker je zaposlovalec v preteklosti zagotavljal podobne zaslužke. Drug primer je, če podjetje ponudi odpravnine, ki so na voljo dlje časa ali je med ponudbo in pričakovanim datumom dejanskega prenehanja daljše obdobje, podjetje preuči, ali je vzpostavilo nov program zaslužkov zaposlencev in ali so zaslužki, ki jih daje program, odpravnine ali pozaposlitveni zaslužki. Zaslužki zaposlencev, zagotovljeni v skladu z določbami programa zaslužkov zaposlencev, so odpravnine, če oba izhajata iz odločitve podjetja, da konča službovanje zaposlenca in nista odvisna od službovanja v prihodnosti.

164

Nekatere zaslužke zaposlencev je treba zagotoviti ne glede na razlog za njihov odhod. Plačilo takšnih zaslužkov je gotovo (odvisno od zahtev glede zajamčenosti in zahtev glede minimalnega službovanja), vendar ni določen čas njihovega plačila. Čeprav so v nekaterih sodnih pristojnostih takšni zaslužki opisani kot odškodnine ob prenehanju službovanja ali kot odhodne nagrade, so prej pozaposlitveni zaslužki kot pa odpravnine in jih podjetje obračunava kot pozaposlitvene zaslužke.

165

Podjetje mora pripoznati obveznost in odhodek za odpravnine na zgodnejši od spodaj navedenih dni:

166

Pri odpravninah, ki jih je treba plačati zaradi odločitve zaposlenca, da sprejme ponudbo za odpravnino v zameno za prenehanje službovanja, je čas, ko podjetje ne more več umakniti ponudbe za odpravnine:

167

Pri odpravninah, ki jih je treba plačati zaradi odločitve podjetja, da konča službovanje zaposlenca, podjetje ne more več umakniti ponudbe, ko prizadetim zaposlencem sporoči načrt srečanja glede prenehanja službovanja, ki zadošča vsem naslednjim merilom:

168

Če podjetje pripozna odpravnine, lahko tudi obračuna popravek programa ali omejitev drugih zaslužkov zaposlencev (glejte 103. člen).

169

Podjetje mora odpravnine meriti ob začetnem pripoznanju in poznejše spremembe meri in pripozna v skladu z naravo zaslužkov zaposlencev, pod pogojem, da mora podjetje, če so odpravnine povečanje pozaposlitvenih zaslužkov, uporabiti zahteve za pozaposlitvene zaslužke. V drugih primerih:

170

Ker se odpravnine ne zagotavljajo v zameno za službovanje, se 70.–74. člen, ki se nanašajo na pripisovanje zaslužkov obdobjem službovanja, ne uporabljajo.

Zgled, ki pojasnjuje 159.–170. člen

Ozadje

Podjetje zaradi nedavnega prevzema namerava v desetih mesecih zapreti tovarno in takrat končati službovanje vseh preostalih zaposlencev v tovarni. Ker podjetje za dokončanje nekaterih pogodb potrebuje strokovno znanje in izkušnje zaposlencev v tovarni, objavi naslednji načrt prenehanja službovanja.

Vsak zaposlenec, ki ostane in službuje do zaprtja tovarne, bo ob prenehanju službovanja prejel denarno plačilo v višini 30 000 DE. Zaposlenci, ki bodo tovarno zapustili pred zaprtjem, bodo prejeli 10 000 DE.

V tovarni je 120 zaposlencev. Ob objavi načrta podjetje pričakuje, da jih bo 20 tovarno zapustilo pred zaprtjem. Zato je skupni denarni odtok po načrtu 3 200 000 DE (tj. 20 × 10 000 DE + 100 × 30 000 DE). Kot zahteva 160. člen, podjetje obračuna zaslužke, ki se zagotovijo v zameno za prenehanje službovanja kot odpravnine, zaslužke, ki se zagotovijo v zameno za službovanje pa kot kratkoročne zaslužke zaposlencev.

Odpravnine

Zaslužek, ki se zagotovi v zameno za prenehanje službovanja, je 10 000 DE. To je znesek, ki bi ga podjetje moralo plačati za prenehanje službovanja, ne glede na to ali zaposlenec ostane in službuje do zaprtja tovarne ali pa tovarno zapusti pred zaprtjem. Čeprav zaposlenci lahko podjetje zapustijo pred zaprtjem, je prenehanje službovanja vseh zaposlencev posledica odločitve podjetja, da tovarno zapre in konča njihovo službovanje (tj. službovanje vseh zaposlencev bo prenehalo, ko se bo tovarna zaprla). Zato podjetje pripozna obveznost v višini 1 200 000 DE (tj. 120 × 10 000 DE) za odpravnine, ki se zagotovijo v skladu s programom zaslužkov zaposlencev bodisi ob objavi načrta prenehanja službovanja bodisi takrat, ko podjetje pripozna stroške prestrukturiranja, ki so povezani z zaprtjem tovarne, odvisno kaj od navedenega nastopi prej.

Zaslužki, ki se zagotovijo v zameno za službovanje

Dodatni zaslužki, ki jih bodo zaposlenci prejeli, če bodo službovali vseh deset mesecev, so v zameno za službovanjem v tem obdobju. Podjetje jih obračunava kot kratkoročne zaslužke zaposlencev, ker pričakuje, da jih bo poravnalo v dvanajstih mesecih po koncu letnega poročevalnega obdobja. V tem zgledu diskontiranje ni potrebno, zato se odhodek v višini 200 000 DE (tj. 2 000 000 DE ÷ 10) pripozna vsak mesec od desetih mesecev službovanja z ustreznim povečanjem knjigovodske vrednosti obveznosti.

171

Čeprav ta standard ne zahteva posebnih razkritij odpravnin, lahko drugi MSRP to zahtevajo. Na primer MRS 24 zahteva, da podjetje razkrije informacije o zaslužkih ključnega poslovodnega osebja. MRS 1 zahteva, da podjetje razkrije odhodke za zaslužke zaposlencev.

172

Podjetje začne uporabljati ta standard za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi za standard za zgodnejše obdobje, mora to dejstvo razkriti.

173

Podjetje mora ta standard uporabiti za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, razen: