2.7.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 194/1 |
UREDBA SVETA (EU) št. 729/2014
z dne 24. junija 2014
o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku
(Prenovitev)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 128(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku (1) je bila večkrat bistveno spremenjena (2). Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba uredbo prenoviti. |
(2) |
V skladu s členom 128(2) Pogodbe lahko države članice izdajajo eurokovance pod pogojem, da jim Evropska centralna banka (ECB) odobri obseg emisije. Na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter ECB lahko Svet sprejme potrebne ukrepe za uskladitev apoenov in tehničnih specifikacij vseh kovancev, namenjenih obtoku, da bi omogočil njihovo neovirano kroženje v Uniji. |
(3) |
Eurobankovci imajo razpon od 5 do 500 eurov. Apoeni bankovcev in kovancev morajo zagotavljati enostavno izvrševanje gotovinskih plačil zneskov, izraženih v eurih in centih. |
(4) |
Enotni sistem kovancev Unije bi moral vzbujati zaupanje javnosti in zajemati tehnološke inovacije, kar bi zagotavljalo, da je sistem varen, zanesljiv in učinkovit. |
(5) |
Sprejemljivost sistema kovancev Unije v javnosti je eden od njegovih glavnih ciljev. Zaupanje javnosti v sistem je odvisno od fizičnih značilnosti eurokovancev, ki naj bi bili čim bolj prijazni uporabniku. |
(6) |
Da bi upoštevali posebne zahteve pomembnih kategorij uporabnikov kovancev, so bila opravljena posvetovanja z združenji potrošnikov, Evropsko zvezo slepih in predstavniki industrije prodajnih avtomatov. Da bi zagotovili nemoten prehod na eure in uporabnikom olajšali sprejemljivost novega sistema kovancev, je bilo treba zagotoviti enostavno razlikovanje kovancev po videzu in tudi po otipu. |
(7) |
Eurokovance je laže razlikovati in se nanje navaditi, ker obstaja povezava med premerom in imensko vrednostjo. |
(8) |
Za zmanjšanje možnosti ponaredb pri kovancih za 1 in 2 eura, katerih vrednost je velika, so potrebne nekatere posebne varnostne značilnosti. Kovanec, ki je izdelan iz treh plasti in v kombinaciji dveh različnih barv, se šteje za najučinkovitejšo varnostno značilnost, kar jih je na voljo. |
(9) |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/27/ES z (3) omejuje uporabo niklja v nekaterih izdelkih ob spoznanju, da bi lahko nikelj v nekaterih okoliščinah povzročal alergije. Navedena direktiva ne velja za kovance. Zaželeno je, da se zaradi javnega zdravja zmanjša vsebnost niklja v kovancih. |
(10) |
Oblika kovanca, pri kateri je ena skupna stran evropska, druga posebna stran pa nacionalna, smiselno izraža idejo Evropske monetarne unije med državami članicami. Na skupni evropski strani eurokovancev sta navedena ime enotne valute in apoen kovanca. Na nacionalni strani kovancev se ne bi smela ponoviti niti ime enotne valute niti apoen kovanca. |
(11) |
Na nacionalni strani kovanca bi moralo biti jasno navedeno ime države članice izdajateljice, da bi jo lahko zainteresirani uporabniki kovancev zlahka prepoznali. |
(12) |
Napis na robu eurokovancev bi moral biti smatran kot del nacionalne strani, zato na njem ne bi smel biti ponovno naveden apoen, razen pri kovancu za 2 eura, pri tem pa sme biti uporabljena le številka „2“ ali izraz „euro“ v ustrezni abecedi ali oboje. |
(13) |
Motive na nacionalnih straneh eurokovancev določi vsaka država članica, katere valuta je euro in upoštevala naj bi, da eurokovanci krožijo po celotnem euroobmočju in ne samo v državi članici izdajateljici. Za zagotovitev, da so kovanci takoj prepoznavni kot eurokovanci tudi na nacionalni strani, bi moralo motiv popolnoma obkrožati 12 zvezd zastave Unije. |
(14) |
Države članice bi smele za lažjo prepoznavnost tečajnih kovancev in zagotavljanje ustrezne kontinuitete pri kovanju motive, uporabljene na nacionalnih straneh običajnih tečajnih kovancev, spremeniti samo vsakih petnajst let, razen če se spremeni voditelj države, upodobljen na kovancu. To pa ne bi smelo posegati v spremembe, ki so nujne za preprečevanje ponarejanja denarja. O spremembah motiva na skupni evropski strani tečajnih kovancev bi moral odločati Svet, pri čemer bi morale imeti glasovalno pravico le države članice, katerih valuta je euro. |
(15) |
Posamezne države članice bi morale imeti možnost izdaje spominskih kovancev v spomin na dogodke, ki imajo velik nacionalni ali evropski pomen, medtem ko bi morali biti spominski kovanci, ki jih skupaj izdajo vse države članice, katerih valuta je euro, pridržani za dogodke, ki imajo izjemen evropski pomen. Kovanec za 2 eura je najprimernejši apoen za ta namen, zlasti zato, ker velikost premera kovanca in njegove tehnične značilnosti omogočajo primerno zaščito pred ponarejanjem. |
(16) |
Ob upoštevanju dejstva, da eurokovanci krožijo v celotnem euroobmočju, in za preprečitev uporabe neprimernih motivov, bi se morale države članice izdajateljice medsebojno obvestiti in obvestiti tudi Komisijo o osnutkih nacionalnih strani eurokovancev pred načrtovanim datumom izdaje. Komisija bi morala preveriti skladnost motivov s tehničnimi zahtevami iz te uredbe. Predložitev osnutkov motivov Komisiji bi se morala izvesti dovolj zgodaj pred načrtovanim datumom izdaje, da bi lahko države članice izdajateljice spremenile motiv, če bi se to izkazalo za potrebno. |
(17) |
Treba bi bilo tudi določiti enotne pogoje za odobritev motivov na nacionalnih straneh eurokovancev, da bi se izognili izbiri motivov, ki bi jih lahko v nekaterih državah članicah označili za neprimerne. Glede na to, da so za tako občutljivo vprašanje, kot je motiv na nacionalnih straneh eurokovancev, pristojne države članice izdajateljice, bi bilo treba izvedbena pooblastila podeliti Svetu. Izvedbeni sklepi, ki jih na podlagi tega sprejme Svet, so tesno povezani z ukrepi, ki jih Svet sprejme v skladu s členom 128(2) Pogodbe. Zato pri sprejemanju tovrstnih sklepov v Svetu, glasovalne pravice članov Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta ni euro, mirujejo, kot je določeno v členu 139(4) Pogodbe. Postopek bi moral državam članicam izdajateljicam omogočiti, da svoj motiv po potrebi pravočasno spremenijo – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Serija eurokovancev zajema osem apoenov v razponu od 1 centa do 2 eurov, s tehničnimi specifikacijami, kot so opredeljene v Prilogi I.
Člen 2
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„tečajni kovanci“ pomeni eurokovance, namenjene obtoku, katerih apoeni in tehnične specifikacije so opredeljeni v členu 1; |
2. |
„običajni kovanci“ pomenijo tečajne kovance, razen spominskih kovancev; |
3. |
„spominski kovanci“ pomenijo tečajne kovance, namenjene spominu na posebne dogodke, kot je določeno v členu 9. |
Člen 3
Tečajni kovanci imajo skupno evropsko stran in posebno nacionalno stran.
Člen 4
1. Na nacionalni strani tečajnih kovancev se ne ponovi nobena oznaka ali del oznake apoena. Prav tako se ne ponovi ime enotne valute ali njena podenota, razen če se uporabi drugačna abeceda.
2. Z odstopanjem od odstavka 1, se lahko pri napisu na robu kovanca za 2 eura apoen kljub temu navede, če se uporabi samo številka „2“ ali izraz „euro“ v ustrezni abecedi ali oboje.
Člen 5
Na nacionalni strani vseh apoenov tečajnih kovancev je navedena država članica izdajateljica z. imenom države članice ali okrajšavo imena.
Člen 6
1. Na nacionalni strani tečajnih kovancev je krog 12 zvezd, ki popolnoma obkrožajo nacionalni motiv, vključno z letnico in navedbo imena države članice izdajateljice. Nekateri elementi motiva lahko kljub temu segajo v krog zvezd, če so slednje jasno in v celoti vidne. 12 zvezd mora biti upodobljenih kot na zastavi Unije.
2. Pri izbiri motiva na nacionalni strani tečajnih kovancev se upošteva, da eurokovanci krožijo v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.
Člen 7
1. Motivi, uporabljeni na nacionalnih straneh običajnih kovancev, se lahko spremenijo le vsakih petnajst let, kar pa ne posega v spremembe, ki so nujne za preprečevanje ponarejanja denarja.
2. Brez poseganja v odstavek 1, se lahko motiv na nacionalni strani običajnega kovanca spremeni, če se spremeni voditelj države, upodobljen na kovancu. Vendar pa če funkcija voditelja države začasno ni zasedena ali je zasedena le začasno, države članice nimajo dodatne pravice do te spremembe.
Člen 8
Države članice izdajateljice z namenom popolne skladnosti s to uredbo do 20. junija 2062 posodobijo nacionalne strani običajnih kovancev.
Člen 9
1. Spominski kovanci imajo drugačen nacionalni motiv od običajnih kovancev in so namenjeni samo spominu na dogodke, ki imajo velik nacionalni ali evropski pomen. Spominski kovanci, ki jih skupaj izdajo vse države članice, katerih valuta je euro, so namenjeni samo spominu na dogodke, ki imajo izjemen evropski pomen, njihov motiv pa ne posega v morebitna ustavna pravila teh držav članic.
2. Napis na robu spominskih kovancev je enak kot pri običajnih kovancih.
3. Spominski kovanci imajo lahko samo nominalno vrednost 2 eurov.
Člen 10
1. Države članice se medsebojno obveščajo o osnutkih motivov na novih nacionalnih straneh tečajnih kovancev, vključno o napisu na robu kovanca, za spominske kovance pa tudi o predvidenem obsegu izdaje, preden se ti motivi formalno odobrijo.
2. Pooblastila za odobritev motivov na novih ali spremenjenih nacionalnih straneh tečajnih kovancev se prenesejo na Svet, ki o tem odloča s kvalificirano večino v skladu s postopkom iz odstavkov 3 do 7.
Pri sprejemanju odločitev iz tega člena glasovalne pravice držav članic, katerih valuta ni euro, mirujejo.
3. Država članica izdajateljica za namene odstavka 1 osnutke motivov tečajnih kovancev načeloma predloži Svetu, Komisiji in drugim državam članicam, katerih valuta je euro, vsaj tri mesece pred načrtovanim datumom izdaje.
4. Katera koli država članica, katere valuta je euro, lahko v sedmih dneh po predložitvi iz odstavka 3 v utemeljenem mnenju, naslovljenem na Svet in Komisijo, nasprotuje osnutku motiva, ki ga je predlagala država članica izdajateljica, če je verjetno, da bo ta osnutek motiva vzbudil negativne odzive med njenimi državljani.
5. Če Komisija meni, da osnutek motiva ne ustreza tehničnim zahtevam iz te uredbe, v sedmih dneh po predložitvi iz odstavka 3 Svetu predloži negativno oceno.
6. Če v roku, navedenem v odstavkih 4 oziroma 5, Svetu ni bilo predloženo utemeljeno mnenje ali negativna ocena, se šteje, da je Svet sklep o odobritvi motiva sprejel na dan po izteku roka, navedenega v odstavku 5.
7. Svet v vseh drugih primerih nemudoma odloči o odobritvi osnutka motiva, razen če država članica izdajateljica v sedmih dneh po predložitvi utemeljenega mnenja ali negativne ocene svoj predlog umakne in Svet obvesti, da namerava predložiti nov osnutek motiva.
8. Komisija vse pomembne informacije o novih nacionalnih motivih tečajnih kovancev objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 11
Členi 4, 5, 6 in 9(2):
(a) |
se ne uporabljajo za tečajne kovance, ki so bili izdani ali izdelani pred 19. junijem 2012; |
(b) |
se v prehodnem obdobju, ki se konča 20. junija 2062, ne uporabljajo za motive, ki se že zakonito uporabljajo na tečajnih kovancih 19. junija 2012. |
Tečajni kovanci, ki so bili izdani ali izdelani v prehodnem obdobju, lahko ostanejo zakonito plačilno sredstvo za nedoločen čas.
Člen 12
Uredba (ES) št. 975/98 se razveljavi.
Sklici na razveljavljeno uredbo, se štejejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge III.
Člen 13
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Luxembourgu, 24. junija 2014
Za Svet
Predsednik
E. VENIZELOS
(1) UL L 139, 11.5.1998, str. 6.
(2) Glej Prilogo II.
(3) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/27/ES z dne 30. junija 1994 dvanajstič spreminja Direktivo 76/769/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (UL L 188, 22.7.1994, str. 1).
PRILOGA I
Tehnične specifikacije iz člena 1
Imenska vrednost (euro) |
Premer v mm |
Debelina v mm |
Teža v gr |
Oblika |
Barva |
Sestava |
Rob |
2 |
25,75 |
2,20 |
8,5 |
okrogla |
zunanji del: bela |
baker-nikelj (Cu75Ni25) |
napis na robu fino nazobčan |
notranji del: rumena |
triplastni: nikelj-medenina/nikelj/ nikelj-medenina CuZn20Ni5/Ni12/CuZn20Ni5 |
||||||
1 |
23,25 |
2,33 |
7,5 |
okrogla |
zunanji del: rumena |
nikelj-medenina (CuZn20Ni5) |
nazobčan s prekinitvami |
notranji del: bela |
triplastni: Cu75Ni25/Ni7/Cu75Ni25 |
||||||
0,50 |
24,25 |
2,38 |
7,8 |
okrogla |
rumena |
Nordijsko zlato Cu89AI5Zn5Sn1 |
oblikovan, valovito nazobčan rob |
0,20 |
22,25 |
2,14 |
5,7 |
„španska roža“ |
rumena |
Nordijsko zlato Cu89AI5Zn5Sn1 |
navaden |
0,10 |
19,75 |
1,93 |
4,1 |
okrogla |
rumena |
Nordijsko zlato Cu89AI5Zn5Sn1 |
oblikovan, valovito nazobčan rob |
0,05 |
21,25 |
1,67 |
3,9 |
okrogla |
rdeča |
jeklo, prevlečeno z bakrom |
gladek |
0,02 |
18,75 |
1,67 |
3 |
okrogla |
rdeča |
jeklo, prevlečeno z bakrom |
gladek z zarezo |
0,01 |
16,25 |
1,67 |
2,3 |
okrogla |
rdeča |
jeklo, prevlečeno z bakrom |
gladek |
PRILOGA II
Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb
Uredba Sveta (ES) št. 975/98 |
|
Uredba Sveta (ES) št. 423/1999 |
|
Uredba Sveta (EU) št. 566/2012 |
PRILOGA III
Primerjalna tabela
Uredba Sveta (ES) št. 975/98 |
Ta uredba |
Člen 1, uvodno besedilo |
Člen 1 |
Člen 1a |
Člen 2 |
Člen 1b |
Člen 3 |
Člen 1c |
Člen 4 |
Člen 1d |
Člen 5 |
Člen 1e |
Člen 6 |
Člen 1f |
Člen 7 |
Člen 1g |
Člen 8 |
Člen 1h |
Člen 9 |
Člen 1i |
Člen 10 |
Člen 1j, uvodno besedilo, točka (a) in prvi stavek točke (b) |
Člen 11, prvi odstavek |
Člen 1j, drugi stavek točke (b) |
Člen 11, drugi odstavek |
– |
Člen 12 |
Člen 2 |
Člen 13 |
Člen 1, tabela |
Priloga I |
– |
Priloga II |
– |
Priloga III |