16.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/1

(1)

Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982, katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY).

(2)

Na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju v New Yorku leta 2015 so se Unija in njene države članice zavezale, da bodo do leta 2020 učinkovito uredile lovljenje, odpravile prelov, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ter škodljive ribolovne prakse ter izvedle znanstveno utemeljene načrte upravljanja, da bi v najkrajšem izvedljivem času obnovili staleže rib vsaj do ravni, ki omogočajo MSY, kot ga določajo njihove biološke značilnosti.

(3)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa pravila skupne ribiške politike (SRP) v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. SRP mora prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti k doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot določa člen 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(5)

Za uresničevanje ciljev SRP je treba sprejeti številne ohranitvene ukrepe v kateri koli primerni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.

(6)

V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 večletni načrti temeljijo na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih. V skladu s temi določbami bi moral večletni načrt, vzpostavljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: načrt), vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja, zaščitne ukrepe in tehnične ukrepe za izogibanje in zmanjševanje nenamernega ulova.

(7)

„Najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ bi bilo treba razumeti kot javno dostopno znanstveno mnenje, ki je podprto z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodami ter ga je izdal ali pregledal neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni.

(8)

Komisija bi morala pridobiti najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za staleže, ki sodijo v področje uporabe načrta. V ta namen z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (ICES) sklene memorandum o soglasju. Znanstveno mnenje, ki ga izda ICES, bi moralo temeljiti na načrtu in določati zlasti razpone FMSY in referenčne točke za biomaso (MSY Btrigger in Blim). Te vrednosti bi morale biti navedene v ustreznem mnenju o staležih in po potrebi v katerem koli drugem, javno dostopnem znanstvenem mnenju, na primer v mnenju o mešanem ribolovu, ki ga izda ICES.

(9)

Uredbi Sveta (ES) št. 676/2007 (5) in (ES) št. 1342/2008 (6) določata pravila za trajnostno izkoriščanje staležev trske, morske plošče in morskega lista v Severnem morju in njegovih sosednjih vodah. Ti in drugi pridneni staleži se ujamejo v mešanem ribolovu. Zato je primerno vzpostaviti enotni večletni načrt, v katerem se upošteva to tehnično vzajemno vplivanje.

(10)

Poleg tega bi se moral tak večletni načrt uporabljati za pridnene staleže in z njimi povezano ribištvo v Severnem morju. Mednje sodijo vrste somernih rib, bokoplut in hrustančnic ter škamp (Nephrops norvegicus) in severna kozica (Pandalus borealis), ki živijo na dnu ali blizu dna vodnega stebra.

(11)

Nekateri pridneni staleži se izkoriščajo v Severnem morju in njegovih sosednjih vodah. Zato bi bilo treba področje uporabe določb načrta v zvezi s cilji in zaščitnimi ukrepi za staleže, ki se izkoriščajo pretežno v Severnem morju, razširiti, tako da pokrivajo tudi območja zunaj Severnega morja. Poleg tega je treba v zvezi s staleži, ki so prisotni v Severnem morju, a se izkoriščajo pretežno zunaj Severnega morja, v večletnih načrtih opredeliti cilje in zaščitne ukrepe za območja zunaj Severnega morja, na katerih se ti staleži pretežno izkoriščajo, pri čemer se področje uporabe teh večletnih načrtov razširi, tako da zajemajo tudi Severno morje.

(12)

Geografsko področje uporabe načrta bi moralo temeljiti na geografski porazdelitvi staležev iz najnovejšega znanstvenega mnenja ICES. V prihodnje bo morda treba geografsko porazdelitev staležev, določeno v načrtu, spremeniti zaradi izboljšanih znanstvenih podatkov ali zaradi selitve staležev. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme delegirane akte, s katerimi prilagodi geografsko porazdelitev staležev, določeno v načrtih, če je v znanstvenem mnenju ICES navedeno, da se je geografska porazdelitev zadevnih staležev spremenila.

(13)

Če staleže, ki so v skupnem interesu, izkoriščajo tudi tretje države, bi morala Unija sodelovati s temi državami, da bi zagotovila, da se ti staleži upravljajo trajnostno v skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti člena 2(2) navedene uredbe, in cilji te uredbe. Če se uradni dogovor ne doseže, bi si morala Unija na vsak način prizadevati za dosego skupnih ureditev za ribolov teh staležev, da bi se omogočilo trajnostno upravljanje in s tem spodbudili enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte iz Unije.

(14)

Cilj načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev SRP, zlasti k doseganju in ohranjanju MSY za ciljne staleže, izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, spodbujanju primernega življenjskega standarda tistih, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, ob upoštevanju obalnega ribolova in socialno-ekonomskih vidikov, ter izvajanju na ekosistemu temelječega pristopa k upravljanju ribištva. V načrtu bi bilo treba določiti tudi podrobnosti za izvajanje obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v Severnem morju za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(15)

Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji iz člena 2(2) navedene uredbe in so skladne s cilji, časovnimi okviri in omejitvami, določenimi v večletnih načrtih.

(16)

Ustrezno je določiti ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja MSY, kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem MSY (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prožnost za upoštevanje sprememb znanstvenega mnenja, da se spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter se upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY bi moral izračunati in zagotoviti ICES, zlasti v svojem rednem mnenju o ulovu. Na podlagi načrta so izračunani tako, da omogočijo dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z MSY, kakor ga je ICES določil v odgovor na zahtevo EU, da določi razpone FMSY za izbrane staleže v Severnem in Baltskem morju. Določena je zgornja meja razpona, tako da verjetnost zmanjšanja staleža pod Blim ni večja od 5 %. Zadevna zgornja meja je tudi v skladu s tako imenovanim svetovalnim pravilom ICES, ki določa, da je treba, kadar je drstitvena biomasa ali številčnost v slabem stanju, F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka točkovni vrednosti FMSY, pomnoženi z drstitveno biomaso ali številčnostjo v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger. ICES te predpostavke in svetovalna pravila uporablja pri pripravi znanstvenega mnenja o ribolovni umrljivosti in možnostih ulova.

(17)

Za namene določitve ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti zgornji prag običajno uporabljenih razponov FMSY in, pod pogojem, da se za zadevni stalež šteje, da je v dobrem stanju, zgornjo mejo za nekatere primere. Ribolovne možnosti bi moralo biti možno določiti na zgornji meji le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu ali za preprečitev škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža iste vrste ali med staleži različnih vrst, ali za omejitev vsakoletnih sprememb ribolovnih možnosti.

(18)

Za staleže, za katere so na voljo cilji v zvezi z MSY, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot sprožilne ravni drstitvene biomase za staleže rib in sprožilne ravni številčnosti za škampa.

(19)

Zagotoviti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod navedene ravni. Kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z vsemi drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 navedene uredbe.

(20)

Celotni dovoljeni ulov za škampa v razdelku ICES 2a in na podobmočju 4 bi moralo biti možno določiti kot vsoto omejitev ulova, določenih za vsako funkcionalno enoto, in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot na zadevnem območju celotnega dovoljenega ulova. Vendar to ne bi smelo izključevati sprejetja ukrepov za zaščito posebnih funkcionalnih enot.

(21)

Kadar Svet v okviru ribolovnih možnosti za določen stalež upošteva znaten vpliv rekreacijskega ribolova, bi moral imeti možnost, da določi celotni dovoljeni ulov za komercialni ulov, v katerem je upoštevana količina ulovljenih rib pri rekreacijskem ribolovu, in/ali da sprejme druge ukrepe za omejitev rekreacijskega ribolova, kot so omejitve za vreče in obdobja zaprtja ribolova.

(22)

Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti, da se dodatni ukrepi upravljanja podrobneje opredelijo v skladu s členom 18 navedene uredbe.

(23)

Da bi preprečili motečo preusmeritev ribolovnih dejavnosti, ki bi lahko negativno vplivala na stanje staležev trske, je primerno, da se ohrani sistem dovoljenj za ribolov, povezan z omejitvijo skupne zmogljivosti moči motorja ribiških plovil v razdelku ICES 7d, ki se je pred tem uporabljal v skladu z Uredbo (ES) št. 1342/2008.

(24)

Določiti bi bilo treba rok za predložitev skupnih priporočil držav članic, ki imajo neposreden upravljalni interes, kakor to zahteva Uredba (EU) št. 1380/2013.

(25)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga do 6. avgusta 2023 in nato vsakih pet let izvedla Komisija na podlagi znanstvenega mnenja. To obdobje omogoča popolno izvajanje obveznosti iztovarjanja ter sprejetje in izvajanje regionaliziranih ukrepov ter da se pokažejo vplivi teh ukrepov na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.

(26)

Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku in prožnost ter omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo te uredbe, kar zadeva prilagoditve glede staležev, ki jih zajema ta uredba, na podlagi sprememb v geografski razporeditvi staležev, popravne ukrepe in izvajanje obveznosti iztovarjanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(27)

Za zagotovitev pravne varnosti je ustrezno pojasniti, da se lahko ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, štejejo za upravičene do podpore iz Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(28)

Uredbi (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 bi bilo treba razveljaviti –

(a)

trska (Gadus morhua) na podobmočju 4 (Severno morje) ter v razdelkih 7d (vzhodni Rokavski preliv) in 3a.20 (Skagerrak);

(b)

vahnja (Melanogrammus aeglefinus) na podobmočju 4 (Severno morje) ter v razdelkih 6a (zahodna Škotska) in 3a.20 (Skagerrak);

(c)

morska plošča (Pleuronectes platessa) na podobmočju 4 (Severno morje) ter v razdelku 3a.20 (Skagerrak);

(d)

saj (Pollachius virens) na podobmočjih 4 (Severno morje) in 6 (Rockall in zahodna Škotska) ter v razdelku 3a (Skagerrak in Kattegat);

(e)

morski list (Solea solea) na podobmočju 4 (Severno morje);

(f)

morski list (Solea solea) v razdelku 3a (Skagerrak in Kattegat) in podrazdelkih 22–24 (zahodno Baltsko morje);

(g)

mol (Merlangius merlangus) na podobmočju 4 (Severno morje) in v razdelku 7d (vzhodni angleški Rokavski preliv);

(h)

morska spaka (Lophius piscatorius) v razdelku 3a (Skagerrak in Kattegat) ter na podobmočjih 4 (Severno morje) in 6 (Rockall in zahodna Škotska);

(i)

severna kozica (Pandalus borealis) v razdelkih 4a vzhod (severni del Severnega morja, Norveški jarek) in 3a.20 (Skagerrak);

(j)

škamp (Nephrops norvegicus) v razdelku 3a (funkcionalni enoti 3–4);

(k)

škamp na podobmočju 4 (Severno morje) po funkcionalnih enotah:

(1)

„razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, ki izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj tega razpona dolgoročno dosegajo največji trajnostni donos (MSY) pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z MSY. Določena je zgornja meja razpona, da se verjetnost zmanjšanja staleža na raven pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim) omeji na največ 5 %;

(2)

„MSY Flower“ pomeni najnižjo vrednost v razponu FMSY;

(3)

„MSY Fupper“ pomeni najvišjo vrednost v razponu FMSY;

(4)

„točkovna vrednost FMSY“ je vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah dosega dolgoročni MSY;

(5)

„spodnji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od MSY Flower do točkovne vrednosti FMSY;

(6)

„zgornji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od točkovne vrednosti FMSY do MSY Fupper;

(7)

„Blim“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, ki izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti od ICES, pod katero lahko pride do zmanjšane sposobnosti razmnoževanja,

(8)

„MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža oziroma v primeru staležev škampa referenčno točko za številčnost, ki izhajata iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti od ICES, pod katerima je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo MSY.

(a)

zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, in

(b)

prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.

(a)

če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje namena in ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b)

če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža iste vrste ali med staleži različnih vrst, ali

(c)

da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.

(a)

MSY Btrigger za staleže iz člena 1(1);

(b)

Blim za staleže iz člena 1(1).

(a)

nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

ukrepe v skladu s členoma 8 in 9 te uredbe.

(a)

lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, velikostjo trnka, izdelavo orodja, debelino vrvi, velikostjo orodja ali uporabo selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(b)

uporabo ribolovnega orodja, zlasti časom ribolova in globino, na kateri se orodje uporablja, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(c)

prepovedjo ali omejitvijo ribolova na določenih območjih za zaščito drstečih se in nedoraslih rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(d)

prepovedjo ali omejitvijo ribolova ali uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(e)

najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi;

(f)

drugimi lastnostmi, povezanimi s selektivnostjo.

(a)

specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(b)

specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(c)

omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem, in

(d)

določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega velja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi.

(a)

pridnene vlečne mreže in potegalke (OTB, OTT, PTB, SDN, SSC, SPR) z mrežnim očesom:

(b)

vlečne mreže z gredjo (TBB) z mrežnim očesom:

(c)

zabodne mreže, zapletne mreže (GN);

(d)

trislojne mreže (GT);

(e)

parangali (LL).