1.   Cilj Instrumenta je dopolniti tiste dejavnosti jedrskega sodelovanja, ki se financirajo na podlagi Uredbi (EU) 2021/947, zlasti zato, da bi – na podlagi dejavnosti iz zadevnega regulativnega okvira Euratoma znotraj Skupnosti, v skladu s to uredbo in kar se da odprto – podprli spodbujanje vzpostavitve jedrske varnosti na visoki ravni, varstvo pred sevanjem ter uporabo učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah. V okviru tega cilja je namen Instrumenta tudi podpreti spodbujanje preglednosti v postopkih odločanja organov tretjih držav v zvezi z jedrsko energijo.

2.   V skladu z odstavkom 1 ima Instrument naslednje specifične cilje:

1.   Pri izvajanju te uredbe se zagotovijo skladnost, sinergije in dopolnjevanje z Uredbo (EU) 2021/947, drugimi programi zunanjega delovanja Unije ter drugimi relevantnimi politikami in programi Unije, pa tudi skladnost politik za razvoj.

2.   Če je ustrezno, lahko k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi te uredbe, prispevajo drugi programi Unije, če ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Tudi ta uredba lahko prispeva k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi drugih programov Unije, če ti prispevki ne krijejo istih stroškov.

3.   Za vsak prispevek k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi te uredbe, se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije, ki prispeva k temu ukrepom. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so navedeni pogoji za podporo.

1.   Sodelovanje v okviru te uredbe se izvaja na podlagi večletnih okvirnih programov.

2.   Namen večletnih okvirnih programov je zagotoviti dosleden okvir za sodelovanje med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ali regijami na način, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji, načeli in politiko Skupnosti ter temelji na okviru politike iz člena 5.

3.   Večletni okvirni programi predstavljajo splošno podlago za sodelovanje v okviru te uredbe in določajo cilje Skupnosti za sodelovanje, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnih držav, prednostne naloge Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti zadevnih tretjih držav. V njih se navede tudi dodana vrednost sodelovanja ter način, kako preprečiti podvajanje z drugimi programi in pobudami, zlasti s programi in pobudami mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za podobne cilje, in glavnih donatorjev.

4.   Večletni okvirni programi določajo prednostna področja za financiranje, specifične cilje, pričakovane rezultate, kazalnike, usmerjene v smotrnost in rezultate, ter okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsak cilj posebej.

5.   Večletni okvirni programi temeljijo na dialogu s partnerskimi državami ali regijami, ki vključuje ustrezne deležnike, zlasti vladne in regulativne organe ter organizacije, ki jih ti imenujejo; namen tega dialoga je zagotoviti, da zadevne države ali regije prevzamejo zadostno odgovornost za proces, in spodbuditi podporo za nadaljnji razvoj jedrske varnosti na nacionalni ravni.

6.   Komisija po potrebi po posvetovanju s Skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

7.   Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) revidira in po potrebi posodobi večletne okvirne programe vsaj štiri leta po njihovem sprejetju.

1.   Komisija sprejme letne akcijske načrte, ki temeljijo na večletnih okvirnih programih. Sprejme lahko tudi posebne ukrepe in podporne ukrepe.

V primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb, okoliščin ali zavez lahko Komisija sprejme posebne ukrepe.

V akcijskih načrtih in pri posebnih ukrepih se za vsako tretjo državo ali regijo navedejo zastavljeni cilji, postopki upravljanja, projekti, ki se financirajo, okviren časovni razpored, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, metode ter po potrebi stanje akcijskih načrtov in posebnih ukrepov za vsako tretjo državo ali regijo, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo. Navedeni akcijski načrti in ukrepi vsebujejo pregled in kratek opis posameznih ukrepov, ki bodo financirani, navedbo zneskov, dodeljenih za vsak ukrep, okviren časovni razpored izvajanja ter posebne kazalnike za spremljanje, ocenjevanje in pregled smotrnosti, rezultatov in vseh povezanih odhodkov za podporo, kot je ustrezno. Po potrebi vključujejo rezultate, pridobljene iz predhodnega sodelovanja.

2.   Akcijski načrti in ukrepi se sprejmejo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

3.   Postopek pregleda iz člena 15(2) ni potreben za:

Ko se posebni ukrepi in podporni ukrepi ter njihove tehnične spremembe sprejmejo v skladu s tem odstavkom, se sporočijo odboru Evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti iz člena 15 v enem mesecu po njihovem sprejetju. Sporočijo se tudi Evropskemu parlamentu.

4.   Komisija v ustrezno utemeljenih izredno nujnih primerih, povezanih s potrebo po hitrem odzivu Skupnosti, v skladu s postopkom iz člena 15(3) sprejme ali spremeni akcijske načrte ali ukrepe z izvedbenimi akti, ki se začnejo uporabljati takoj.

1.   Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju Instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za izvajanje, ter odhodke na sedežu za upravno podporo, ki je potrebna za Instrument, in za upravljanje dejavnosti, ki se financirajo v okviru te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijsko tehnološkimi sistemi.

2.   Kadar odhodki za podporo niso vključeni v akcijske načrte ali posebne ukrepe iz člena 7, Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe. Financiranje Unije pri podpornih ukrepih lahko zajema:

1.   Financiranje Unije v okviru Instrumenta se lahko zagotavlja v oblikah, določenih v Finančni uredbi, zlasti v obliki:

2.   Podpora v okviru Instrumenta se lahko izvršuje tudi v skladu s pravili, ki se uporabljajo za jamstvo za zunanje delovanje, vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2021/947 (v nadaljnjem besedilu: jamstvo za zunanje delovanje), in prispeva k rezervacijam za jamstvo za zunanje delovanje. Jamstvo za zunanje delovanje podpira tudi posle na podlagi Sklepa Sveta 77/270/Euratom (17).

Stopnja rezervacij za posle jamstva za zunanje delovanje, h katerim prispeva podpora v okviru Instrumenta, znaša 9 %.

3.   Stopnje rezervacij se pregledajo vsaka tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe.

1.   Prednost imajo osebe in subjekti iz držav pristopnic, držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk in držav evropske sosedske politike. V postopkih javnega naročanja ter postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in nagrad za ukrepe, financirane v okviru Instrumenta, lahko sodelujejo mednarodne organizacije, pa tudi vsi pravni subjekti, ki so državljani naslednjih držav ali ozemelj, oziroma, v primeru pravnih oseb, imajo tudi dejanski sedež v naslednjih državah ali na naslednjih ozemljih:

Vzajemni dostop iz točke (e) prvega pododstavka se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država prizna upravičenost pod enakimi pogoji za subjekte iz Unije in iz držav, upravičenih v okviru te uredbe. Komisija odloči o vzajemnem dostopu in njegovem trajanju po posvetovanju z zadevno državo prejemnico oziroma državami prejemnicami.

2.   Vse blago in materiali, financirani v okviru Instrumenta, lahko izvirajo iz držav iz odstavka 1 pod pogoji iz odstavka 1.

3.   Pravila iz tega člena se ne uporabljajo in ne uvajajo omejitev v zvezi z državljanstvom za fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugačno pogodbo z upravičenim izvajalcem oziroma, kjer je to ustrezno, podizvajalcem.

4.   Za ukrepe, ki jih sofinancira subjekt ali se izvajajo v okviru neposrednega upravljanja ali posrednega upravljanja s subjekti, navedenimi v točki (c)(ii)–(viii) člena 62(1) Finančne uredbe, se prav tako uporabljajo pravila o upravičenosti teh subjektov.

5.   Če donatorji financiranje zagotovijo za skrbniški sklad, ki ga je ustanovila Komisija, ali prek zunanjih namenskih prejemkov, se uporabljajo pravila o upravičenosti iz akta o ustanovitvi navedenega skrbniškega sklada ali, v primeru zunanjih namenskih prejemkov, iz sporazuma z donatorjem.

6.   V primeru ukrepov, ki se financirajo v okviru Instrumenta in v okviru drugega programa Unije, se za upravičene štejejo vsi subjekti, upravičeni v okviru katerega koli od teh programov.

7.   Pravila o upravičenosti iz tega člena se lahko omejijo glede na državljanstvo, zemljepisno lego ali naravo prijaviteljev ali glede na izvor blaga in materialov, če so takšne omejitve potrebne zaradi posebne narave in ciljev ukrepa ter če je to potrebno za njegovo učinkovito izvajanje.

8.   Kot upravičeni se lahko sprejmejo ponudniki, prijavitelji in kandidati iz držav, ki niso upravičenke, kadar obstaja nujna potreba po storitvah na trgih zadevnih držav ali ozemelj oziroma kadar storitve tam niso na voljo, ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, če bi uporaba pravil o upravičenosti onemogočala ali prekomerno oteževala uresničitev ukrepa.

9.   Da bi spodbudili lokalne zmogljivosti, trge in nakupe, imajo lokalni in regionalni izvajalci prednost v primerih, kadar Finančna uredba določa oddajo naročila na podlagi ene same ponudbe. V vseh drugih primerih se sodelovanje lokalnih in regionalnih izvajalcev spodbuja v skladu z zadevnimi določbami Finančne uredbe.

1.   S formalno zahtevo, ki se vloži pri Komisiji, se načeloma potrdi skupni dogovor in vzajemni sporazum med tretjo državo in Skupnostjo. Taka zahteva zavezuje zadevno vlado.

2.   Tretje države, ki želijo sodelovati s Skupnostjo, so pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in imajo veljaven dodatni protokol ali sklenejo sporazum o nadzornih ukrepih z IAEA. Prav tako se v celoti zavežejo temeljnim varnostnim načelom, kot so navedena v varnostnih standardih IAEA, in postanejo pogodbenice zadevnih konvencij, kot sta Konvencija o jedrski varnosti in Skupna konvencija o varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ali sprejmejo ukrepe, ki dokazujejo njihovo trdno zavezanost pristopu k tovrstnim konvencijam. V primeru dejavnega sodelovanja je treba to zavezanost oceniti vsako leto, pri tem pa upoštevati nacionalna poročila in druge dokumente o izvajanju zadevnih konvencij. Na podlagi navedene ocene se sprejme odločitev o nadaljevanju sodelovanja. V izrednih razmerah bi bilo treba ta načela izjemoma uporabljati prožno.

3.   Za zagotovitev in spremljanje skladnosti s cilji v zvezi s sodelovanjem iz Instrumenta zadevna tretja država sprejme ocenjevanje sprejetih ukrepov. Navedeno ocenjevanje naj bi omogočilo spremljanje in preverjanje skladnosti z dogovorjenimi cilji in je lahko pogoj za nadaljnje izplačevanje prispevka Skupnosti.

4.   Sodelovanje, ki ga na področju jedrske varnosti in zaščite v skladu s to uredbo zagotavlja Unija, ni namenjeno spodbujanju jedrske energije, zato se ne razume kot ukrep za spodbujanje takšne energije v tretjih državah.

1.   Sodelovanje v okviru te uredbe zadeva:

2.   Cilji iz člena 2(1) se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:

V posebnih in ustrezno utemeljenih primerih se ukrepi v zvezi z točko (a) prvega pododstavka izvajajo prek sodelovanja med upravljavci jedrskih objektov in/ali pristojnimi organizacijami iz držav članic ter upravljavci jedrskih objektov iz tretjih držav, kot so opredeljeni v členu 3(1) Direktive 2009/71/Euratom.

Člen 7(3) se ne uporablja za ukrepe v zvezi s točko (h) prvega pododstavka tega odstavka.

1.   Spremljanje, poročanje in ocenjevanje se izvajajo v skladu s členom 41(2), (4), (5) in (6) ter členom 42 Uredbe (EU) 2021/947.

2.   Doseganje cilja Instrumenta se meri na podlagi naslednjih kazalnikov in njihovega vpliva na jedrsko varnost, varstvo pred sevanjem ter uporabo učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi:

1.   Komisiji pomaga odbor Evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi Uredbe (Euratom) št. 237/2014, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

2.   Finančna sredstva za Instrument lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Instrumentom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (Euratom) št. 237/2014.

3.   Finančna sredstva za Instrument lahko krijejo odhodke, povezane s pripravo katerega koli akta, ki bo nasledil to uredbo.

4.   Po potrebi se lahko v proračun Unije po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 6, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.