7.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

C 302/101

1.1

V tem mnenju EESO opozarja na pomen evropskih metropolitanskih regij v smislu regionalne politike EU.

1.2

Metropolitanske regije so izredno pomembne za prihodnost v ekonomskem kakor tudi demografskem pogledu. Te regije se soočajo s celo vrsto pomembnih izzivov. Do zdaj Unija in evropske institucije niso pokazale posebnega zanimanja za to vprašanje.

1.3

EESO trdi, da bi bilo treba ekonomski, socialni in okoljevarstveni razvoj evropskih metropol uvrstiti med pomembne točke dnevnega reda Skupnosti. V ta namen pa so nujno potrebni evropski podatki in izmenjava informacij prek Statističnega urada Evropskih skupnosti (Eurostat) kakor tudi posebna pozornost Komisije.

1.4

V interesu Unije je, da nacionalnim razpravam o organizaciji metropolitanskih območij v prihodnosti sledi razprava na evropski ravni, da se ugotovi, kakšno dodano vrednost lahko zagotovi Evropska unija. EESO bi zlasti opozoril na neposredno povezavo med vlogo evropskih metropol in lizbonsko strategijo. Doseganje ciljev lizbonske strategije je v resnici v veliki meri odvisno od tega, kako si za to prizadevajo v metropolitanskih območjih.

1.5

EESO zato poziva, da se poleg ustanovitve foruma, v katerem bi sodelovali metropolitanska območja in Komisija, to vprašanje obravnava tudi v Svetu za konkurenčnost in neformalnem Svetu za regionalno načrtovanje in urbanistična vprašanja.

2.1

Svet se hitro spreminja. Povsod se srečujemo z inovativnimi ekonomskimi, tehnološkimi in socialnimi razvoji. Ti razvoji pa nimajo le daljnosežnih posledic za proizvodnjo, storitve in trge dela, temveč vplivajo tudi na teritorialne vidike in družbo, s tem pa tudi na to, kako naj bi se države in regije upravljale.

2.2

V tem mnenju EESO obravnava predvsem metropolitanska območja, to je na velike aglomeracije in njihova območja gospodarskega vpliva. Za to obstajajo trije razlogi: ta območja so središča omenjenih hitrih sprememb; pomembno prispevajo k evropski strategiji rasti in so tudi partnerji številnih manjših centrov odličnosti v Evropski uniji.

2.3

Metropolitansko območje je sestavljeno iz središča - bodisi posebnega mesta ali mestne aglomeracije - in periferije - skupina sosednih občin, iz katerih se veliko število prebivalcev vsak dan vozi v središče. Pojem „metropolitansko območje“ je zelo blizu pojmu „območje zaposlovanja“ ali „funkcionalno mestno območje“ (1). Ta pojem upošteva tudi periferna območja, ki so v močni povezavi s centrom in katerih rast je odvisna od rasti centra. V časovnem pogledu metropolitanska območja lahko pomenijo do eno uro vožnje. Zajemajo mestna in podeželska območja.

2.4

Središče mora imeti minimalno število prebivalcev (2) ali delovnih mest, da bi bilo priznano kot center metropolitanskega območja. Podobno je potrebna minimalna intenzivnost migracije med periferno občino in središčem za vključitev v metropolitansko območje (3). V praksi so ti minimalni pragi poljubno določeni in so zato različnega pomena. Zaradi neusklajenosti definicij na evropski ravni so mednarodne primerjave omejene.

2.5

V zadnjih desetih letih se je razvil novi tip velemestnih urbanih aglomeracij. Kadar je v neposredni bližini več območij in se njihova območja zaposlovanja deloma prekrivajo, tvorijo policentrične velemestne urbane aglomeracije. Taka primera sta Randstad s 7 milijoni prebivalcev, regija Ren-Ruhr z 11 milijoni prebivalcev, regija Dunaj-Bratislava s 4,6 milijoni prebivalcev, regija Öresund z 2,5 miljonov prebivalcev in regila Lille z 1,9 milijoni prebivalcev. (4).

2.6

Odvisno od velikosti in funkcije imajo metropolitanska območja regionalni, nacionalni, evropski ali svetovni vpliv. Po ocenah razširjena Evropa zajema približno 50 metropolitanskih območij z več kot 1 milijonom prebivalcev.

2.7

Pomembno je omeniti, da metropolitanska območja, kot so obravnavana v tem mnenju, zajemajo območja in socialno-ekonomske razmere, ki ne sovpadajo z evropskimi regionalnimi upravnimi enotami, kot so opredeljene v nekoliko togem sistemu „regij“ NUTS (nomenklatura statističnih teritorialnih enot), ki ga v uradne namene uporabljajo Eurostat in evropske institucije. Pojem upravne regije je v Evropi še posebej nejasen, saj se, razen nekaterih izjem, geografske meje takih regij nahajajo bodisi zunaj ali znotraj mej metropolitanskih območij (5). Zato ni smiselno uporabiti upravna področja za primerjavo socialno-ekonomskega razvoja evropskih metropolitanskih območij.

2.8

Februarja leta 2004 je Evropska komisija objavila svoje tretje poročilo o koheziji. To poročilo odpira nove smeri za razpravo o regionalni politiki in gospodarskem napredku. Enako velja za nove razprave o prostorskem in urbanističnem razvoju. Glede prihodnosti je v tretjem poročilu poudarjena povezava med regionalno politiko in lizbonsko strategijo. Konkurenčnost bo povezala kohezijsko politiko in teritorialno sodelovanje ter politiko zaposlovanja kot tretji steber regionalne politike. V tem pogledu tretje poročilo zlasti poudarja vlogo mest in velikih aglomeracij.

2.9

Pobude za nove pristope in nove ideje prinašajo predvsem globalizacija, dokončno oblikovanje enotnega trga (vključno z novimi državami članicami) in lizbonska strategija. Seveda za metropolitanska območja to ni le vprašanje regionalne politike temveč tudi industrijske politike, strokovnega znanja in izkušenj, prometnih in evropskih omrežij, trajnostnega razvoja in kakovosti življenja.

2.10

Pojav, ki je prisoten po vsem svetu, je vse večja pozornost, posvečena „mestni renesansi“, ki je na dnevnem redu večine članic EU.

2.11

O metropolitanskih območjih in njihovem upravljanju se na evropski ravni ni nikoli temeljito razpravljalo. Zato niso nikoli bila poseben cilj politik EU. EESO meni, da je prišel čas za bolj poglobljeno analizo in raziskavo o tem, kako lahko dobro upravljanje s strani vseh interesnih skupin na teh območij koristi prebivalcem teh območij in EU kot celoti. Poročilo o razmerah v metropolitanskih območjih pa je lahko uporabno le, če temelji na zanesljivih in primerljivih številkah na evropski ravni. Takih številk pa za zdaj na žalost ni. EESO zato meni, da bi morala Evropska unija poskrbeti, da se te številke pridobijo.

3.1

Več kot tri četrtine evropskega prebivalstva trenutno živi v mestnih ali obmestnih območjih. Obstaja tesna povezava med lizbonsko strategijo in metropolitanskimi območji. Na teh območjih lahko najdemo veliko dejavnikov, ki podpirajo evropsko konkurenčnost v prihodnosti. Metropolitanska območja prenašajo inovacije in informacije na druga evropska mesta. Blaginja v metropolitanskih območjih je nujno potrebna za reševanje težav socialne in teritorialne kohezije na teh območjih in v drugih evropskih mestih in regijah.

3.2

Metropolitanska območja tako v Evropi kot drugod po svetu se srečujejo s številnimi pomembnimi izzivi: globalizacija, ki je povezana z integracijo mednarodnih trgov blaga, storitev in kapitala, strokovnega znanja in izkušenj ter kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev, kar prinaša hitro preoblikovanje njihovih sistemov proizvodnje; trajnostni razvoj, ki zahteva preudarno upravljanje z naravnimi viri; socialna kohezija; kakovost življenja; teritorialna kohezija.

3.2.1

Veliko mest in metropolitanskih območij uspešno prilagaja svoje ekonomske, socialne in institucionalne strukture. Ta močna mestna območja so nacionalna in mednarodna komunikacijska vozlišča, kjer delujejo vse oblike hitrih prometnih omrežij in mrež širokopasovne telekomunikacije in kjer je gospodarstvo že dolgo odvisno od diverzifikacije, zlasti zagotavljanja kakovostnih storitev ljudem in podjetjem. Industrijske regije, ki so bile prej v krizi, so tudi odlični primeri takega razvoja. Lille, Barcelona in Bilbao so primeri tega procesa preoblikovanja.

3.2.2.

Podobni procesi potekajo v desetih novih državah članicah EU, zlasti v metropolitanskih območjih Varšave, Prage in Budimpešte.

3.3

Evropska regionalna politika ima že leta zastavljen cilj izboljšanja razmer za rast, zaposlovanje in konkurenčnost v manj razvitih regijah. V ta namen so določeni posebni programi in uveden dobro usklajen sistem za dodeljevanje finančnih virov. Večina zadevnih regij je dosegla gospodarski napredek, včasih celo pomemben napredek, zahvaljujoč tem politikam EU.

3.4

Kot posledica je bila ocena regij v Evropi omejena na analizo regij, ki so imele korist od strukturnih skladov.

3.5

Relativnih ugodnih ali neugodnih ekonomskih in socialnih trendov v drugih regijah pa ni mogoče prezreti. EESO meni, da je tudi te treba podrobno analizirati na evropski ravni. Taka analiza je navsezadnje zaželena tudi zaradi razprav o tretjem poročilu o regionalni koheziji, ki naj bi odprlo nove smeri. Okrepi lahko tudi razumevanje trenutnih ekonomskih trendov in njihov vpliv na način prilagajanja družb ter življenjskih in delovnih razmer. Taka analiza bi poleg tega omogočila, da bi se lahko nekatere politike EU prilagodile tako, da bi se zagotovila ustrezna podpora za posebne regionalne razvoje in zahteve, vključno z metropolitanskimi območji.

3.6

Pomembno je, da je v teku razprava - tako v centraliziranih kot v decentraliziranih državah - glede novega ravnotežja, ki je potrebno med centralizacijo in prenosom. Organi oblasti iščejo nove pristope od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Seveda je te pogosto težko uresničiti zaradi vladnih tradicij in pripadajočih pravic v zadevnih regijah. Kljub občasnim institucionalnim zastojem je prisotna jasna težnja k priznavanju potrebe po integriranem upravljanju metropolitanskih območjih za dobrobit in blaginjo državljanov in podjetij.

3.7

V Evropi lahko jasno ločimo med več različnimi kategorijami metropolitanskih območij. Na eni strani imamo zelo velika metropolitanska območja kot so London, Pariz, Ren-Ruhr, Randstad in Madrid, ki imajo več kot 5 milijonov prebivalcev, in po drugi strani številna manjša toda včasih uspešna metropolitanska območja z velikimi možnostmi in ambicijami za razvoj. Primere teh najdemo okoli glavnih mest in velikih gospodarskih centrov v skoraj vseh državah članicah.

3.8

Kot je že omenjeno so bila nekatera od teh gospodarskih centrov območja gospodarske krize. Do njihove ponovne oživitve je prišlo zahvaljujoč skupnim prizadevanjem zasebnih in javnih interesnih skupin v regiji. Omeniti je treba tudi, da so metropolitanska območja v novih državah članicah v prehodni fazi in izkoriščajo svoje primerljive prednosti, da bi postala konkurenčna na mednarodnih trgih.

3.9

Na evropski ravni število teh območij narašča. Od leta 2003 nemška metropolitanska območja sodelujejo pri projektu „Regije prihodnosti“. Leta 2003 je britanska vlada prosila ustrezne regije, da opredelijo svoje strategije za doseganje mednarodne konkurenčnosti. Danska vlada je resno podprla senzacionalno pobudo o čezmejnem sodelovanju, da bi Kopenhagen in Malmö (Švedska) postala pomembno baltsko gospodarsko središče. Na Nizozemskem je dokaj nov pojav promocija Randstada kot metropolitanskega območja mednarodnih meril. V Španiji programi za ponovno oživitev Barcelone in Bilbaoa odražajo isto željo. Takih primerov je še veliko.

3.10

Še en dejavnik, ki bo očitno vplival na to, kako bo uprava organizirana v metropolitanskih območjih, in na njihovo sposobnost, da usmerjajo gospodarski razvoj, je naraščajoč prenos pooblastil na regije v državah članicah EU. Obenem pa se nekatera vodstva dejavno lotevajo gospodarskega razvoja velikih mest. Tak primer je pobuda britanske vlade za ustanovitev delovne skupine, v kateri bi sodelovalo 8 „pomembnih mest“, 9 regionalnih razvojnih agencij in več ministrskih oddelkov, ki naj bi določili akcijski načrt za izboljšanje gospodarske uspešnosti metropolitanskih območij in s tem konkurenčnosti države (6).

3.11

Novejša zgodovina jasno kaže, da živimo v časih, ko se poraja nov odnos do razvoja večjih mestnih območij. Kadar obstajajo ureditve glede posvetovanja, so omejene na nacionalno raven. Poleg teh nacionalnih ureditev pa so sprožene pobude za podpiranje evropskih izhodišč za ključne akterje mestnega razvoja. Med temi je tudi Eurocities, ki temelji na družbi znanja, ter novejša mreža METREX evropskih metropolitanskih regij in območij. Na splošno pa se srečanja in stiki organizirajo naključno. Hkrati pa je mogoče opaziti ugodnejše ozračje za bolj strukturirane pobude. Francoska vlada je neposredno po objavi poročila o mestih v Evropi (7) izdelala strategijo, da bi povečala atraktivnost velikih franzoskih metropol za Evropo (8).

4.1

Proces metropolizacije zajema množenje velikih združitev mest in višjo koncentracijo ljudi, dejavnosti in ustvarjanja bogastva na geografskem območju, ki se širi brez jasno določenih fizičnih meja. Taka rast pogosto s seboj prinaša socialno in prostorsko drobitev (socialno ločevanje, prostorsko specializacijo, kriminal in pomanjkanje varnosti). Poleg tega za razliko od mest metropole nimajo političnih institucij. Težave morajo reševati z vrsto pogajanj med različnimi interesnimi skupinami. Prostorska drobitev lahko upočasni in ovira javne in zasebne naložbe. Zato bi bila smotrna regionalna politika, katere namen bi bil zmanjšati to prostorsko drobitev tako,da se vodenje metropolitanskih območij prilagodi trenutnim procesom. Dobra primera za to sta Barcelona in Stuttgart.

4.2

Globalizacija Evropske mestne regije so strukturirane glede na procese in dinamiko, ki so vse bolj prisotni na svetovni ravni. Največja evropska mesta so stičišča v nenehno razvijajoči se svetovni mreži metropol. New York, London, Tokio in Hong Kong pa tudi Frankfurt, Pariz, Randstad, Bruselj, Milan in Madrid so prva med temi mesti. Te metropole „krmarijo“ svetovno gospodarstvo prek mednarodnih institucij, bank in velikih mednarodnih korporacij, katerih nadzorni in upravni sedež se nahaja v teh mestih, ter zahvaljujoč moči informacijskih in komunikacijskih tehnologij. V naslednjih nekaj letih bodo tudi glavne azijske metropole zasedle svoja mesta v tej svetovni mreži.

4.3

Evropeizacija: Interaktivni proces prilagajanja ekonomskih, socialnih in okoljskih ter prostorskih politik evropski integraciji in širitvi, dokončno oblikovanje enotnega trga (ki še vedno poteka) in uvedba evra ter prihodnja širitev bodo še bolj prispevali k integraciji in razpršitvi gospodarskih dejavnosti po vseh Evropi. Bolj kot bodo nacionalne meje zamegljene, bolj bo prisotna naravna težnja po okrepitvi gospodarskih polov po vsem kontinentu. Postopna organizacija medregionalnih polov in enaki čezmejni poli (Kopenhagen-Malmö, nizozemski Limburg - belgijski Limburg-Aachen, francoska in belgijska stran metropolitanskega območja Lille) kažejo, da se bo gospodarski razvoj vse manj oziral na pogosto umetne politične in upravne meje, ki so dediščina zgodovine.

4.4

Metropolitanska območja so glavo težišče raziskav, inovacij in ustvarjanja novih dejavnosti. Tam je središče dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, zlasti poslovnih storitev. Pri tem imajo ključno vlogo tudi nove informacijske in komunikacijske tehnologije. Gospodarska dinamika je prisotna predvsem v metropolitanskih območjih, ki so jedro inovacij, družbe znanja in usposabljanja.

4.5

Ta območja so med seboj povezana s fizičnimi in virtualnimi mrežami vseh vrst, odvisno od obsega in pomena gospodarskih grozdov v različnih regijah. Ti procesi težijo k širitvi in poglobitvi. Evropska transportna politika (vseevropska prometna omrežja) kot tudi deregulacija letalskega sektorja upravičeno spodbujata te mreže.

4.6

Lizbonska strategija za konkurenčno gospodarstvo znanja, ki upošteva socialno kohezijo in trajnost, je še posebej pomembna. Njeno izvajanje bi lahko pomenilo novo poslanstvo za metropolitanska območja.

4.7

To novo poslanstvo je delno posledica vse večjega pomena družbe omrežja, ki ustvarja spreminjajočo se osnovo za blaginjo, privlači nove naložbe in spodbuja nove pristope k izobraževanju mladih in k trgu dela na splošno. Zato prihaja do medsebojnega učinkovanja med zanimanjem za mesta in metropolitanska območja, ki je prisotno v zadnjem času, in sodobno tehnologijo, zlasti ICT (informacijske in komunikacijske tehnologije) ter hitre pristope do interneta, ki ima izreden vpliv na življenje meščanov. ICT pomembno vplivajo na proizvodne in storitvene strukture, s tem pa vplivajo tudi na prostorsko načrtovanje in na način, kako se mesta in metropolitanska območja razvijajo.

4.8

Internacionalizacija naložb, mobilnost tehnične inteligence in medsebojno učinkovanje med univerzami, tehnološkimi instituti in zasebnim sektorjem bi lahko spodbudili gospodarske grozde kot v znanem Porterjevem diamantnem modelu. To je zelo pomembna podlaga za družbo omrežja, v kateri imajo ključno vlogo metropolitanska območja.

4.9

Ta metropolitanska območja so tudi pomembna središča za kulturne in turistične dejavnosti ter dejavnosti prostega časa. Njihova arhitekturna dediščina je glavni element njihove zgodovine in identitete. Univerze, knjižnice, muzeji, gledališča, opere in koncertne dvorane imajo pomembno vlogo pri varovanju in širjenju evropske kulture in pri ustvarjanju in širjenju kulture. V metropolitanskih območjih potekajo tudi glavni športni dogodki in koncerti, ki privabljajo množice.

4.10

Kozmopolitanska narava metropolitanskih območij je zelo pomembna za razvoj medijske industrije. Medijska industrija (tisk, založništvo, radio, televizija, filmi, video, propaganda, telekomunikacije) in ustvarjalne gospodarske panoge na splošno so dejavnosti, ki se hitro razvijajo na teh območjih.

4.11

Različne socialno-ekonomske skupine in akterji ter kulturne organizacije združujejo svoje sile, da bi našle nove poti k integraciji in soudeležbi. Poleg ukrepov, ki so jih sprejeli organi oblasti, ima v mestni dinamiki zelo pomembno vlogo civilna družba. Velikokrat je uspeh metropolitanskega območja v veliki meri odvisen od sodelovanja in vzajemnega delovanja med javnimi in zasebnimi interesnimi skupinami.

4.12

To sodelovanje in vzajemno delovanje med javnimi in zasebnimi interesi je izredno pomembno za metropolitanska območja. Izkušnje so pokazale, da se to lažje in učinkoviteje doseže v večjih geografskih območjih kot na nacionalni ravni. Metropolitansko območje postaja vse bolj ustrezna raven za doseganje ciljev načrtovanja za mestno območje z vsemi interesnimi skupinami in za uvedbo ureditev za dosego teh ciljev.

4.13

Za razliko od teženj v ZDA se evropska mesta zdaj razvijajo hkrati kot mesta in kot združitve mest. Središča mest imajo še vedno vlogo stičišč dejavnosti in srečanj. Metropole imajo tudi odločilno vlogo pri utrjevanju evropskega modela družbe.

4.14

Evropsko gospodarstvo je v pomembnem prehodnem obdobju zaradi širitve in vključevanja v enotni trg. To pomeni kombinacijo konkurence in partnerstva med regijami in zlasti med metropolitanskimi območji, ki imajo odločilno vlogo v nekaterih zapletenih procesih. Odsotnost vladnih struktur na ravni metropolitanskih območij pomeni pomanjkljivost kar zadeva ustanovitev in izvajanje konkurenčnih strategij gospodarskega razvoja in partnerstva.

5.1

Velika mesta so resneje prizadeta zaradi pomembnih vprašanj socialne kohezije in teritorialne neuravnoteženosti kot druga območja. Metropolitanska območja bi lahko bila dober primer, kako doseči socialno in teritorialno ravnovesje v Evropski uniji. Vendar pa se take izboljšave lahko dosežejo le ob hkratnem trajnostnem gospodarskem razvoju.

5.2

Vsako metropolitansko območje ima svoje značilnosti. Ne glede na razlike v kulturi ter v socialnem in gospodarskem razvoju pa lahko opazimo podobne pojave po vsej Evropi. Na srečo se javni in zasebni akterji večinoma vse bolj zavedajo potrebe po izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev za vse. Priznati pa je treba, da je pot pogosto še vedno dolga.

5.3

V primerih, kjer je potekalo ali poteka gospodarsko preoblikovanje, je prehod iz enega gospodarskega ciklusa v naslednjo fazo povzročil ali še vedno povzroča precejšnjo brezposelnost, zlasti med mladimi in starejšimi od 50 let. Tak proces vpliva na metropolitansko območje. Poudariti pa je treba tudi, da je pogosta posledica tega procesa ustvarjanje popolnoma novih dejavnosti z novimi zaposlitvami, ki so bolje pripravljene na prihodnost.

5.4

Gospodarsko preoblikovanje zajema tudi premeščanje, zlasti delovne sile, kar povzroča strukturno brezposelnost v regijah, ki so odvisne od ene vrste gospodarske panoge. To se lahko zgodi tudi v metropolitanskih območjih, kljub dejstvu, da pogosto lahko spremenijo svojo gospodarsko podlago. Ta proces posodabljanja pogosto pomeni prehod iz težke industrije v družbo, ki temelji na storitvah in visoki tehnologiji. Taki primeri so Bilbao, Lille in Ren-Ruhr.

5.5

EU doživlja vse večji dotok priseljencev iz tretjih držav. Čeprav države in mesta vključujejo priseljence na zelo različne načine, se Evropa kot celota nedvomno sooča z velikim izzivom v tem pogledu, metropolitanska območja pa imajo pri tem še poseben pomen. EESO je ob več priložnostih pozval EU, da sestavi skupno zakonodajo o priseljevanju in azilu. EU bo zaradi demografskih, socialnih in zaposlitvenih razlogov morala sprejeti nove ekonomske migrante. (9) Med takimi migranti bodo tako visoko kvalificirani kot nekvalificirani delavci. Zakonodaja Skupnosti mora spodbujati zakonito priseljevanje in preprečevati nezakonito priseljevanje. Poleg tega mora EU spodbujati vključevanje priseljencev v družbo gostiteljico in storiti čimveč za preprečitev diskriminacije. (10)

5.6

V mnogih mestih in metropolitanskih območjih je prisotna koncentracija priseljencev, ki zelo težko najdejo dobra delovna mesta zaradi nezadostnih poklicnih kvalifikacij, slabega znanja jezika, socialne diskriminacije in pomanjkanja ustrezne politike vključevanja. To pa povzroča neenakosti v dohodkih in s tem v dostopu do stanovanja in javnih storitev vključno z izobraževanjem in zdravstvom. Posebno pozornost je treba posvetiti revnim območjem, ki so še posebej resno prizadeta zaradi tega vprašanja.

5.7

Metropolizacija pogosto še bolj zaostri socialne neenakosti in prostorske razlike. Družbene skupine z omejenimi možnostmi, na primer brezposelni mladi in starejši z nizkimi dohodki, se pogosto naseljujejo v določenih območjih, kar vodi do koncentracije neugodnih pogojev. Izključenost skupin prebivalstva z omejenimi možnostmi in slaba kakovost javnih storitev v teh območjih se spreminja v začarani krog in na koncu postane past, iz katere je skoraj nemogoče pobegniti. Pogosto je prisotna naraščajoča mestna izključenost, tudi tam, kjer se že leta izvajajo politike mestnega oživljanja. Potrebni so obsežni ukrepi, usklajeni na ravni metropolitanskega območja, če želimo ustvariti najboljše možnosti za uspešno izvajanje.

5.8

Vprašanja zakona in reda v metropolitanskih območjih so postala zaskrbljujoč pojav in imajo lahko resne posledice za socialno kohezijo in uravnotežen razvoj. Zaradi sredstev in demografskih značilnosti so metropolitanska območja še posebej občutljiva za določene vrste nevarnosti. Po eni strani lahko kakršen koli napad, četudi zgolj stransko povezan z vprašanji zakona in reda, na enega od pomembnih elementov oslabi način, na katerega ta območja delujejo kot sistem. Po drugi strani pa metropolitanske značilnosti spodbujajo pretok ljudi in blaga, nagnjenih k nezakonitim dejavnostim, povezanim z nacionalnimi ali mednarodnimi kriminalnimi mrežami. Omogočijo lahko ustanovitev aktivističnih skupin, saj ponujajo anonimnost, logistično podporo in človeške vire. Živčni centri metropolitanskih območij so posebna tarča novih oblik terorizma. Ti trendi sprožajo skrb glede na trenutne mednarodne politične razmere.

5.9

Še en izziv, s katerim se soočajo metropolitanska območja, sta varstvo okolja in skladnost s cilji trajnostnega razvoja. Spoštovati morajo mednarodne obveze: Kjotski protokol, Agenda 21, Maastrichtska pogodba ter programa Skupnosti iz leta 1993 in 1998 za trajnostni razvoj. V ta namen morajo uskladiti gospodarski razvoj in varstvo okolja, kar lahko skupaj okrepijo z organizacijo mestnega razvoja (prometni sistemi, ustanovitev centrov bivališč, upravljanje z odpadki in odpadno vodo, zmanjševanje hrupa, varstvo mestnih središč, varstvo naravne in kulturne dediščine itd.).

5.10

Hitra rast številnih metropolitanskih območij v kombinaciji s širjenjem in poglabljanjem njihovih gospodarstev pomeni izziv za infrastrukturo ter za javni in zasebni promet. Prometni zastoji zaradi okoljskih in ekonomskih razlogov zahtevajo visoko tehnološke rešitve. Vse okoljske politike so drage tako za javni kot za zasebni sektor. Javna sredstva so praviloma nezadostna in uspeh partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem je bil do zdaj omejen.

5.11

Pomanjkljivosti metropolitanskih območij se lahko še poslabšajo, kadar upravno vodstvo teh območij ne sledi gospodarskemu razvoju ter porastu prebivalstva, nastanitev in migracije med domom in službo. Upravno vodstvo v metropolitanskih območjih pogosto še vedno odseva preteklost. To pa zavira učinkovito vodenje in s tem tudi učinkovito gospodarsko politiko. Ustrezna uskladitev med upravnim vodstvom in gospodarskimi interesnimi skupinami ter širše med javnimi in zasebnimi sektorji je prvi pogoj za dobro vodenje metropolitanskih območij.

5.12

V tem pogledu se razmere močno razlikujejo. Včasih je metropolitansko območje manjše od upravne regije, katere del je. Pogosteje pa zajema več kot eno upravno regijo. Skoraj vedno pa je v enem metropolitanskem območju več občin ali drugih upravnih enot. Večina (regionalnih in nacionalnih) organov oblasti te razmere obravnava kot dejstvo in ne kot predmet za razpravo.

5.13

Vsako vodstvo ima svojo metodo iskanja rešitev. Velika mesta se poskušajo učiti drugo od drugega vendar ni dovolj posvetovanj in izmenjav na ravni EU, da bi spodbudili merila uspešnosti ali dobre prakse.

5.14

Čeprav so navedeni pojavi značilnost metropolitanskih območij, obstajajo precejšnje razlike v tem, kako jih posamezne regije obravnavajo. Obstajajo izstopajoči primeri, ko regionalno vodstvo, ki ga praviloma podpira nacionalna vlada, skupaj z zasebnim sektorjem in organizirano civilno družbo spremeni potek dogodkov in ustvari nov vzorec za prihodnost. Pri uresničevanju takih politik se socialne in ekonomske razmere izboljšujejo in take regije postanejo občutno bolj konkurenčne. Evropska unija bi morala izkoristiti take primere in uvesti posvetovanja, na katerih bi določili najboljše primere in razpravljali o tem, kako lahko Unija izkoristi sredstva, s katerimi razpolaga, da bi dosegla izboljšanje.

6.1

Evropski statistični sistem narekujejo evropske politike. Tako zahvaljujoč skupni kmetijski politiki poznamo število krav in prašičev na regijo. Ne poznamo pa statistik o zaposlenosti ali dodane vrednosti na sektor v velikih mestih in njihovih območjih gospodarskega vpliva, ker ni ustrezne politike in ker je Evropa do nedavnega posvečala premalo virov mestnim statistikam. Oddelek Eurostata za mesta in regije šteje le 5 ljudi. Viri Eurostata nikakor niso sorazmerni z njegovimi pristojnostmi.

6.2

Primerjalne socialno-ekonomske študije metropolitanskih regij, ki zajemajo vso Evropo in ki so jih opravile ustanove, vključene v gospodarski razvoj in promocijo regij, univerze, svetovalci ali Evropska komisija, so pogosto zgolj nejasni in nepopolni opisi. Dejstvo je, da temeljijo na regionalnih statistikah, ki jih je objavil Eurostat. Prednost teh je, da so usklajene na evropski ravni. Imajo pa tudi pomembno slabo stran: regionalna razdelitev, ki jo je uporabil Eurostat, in sicer nomenklatura statističnih teritorialnih enot (NUTS), je kompilacija nacionalnih upravnih enot. Ta razdelitev odseva politično in upravno zgodovino vsake države. Razen nekaj izjem so geografsko neustrezne za zanesljivo sliko in primerjavo ekonomskih, socialnih in okoljskih razmer v metropolitanskih območjih na evropski ravni. Razdelitev NUTS ni bila namenjena takim primerjavam.

6.3

Statistike Eurostata torej ne omogočajo ugotovitve trendov prebivalstva, dejavnosti, zaposlenosti ali proizvodnje v metropolitanskih območjih niti ne omogočajo zanesljive primerjave strateških kazalnikov, kot so: stopnje rasti prebivalstva, dodana vrednost proizvodnje, zaposlovanje, brezposelnost ali splošna produktivnost delovnega mesta. Analiza rezultatov študij o metropolitanskih območjih, ki so jih opravili zasebni svetovalci ali nacionalne javne ustanove, kaže, da lahko pomanjkanje zanesljivih, geografsko primerljivih številk povzroči nepravilne ali celo protislovne sklepe glede socialno-ekonomskih trendov, ki so bili „opaženi“ v evropskih metropolitanskih območjih (na primer v zvezi s trendi produktivnosti v eni regiji).

6.4

Odsotnost podatkov o socialno-ekonomskem razvoju regij in metropolitanskih območij v Evropi pomeni oviro iz dveh glavnih razlogov:

6.4.1

Metropolitanska območja so gonilna moč rasti. Gospodarska dejavnost, ki jo ustvarjajo, in nastale prednosti se širijo v druge mestne centre v vsaki državi. Da bi metropolitanska območja čim bolje izkoristila omejitve in možnosti spreminjajočega se mednarodnega okolja, potrebujejo oceno uspešnosti na evropski ravni, ki se nenehno ažurira.

6.4.2

Zaželene so tudi zanesljive analize in primerjave na evropski ravni o pomembnih pogledih, vključno z vprašanji, povezanimi z migracijo, kakovostjo delovnega mesta, revščino in izključenostjo, okoljem, varnostjo in drugim.

6.5

V zadnjih desetletjih ZDA izdelujejo veliko število sodobnih primerljivih podatkov o 276 metropolitanskih območjih, ki so dostopni na Internetu (11). Ker pa ima vsaka država v Evropi drugačno definicijo „manjšega mesta“, „večjega mesta“ (in včasih metropole) je seveda teže doseči skupno opredelitev metropolitanskega območja. Glede na to, da so v zvezi z izvajanjem lizbonske strategije potrebni zanesljivi, primerljivi podatki o evropskih metropolitanskih območjih, EESO meni, da je čas, da Eurostat v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi opredeli ta območja in da se v tem okviru pridobi veliko količino podatkov.

6.6

II. mestna presoja Evropske komisije, ki trenutno poteka, bo zagotovila podatke o življenjskih pogojih ljudi v 258 mestih in združitvah mest. Ta projekt pomeni pomemben korak kar zadeva informiranje za razpravo o socialni koheziji. Ne bo pa prinesla primerljivih vseevropskih socialno-ekonomskih kazalcev o metropolitanskih območjih. Kazalci so ocenjeni glede na mesta in združitve mest v vsaki državi, kot so opredeljena na nacionalni ravni. Poleg tega bodo kazalci za London, Pariz in Berlin ocenjeni v okviru meja ustreznih upravnih regij (Greater London, Île-de-France in Berlin Land).

6.7

Namen projekta EPSON (evropska opazovalna mreža za prostorsko načrtovanje) je zagotoviti boljše poznavanje rabe zemljišč. Ovira pa ga zlasti pomanjkanje podatkov o gospodarstvu na ravni lokalnih organov oblasti ali na ravni NUTS 3 po vsej EU. Odlika projekta je, da kaže na mnoge pomanjkljivosti evropskega statističnega sistema.

6.8

Vsa navedena opažanja poudarjajo dejstvo, da Eurostat potrebuje dodatna proračunska sredstva in človeške vire, da bi lahko izdelal zanesljive, primerljive mestne in metropolitanske podatke.

6.9

Pozornosti je vredna nedavna študija, ki predstavlja podatke raziskave delovne sile Evropske unije, opravljene v metropolitanskih območjih z več kot 1 milijonom prebivalcev v severozahodni Evropi. (12) Študija je pokazala, da je za večja metropolitanska območja, ki so razmejena glede na skupna merila, mogoče po zelo nizki ceni izdelati veliko primerljivih evropskih socialno-ekonomskih podatkov z uporabo letnih raziskav, ki jih opravijo nacionalni statistični uradi in uskladi Eurostat.

7.1

V zadnjem desetletju je bilo opravljenih veliko analiz in razprav v več državah članicah in na regionalni ravni v zvezi z novim pojavom metropolitanskih območij v Evropi. Čeprav so ta območja sedaj bolj vidna na nacionalni in mednarodni ravni, kot so bila prej, njihova vloga pri izvajanju lizbonske strategije še ni priznana.

7.2

Metropolitanska območja so odločilnega pomena za doseganje ekonomskih, socialnih in okoljskih ciljev lizbonske strategije ter za usposabljanje, raziskovanje, inovacije, najnovejšo tehnologijo, ustvarjanje novih dejavnosti in spodbujanje podjetništva. So tudi glavna prometna in telekomunikacijska stičišča, zaradi česar je lažje ustanoviti mreže podjetij, univerz in raziskovalnih centrov. EESO želi poudariti, da je učinkovitejše izkoriščanje možnosti za gospodarsko rast v Evropi odvisno od aktivne podpore vseh javnih in zasebnih interesnih skupin, ki si prizadevajo doseči trajnostni gospodarski razvoj v metropolitanskih območjih. Z drugimi besedami, glede na vlogo, ki jo imajo metropolitanska območja v Evropi, ciljev lizbonske strategije ni mogoče doseči, če se najprej ne dosežejo v metropolitanskih območjih.

7.3

Eden od glavnih razlogov za to, da ta razvoj ni pritegnil zadostne pozornosti vlad, je dejstvo, da se meje politično-upravnih regij le redko ujemajo z geografskimi mejami metropolitanskih območij. Posledica tega je, da razen nekaj izjem ni zanesljivih ali primerljivih podatkov na evropski ravni, ki bi omogočili opis socialno-ekonomskih razmer in dinamike dela v metropolitanskih območjih.

7.4

EESO poudarja, da je v interesu Unije, da:

7.5

Z izdelavo takih podatkov in njihovo dostopnostjo za vse bi:

7.6

EESO trdno podpira predlog, ki ga je podal METREX leta 2003, da se izdela evropski program za metropolitanska območja (13). Ta program – imenovan METROPOLITAN - bi lahko bil forum za srečanja in razprave. Vključeval bi lahko tudi delovne skupine, katerih naloga bi bila opredeliti in širiti najboljšo prakso na področjih, ki jih obravnava to mnenje.

7.7

EESO pozdravlja pomen, ki je pripisan „konkurenčnosti“, in povezavo, ki je bila ugotovljena med nedavno zasnovano regionalno politiko in lizbonsko strategijo, v tretjem poročilu o ekonomski in socialni koheziji, ki je posebej pomembno za metropolitanska območja. Za ta območja bi lahko določene cilje pod naslovi „konkurenčnost“ in „znanje“ podprli prek Evropskega sklada za regionalni razvoj.

7.8

EESO meni, da je nujno treba ustanoviti enoto za „metropolitanska območja“ v okviru Eurostata, ki bi bila odgovorna za letno izdelavo navedenih podatkov.

7.9

Ne sme se dopustiti, da se možne težave pri opredelitvi geografskih meja vseh metropolitanskih območij in izdelavi primerljivih informacij in podatkov uporabijo kot opravičilo za nedelavnost. Zato EESO predlaga, da se v skladu z navedenimi priporočili čim prej uvede pilotni projekt v omejenem številu metropolitanskih območij. Predlaga tudi, da se ta pilotski program opravi v sodelovanju z DG Regionalna politika, Eurostatom, nacionalnimi statističnimi uradi in zadevnimi metropolitanskimi območji.

7.10

EESO upa, da se bodo evropske ustanove strinjale s širokim sporočilom tega mnenja. Glede na ustanovitev foruma, ki bi združeval metropolitanska območja in Komisijo, EESO meni, da bi morale biti razmere v teh območjih tudi na dnevnem redu Sveta za konkurenčnost in neformalnega Sveta za regionalno načrtovanje in urbanistična vprašanja.

1 –

priznati pomembno vlogo metropol v Evropi,

2 –

podpreti ustanovitev učinkovitega vodenja metropol,

3 –

podpreti opredelitev integriranih metropolitanskih strategij s strani vseh interesnih skupin,

4 –

podpreti metropolitanske politike za povečanje konkurenčnosti ter socialne in teritorialne kohezije.