16.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 115/20

1.

Skupni cilji, navedeni v predlogu Komisije, so nujno potrebni za izvajanje lizbonske strategije. Povečanje vlaganj v raziskave na 3 % BDP Evropske unije, pri čemer je treba zagotoviti 2 % iz zasebnega sektorja, osrednja točka raziskav in razvoja pa je spodbujanje na znanju temelječe družbe in gospodarstva v Evropi, je zahteven cilj, ki ga je mogoče uresničiti le s skupnimi prizadevanji ter usklajenim pristopom držav članic in Evropske unije.

2.

Raziskave, inovacije in vseživljenjsko učenje so ključ za rast in konkurenčnost v Evropi.

3.

Potrebna podvojitev sredstev za raziskave v Evropski uniji v obdobju 2007–2013 je v skladu s cilji lizbonske strategije ter upošteva pridružitev desetih novih držav članic k Evropski uniji v letu 2004. Uresničitev predloga je v interesu vseh evropskih držav, tudi če je treba spremeniti druga področja finančne perspektive za obdobje 2007–2013.

4.

Trenutni šesti okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2002–2006) in prihodnji sedmi okvirni program sta med seboj tesno povezana, vendar pa predlog vsebuje tudi nova področja, kot so ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta in skupne tehnološke pobude.

5.

Ukrepi predloga Komisije niso kohezijski instrumenti, vendar nedvomno vplivajo na kohezijo v Evropi —

1.1

pozdravlja predstavitev političnega konteksta in ciljev predloga v posebnem sporočilu o oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora, predloženem skupaj s tem predlogom;

1.2

ocenjuje predlog Komisije večinoma pozitivno, ker v veliki meri ohranja povezanost s trenutnim okvirnim programom. Pogoji za udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti ter malih in srednje velikih podjetij (MSP) so boljši, čeprav so instrumenti Sedmega okvirnega programa za raziskave še vedno ugodnejši za „velike pobude“;

1.3

glede na ponovni zagon lizbonske strategije poudarja pomen sporazuma o finančni perspektivi, ki omogoča potrebno financiranje Sedmega okvirnega programa za raziskave v skladu s predlogom Komisije;

1.4

pozdravlja upravne, finančne in pravne poenostavitve, ki jih vsebuje delovni dokument o izvajanju, ki spremlja predlog, in pripisuje poseben pomen ugotovitvi, da so na vseh stopnjah postopkov uporabe, pogodbenih pogajanjih in izvajanja potrebne poenostavitve;

1.5

ugotavlja, da je Komisija prisluhnila stališčem številnih interesnih skupin, izraženim v okviru široko zastavljenega posvetovanja, in da predlog temelji na poglobljeni presoji vplivov, ki združuje informacije udeležencev in vrednotenja;

1.6

se strinja, da je „znanje“ jedro lizbonske strategije in da inovacije, izobraževanje in raziskave tvorijo „trikotnik znanja“. Odbor želi poudariti, da je osrednji vidik raziskovalne politike prizadevanje za kakovost in odličnost, kajti na ta način se lahko proizvaja znanje, ki prispeva k trajnostni gospodarski rasti, zaposlovanju in socialni koheziji;

1.7

podpira obsežne programske cilje ter razdelitev sedmega okvirnega programa na štiri posamezne programe — Sodelovanje, Zamisli, Človeški viri in Zmogljivosti — ki se ujemajo s štirimi osrednjimi cilji evropske raziskovalne politike;

1.8

pozdravlja osredotočenje raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru čezmejnega sodelovanja — od sodelovalnih projektov in mrež do usklajevanja raziskovalnih programov — na nekaj tem, ki jih obsega program Sodelovanje :

1.9

veliko pričakuje od programa Zamisli , ki predvideva ustanovitev neodvisnega Evropskega raziskovalnega sveta za podporo „pionirskih raziskav“, ki jih na pobudo raziskovalcev izvajajo posamezne skupine, ki med seboj konkurirajo na vseh znanstvenih področjih; Odbor posebej poudarja pomen neodvisnega Evropskega raziskovalnega sveta in se zavzema za sistematično razširjanje rezultatov raziskav v polnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Zamisel o ustanovitvi Evropskega raziskovalnega sveta je treba razviti v smislu tesne povezave z lokalno in regionalno upravo in OR;

1.10

pozdravlja okrepljeno podporo usposabljanja in poklicnega razvoja raziskovalcev v okviru programa Človeški viri , s težiščem na sposobnostih, poklicnem razvoju ter na tesnejših povezavah z nacionalnimi sistemi;

1.11

v zvezi s programom Zmogljivosti poudarja posebno potrebo po uskladitvi okvirnega programa in strukturnih skladov zaradi povečanja evropskih raziskovalnih, izobraževalnih in inovacijskih zmogljivosti, zlasti glede na raziskovalno infrastrukturo, raziskave v korist MSP, regionalne, v raziskave usmerjene skupine, sprostitev celotnega raziskovalnega potenciala v „konvergenčnih“ regijah EU, vprašanja v okviru teme „znanost v družbi“ in obsežno mednarodno sodelovanje;

1.12

meni, da si mora Evropa prizadevati za čim boljšo vključitev novih držav članic. Vključitev v vse politike in instrumente EU je predpogoj za učinkovito uporabo pomembnih človeških in gospodarskih zmogljivosti teh držav za izgradnjo bolj konkurenčne in povezane Evrope s trajnostnim razvojem. Okvirni programi bi morali prispevati k pospešitvi procesa vključevanja.

2.1

Osrednjo vlogo imata prenos in razširjanje znanja. Trenutni okvirni program predvideva mehanizme v ta namen, vendar si zastavlja vprašanje, ali prenos in razširjanje znanja res potekata sistematično in učinkovito. Kakšni rezultati so bili doseženi doslej? O tem je malo znanega, kajti ni jasnih zahtev za nadaljnje spremljanje. Možna rešitev bi lahko bila, da bi morali odobreni projekti skrbeti za okrepljen razvoj in izvajanje strategij za prenos znanja. Komisija bi morala to opazovati in preverjati dosežene rezultate.

2.2

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so ključnega pomena za vsa področja industrije, podjetništva, storitvenega sektorja, znanosti in tehnologije, vključno z varnostjo in obrambo. V primerjavi z Japonsko, predvsem pa z ZDA, mora Evropa veliko nadoknaditi, še posebej glede na potrebo po superračunalnikih na mnogih pomembnih področjih, kot so podnebje, varnost, raziskava materialov in sinteza novih zdravil.

2.3

Z vidika ekološke razsežnosti trajnostnega razvoja Odbor opozarja na perspektive, ki jih nudi narava kot vir; temu ustrezno bi bilo treba raziskovati področja bioenergetike in biogoriv, rastlinske genomike, lesne tehnologije, trajnostnega gozdarstva, rudarske tehnologije, tehnologije odlaganja odpadkov ter turizma.

2.4

Odbor ponovno poudarja veliko zadovoljstvo ob ponovni vključitvi pomembnega podprograma o energiji v Sedmi okvirni program. Čeprav so raziskave na področju energije pomembna prednostna naloga sedmega okvirnega programa Euratom, bi bilo treba dati tej tako pomembni temi še večji poudarek. Energija je ključni vir konkurenčnega gospodarstva, toda — kot je dobro znano — Evropa je zaskrbljujoče odvisna od uvoza energije.

2.5

Ekološko usmerjenost je treba dopolniti z upoštevanjem socialne razsežnosti, v zvezi s tem pa želi Odbor regij poudariti predvsem vprašanja integracije kot pomembne medsektorske teme. Raziskave bi se morale na primer ukvarjati s tem, kako se izvaja integracijska politika v državah članicah EU in katere posledične ukrepe je treba izvesti, kateri cilji stojijo za tem in katere indikatorje se uporablja ter na kakšen način vplivajo davčnopolitični ukrepi na integracijo (v mnogih državah članicah se davki pobirajo na nacionalni ravni, vendar pa velik del integracijskih stroškov, na primer za ukrepe proti izključenosti, nosijo lokalne in regionalne oblasti). Odločilnega pomena so tudi demokratični vidiki integracijske politike, kot so vplivi formalne volilne pravice ali različni načini obravnavanja integracijske politike na različnih družbenih ravneh. Nadaljnja vprašanja se dotikajo pojava beguncev in diskriminacije na trgu dela.

2.6

OR pozdravlja začetek priprave projekta Galileo. Poleg tega, da ima projekt veliko vrednost v smislu inovacij, je zaradi uporabljenih tehnoloških rešitev in še posebno njihove praktične izvedbe po mnenju Odbora resnično interdisciplinaren in multifunkcionalen.

2.7

Odbor meni, da bi morale biti raziskave na področju javnega zdravja ter zdravstvenega in socialnega varstva v širšem pomenu sestavni del tematskih raziskovalnih prednostnih nalog skupnega evropskega interesa. K vprašanjem, ki naj bi jih obravnavali, sodijo tudi različni vidiki javnega zdravja, kot na primer ukrepi za zmanjšanje škodljivih učinkov alkohola in tobaka. Poznavanje obsega in posledic problematike alkoholizma in uživanja tobaka je pomembno s kratkoročnega in dolgoročnega vidika.

2.8

Različna vprašanja razvoja mest, ki presegajo okoljske vidike, bi morali prav tako raziskovati s tega vidika. Takšne raziskave bi lahko obsegale področja prometa, urbanizma, gospodarjenja z vodami in odpadnimi vodami, kulturne dediščine in turizma, pa tudi integracijska in davčna vprašanja. Navedena tematska področja je obravnaval peti okvirni program, šesti pa ne. Zato se za sedmi okvirni program zahteva obsežnejši pristop +k razvoju mest.

2.9

Pomembno raziskovalno področje vidi Odbor regij v vzajemnem delovanju raziskav in prakse. Zmožnost praktične uporabe znanja, ki temelji na raziskavah, predstavlja velik izziv za javni in zasebni sektor, med drugim v zvezi z reformo in nadaljnjim razvojem sistemov socialnega varstva. To načeloma velja za vsa raziskovalna področja, še posebej pa za novo znanje na področju storitev. Zato je treba okrepiti raziskave na področju praktične uporabe rezultatov raziskav. Predmet novih raziskovalnih področij bi bil na primer metodika prenosa rezultatov raziskav v praktično uporabo, ovire pri spremembah, razlogi, zakaj so mnoge strategije za izboljšanje učinkovite, druge pa ne, kako potekajo učno vodeni postopki za spremembe, kako vključiti sodelavce in kako lahko sistem predlogov prispeva k nastanku ustvarjalnega okolja. Evropska raziskovalna politika mora torej opredeliti raziskovalno področje, ki preučuje vzajemni učinek med raziskavo in prakso ter je usmerjeno k inovacijam in razvoju. EU bi morala to področje priznati in spodbujati razvoj tega raziskovalnega področja v storitvenem sektorju.

2.10

Po mnenju Odbora je treba različne vidike demografskih sprememb, kot je staranje prebivalstva, raziskovati v okviru nacionalnih raziskovalnih programov in jih potem čim bolj uskladiti na evropski ravni. Postopke za usklajevanje programov je treba razvijati v okviru medregionalnega sodelovanja v skladu s shemo ERA-NET na podlagi člena 169 Pogodbe ES. Po drugi strani je treba spodbujanje raziskav o staranju prebivalstva bistveno okrepiti s sedmim okvirnim programom. Ustrezna vprašanja, povezana z „aktivnim staranjem“, obravnava tudi sporočilo Komisije o povečanju zaposlenosti starejših delavcev in kasnejšemu odhodu s trga dela. Vendar pa aktivno staranje zajema precej več; tako bi morali na primer znanje o ljudeh, ki se zdravo starajo, razširiti in pokazati, kaj lahko starejše generacije prispevajo družbi. V državah članicah EU obstajajo kulturne razlike in izkušnje v zvezi z demografskimi spremembami, ki lahko predstavljajo izhodišče za vrsto različnih raziskovalnih vprašanj, ki bi jih morali obravnavati interdisciplinarno. Relevantne teme so prenizko število rojstev, emigracija in drastični upad števila prebivalstva ter teme, kot so posledice staranja prebivalstva na potrebe po zdravstvenih in socialno-varstvenih storitvah ter samopomoči. Usklajevanje med evropskimi in nacionalnimi raziskovalnimi programi je sicer omenjeno v okviru programa Sodelovanje, vendar bi ga bilo po mnenju Odbora treba okrepiti. Pojem „staranje“ zajema tako socialne kot tudi gospodarske in kulturne komponente. Razvoj družbenih rešitev in prilagoditvenih strategij je kot odgovor na demografske spremembe eden največjih političnih izzivov v prihodnjih letih, zlasti na regionalni ravni. Zato je zelo pomembno vključevanje lokalnih in regionalnih ravni v oblikovanje nacionalnih programov.

2.11

Po mnenju Odbora regij so povezave med raziskavami, inovacijami in gospodarstvom postale nejasne z razdelitvijo na ta okvirni program in program za konkurenčnost in inovativnost (PKI). Projektnim idejam, ki jih ni mogoče brez negotovosti uvrstiti med programe, vendar so osrednjega pomena za rast in ustvarjanje zaposlenosti, grozi nevarnost, da bodo na koncu neopredeljene in bodo propadle zaradi pretiranih birokratskih postopkov; v najslabšem primeru bo to potencialne uporabnike popolnoma odvrnilo, česar pa si Evropa ne more privoščiti. Zelo pomembno je, da si Komisija kot celota prizadeva, da administrativne meje med različnimi generalnimi direktorati in programi ne bodo ovirale obetavnih projektov.

2.12

Lokalne in regionalne oblasti lahko na podlagi svoje pristojnosti za pomembna družbena področja izkoristijo sodelovanje pri tehnoloških platformah. Pri oblikovanju raziskovalnih strategij za nove tehnološke platforme, ki ustrezajo potrebam državljanov, in pri nadaljnjem razvoju nedavno nastalih platform imajo lokalne in regionalne oblasti idealno pozicijo, skupaj z univerzami, gospodarstvom in javnim sektorjem, ki je predpogoj za tehnološke platforme. Obstajajo tehnološke platforme, ki jih je mogoče dobro prilagoditi razvoju lokalnih in regionalnih dejavnosti. Tehnološke platforme so dolgoročne pobude, njihov razvoj pa pogostokrat temelji bolj na uveljavljenih tehnoloških področjih kot pa na osnovnih potrebah državljanov.

2.13

Mesta, občine in regije bi morali biti zaradi svojega pomena za gospodarski in socialni razvoj svojega prebivalstva in lokalnega območja v celoti vključeni v programe inovacij in vseživljenjskega učenja, saj so katalizatorji za spodbujanje partnerstva, ki lahko olajšajo širok dostop do financiranja, poleg tega imajo lokalne institucije odločilno vlogo pri spodbujanju inovacij in raziskav v svojem okolju.

2.14

Odbor regij je vesel, da so številne države članice v Svetu ter Evropski parlament v okviru 7. okvirnega programa prispevali k uveljavitvi pojma socialno motiviranih raziskovalnih platform (Societally Motivated Research Platforms — SMRP). Ta pojem se razume kot dopolnitev tehnoloških platform, kjer bi morale imeti družbene potrebe odločilen pomen pri zasnovi dolgoročnih raziskovalnih strategij z ustreznimi akterji, kot so državne ustanove in raziskovalci (na univerzah, visokih šolah in inštitutih), po potrebi pa tudi gospodarstvo. Evropa potrebuje nova znanja za boljše razumevanje problemov, ki izhajajo iz socialnih izzivov, kot na primer določene medkulturne in etnične razlike, spremembe demografskega razvoja in okolja, vključno s podnebnimi spremembami. Cilj SMRP je združitev evropskih interesnih skupin na področju razvoja znanja, da bi se soočili z velikimi, dolgoročnimi družbenimi izzivi, pred katerimi je Evropa. K najpomembnejšim interesnim skupinam sodijo seveda „potrošniki“ znanja, med njimi so lokalne in regionalne oblasti.

2.15

Pojem oz. koncept socialno motivirane raziskovalne platforme v veliki meri izvira iz pobude javnih družbenih interesnih skupin in njihove potrebe po novih znanjih, ki temelji na pionirskih raziskavah na različnih družbenih področjih. Koncept vključuje tudi aktivno udeležbo teh interesnih skupin pri opredeljevanju problemov in vprašanj, ki jih je treba raziskovati. Poleg tega temelji tudi na tem, da družbene interesne skupine aktivno prevzamejo odgovornost za širjenje in uporabo znanja, ki nastaja. Možnosti za uspeh so pri tem seveda večje, če same interesne skupine igrajo osrednjo vlogo pri opredeljevanju problemov. Zato je treba SMRP pojmovati kot dopolnitev tehnoloških platform, kjer je industrija glavno gibalo. Industrijski akterji bi se lahko intenzivno vključili v posamezna SMRP, glede na raziskovalno področje, tudi če drugi akterji določajo smer. Koncept SMRP vključuje interdisciplinarne raziskave, da bi ustrezno obravnaval zapletenost človekovih in družbenih problemov. Slednje je mogoče najbolje razumeti, če se obravnavajo iz različnih znanstvenih perspektiv. Obsežno nadnacionalno sodelovanje je za razširitev razvoja znanja in možnosti za družbene inovacije pomemben element SMRP.

2.16

V razpravo o SMRP so bile vključene različne vsebine in teme, od katerih se Odbor regij želi tu dotakniti nekaterih potencialnih tem: demografske spremembe v Evropi (staranje prebivalstva), Evropa in integracija/migracija ter trajnostni razvoj iz okoljskega vidika.

Vse države članice se soočajo s problemom staranja prebivalstva ter z vprašanji na področju zdravstva, socialnega varstva (na primer e-zdravje, zdravo staranje, varno bivanje), pokojninskih sistemov, podaljšanja delovne dobe itd. Čeprav je ta demografski razvoj pogostokrat prikazan kot problem, vsekakor odpira tudi številne možnosti. Starejše prebivalstvo predstavlja velik vir znanja, ki temelji na sposobnostih in izkušnjah; številni starejši državljani so dobro informirane in zahtevne stranke/uporabniki/pacienti, ki bodo na različnih področjih zahtevali inovativne rešitve. Kako lahko človeške vire najbolje izkoristimo in razvijemo za vse življenjsko obdobje v korist posamezniku in družbi? Tema „integracija in migracija“ lahko na primer vključuje določene vidike integracije, delovnega življenja in diskriminacije itd. Tema „trajnostni razvoj — varstvo okolja“ bi lahko obravnavala: mesto kot gonilno silo s poudarkom na vzajemnih odnosih med mestom in podeželjem; onesnaževanje okolja in njegov vpliv na pokrajino s poudarkom na vzajemnem učinku med mesti in podeželskimi območji različnih regij; odgovornost Evrope za svetovni trajnostni razvoj s poudarkom na medsebojnih odnosih med svetovnim in evropskim kontekstom.

3.1

Bistveno je, da Evropski raziskovalni svet ohrani visoko stopnjo integritete pri delu z neodvisnimi in kakovostnimi raziskovalci. Njegovo delo se mora odlikovati po enostavnih postopkih obravnavanja predlogov. Razvidno mora biti, kdo določa prednostne naloge.

3.2

Raziskovalcem v drugih evropskih regijah je treba omogočiti sistematičen in učinkovit dostop do rezultatov raziskav, ki jih financira Evropski raziskovalni svet. Potrebna sredstva je treba zagotoviti iz proračuna, namenjenega ukrepom za mobilnost raziskovalcev, ali kot neposredno podporo Evropskega raziskovalnega sveta. V slednjem primeru naj bi podpora predstavljala le majhen delež celotne vsote, predvidene za odobrene projekte.

4.1

Odbor meni, da je za zaposlitev zadostnega števila znanstvenikov v Evropi ženskam treba olajšati delo na področju raziskav. Pri tem lahko veliko prispevajo različni politični ukrepi ter sprememba vzorcev mišljenja v gospodarstvu in na univerzah. Razširiti bi bilo treba aktivnosti Marie Curie, da bi že pri mladih v srednjih šolah vzbudili zanimanje za vlogo in mesto žensk v znanosti in raziskavah ter tako zmanjšali slabšo zastopanost žensk.

4.2

Odbor poudarja, da je zagotovo potrebna vrsta različnih ukrepov, da bi v Evropo privabili veliko število vodilnih raziskovalnih skupin. Razlike, ki ovirajo resnične možnosti za poklicni razvoj v Evropi, so geografske, pravne, upravne in tudi kulturne narave. Primerjava stopenj poklicnega razvoja, ravni plač in socialnih storitev itd. bi bila lahko pobuda za pozitiven razvoj poklicnih možnosti za raziskovalce v Evropi. Nadaljnja možnost bi bila lahko ustvarjanje t.i. „kombiniranih delovnih mest“, kjer bi imeli zaposleni možnost raziskovanja v okviru svojega dela.

4.3

Odbor meni, da bi moral pomen vseživljenjskega učenja ponazarjati vir za rast v Evropi in instrument za dosego evropskih raziskovalno političnih ciljev. Pozitivno je, da ta vidik ponovno izpostavlja predlog Komisije, pomembno pa je, da to delo pospešujejo tako regionalni kot tudi nacionalni akterji ter akterji skupnosti. V zvezi s tem Odbor opozarja na pobudo „platforme vzajemnega učenja“, ki so jo sprožili GD za raziskave, GD za podjetništvo in Odbor regij. Zasnovana je bila kot pomoč oblikovalcem politik na regionalni ravni za razvoj konkretnih orodij na področju učenja, kot so regionalna predvidevanja, regionalne primerjalne analize (benchmarking) in regionalni profili.

4.4

Po mnenju Odbora bi morala Komisija upoštevati tudi to, da poklicne možnosti raziskovalcev v Evropi zadevajo vse države članice in vse tiste javne sektorje, za katere so odgovorne lokalne in regionalne oblasti.

4.5

Poleg tega Odbor poudarja, da je treba sprejeti okrepljene ukrepe, usmerjene v izobraževanje novih generacij raziskovalcev, ki lahko delujejo na univerzah, v gospodarstvu in javnem sektorju. Pri tem gre med drugim za ukrepe na področju izobraževanja znanstvenikov, pri čemer si na primer podiplomski študentje med izobraževanjem pridobivajo praktične izkušnje v gospodarstvu in tudi v javnem sektorju. Raziskovalci začetniki se morajo za zaposlitev izobraževati in pripraviti zunaj univerz.

5.1

Pobudo Regije znanja je med drugim treba pozdraviti zato, ker ponazarja povečan pomen regij za inovacije in rast. Za splošno gospodarsko rast v Evropi ni mogoče dovolj poudariti pomena regij znanja — slednje so temeljni kamen nacionalnih gospodarstev.

5.2

Odbor želi večjo povezanost okvirnih programov in strukturnih skladov. Med podporo vrhunskega raziskovanja in podporo kohezije obstaja določena napetost. Spodbujanje akterjev na področju vrhunskega raziskovanja v vseh regijah lahko to napetost zmanjša. Odbor regij je o tem naročil študijo, v kateri naj bi podrobno preučili strukturno zmogljivost in pripravljenost lokalnih in regionalnih oblasti za podporo R&R. Študija je med drugim usmerjena k povezavam med R&R, strukturnimi skladi in inovacijskimi vprašanji.

5.3

Odbor regij se zaveda razprave o finančni perspektivi, ki poteka v Evropi. Kljub temu je zelo pomembno, da se te nove pobude ohranijo, tudi če bo obseg sredstev manjši v primerjavi s trenutnim predlogom. Predvidena sredstva, ki s približno. 160 milijoni evrov predstavljajo samo približno 2 % od 7,4 milijarde evrov vrednega podprograma Zmogljivosti, so glede na cilje predloga odločno prenizka.

5.4

Poleg tega ni neposrednih prizadevanj za povezovanje univerz s skupnim razvojem in spodbujanjem tržno usmerjene uporabe R&R v sodelovanju z industrijo. Razlog za to je lahko dejstvo, da so bila področja, povezana z inovativnostjo, izvzeta ali obravnavana v posebnem okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost, t. i. programu PKI. Pojavljajo se negotovosti v zvezi z razmejitvami in možnimi prekrivanji med tema okvirnima programoma. Pri tem naj bi Komisija poskrbela za pojasnitev. To naj ne bi bo povzročalo problemov, če pa že, bo morala Komisija pripraviti vzorec, ki bo zagotavljal boljšo združljivost programov. Značilen primer je vprašanje rizičnega kapitala za skupne tehnološke pobude: Ali je projekt v okviru 7. okvirnega programa v fazi uvajanja na trg upravičen do sredstev ali je v tej fazi treba zahtevati sredstva iz programa PKI?

5.5

Odbor regij opozarja na to, da je treba tudi raziskovalne inštitute priznati kot naravni most za prenos tehnologije in razvoj skupnih proizvodov. Nastane lahko velika potreba po specializaciji regij, odvisno od posebne gospodarske strukture in oblike javnega sektorja. Komisija ne bi smela opozarjati le na sinergije kohezijske politike, temveč tudi na pomen sredstev EU pri izvajanju nacionalnih in regionalnih inovacijskih strategij.

5.6

Odbor regij se strinja s Komisijo, da je v konvergenčnih regijah EU, kot so opredeljene v okviru strukturnih skladov, veliko neizrabljenih raziskovalnih potencialov, ki jih je treba odkriti.

5.7

Zanemariti ne smemo manj raziskovalno dejavnih gospodarskih področij, ki prav tako mnogo prispevajo h gospodarski rasti v Evropi in lizbonskemu procesu. Doslej je bil šesti okvirni raziskovalni program usmerjen predvsem na raziskovalno intenzivna področja. Finančna podpora za manj raziskovalno intenzivna področja, ki slednjim omogoča udeležbo pri že obstoječih tehnologijah, lahko prispeva k uresničitvi inovacij, ki bi sicer izostale. Zato bi bilo treba v raziskovalnem programu posvetiti več pozornosti tem akterjem.

5.8

Odbor regij pozdravlja akcijski program Znanost v družbi in poudarja pomen tega pomembnega področja novega okvirnega programa.

6.1

meni, da bi morala biti socialna in ekološka razsežnost trajnostnega razvoja v večji meri smernica za sedmi okvirni program;

6.2

upa, da bo Komisija prevzela proaktivno vlogo in na različne načine podprla postopke SMRP (Socially Motivated Research Platforms), tako kot je to storila pri tehnoloških platformah. Najprej bi lahko na primer opredelili koncept SMRP in različne interesne skupine spodbudili k oblikovanju dolgoročne vizije in strateškega raziskovalnega načrta, k udeležbi na različnih platformah v vlogi opazovalcev, ki bi tam pomagali z nasveti in podporo; poleg tega bi lahko skrbeli za transparentnost in odprtost ter določeno organizacijsko podporo. Na ta način bi Komisija pripravila pot za uspešno izvajanje;

6.3

ugotavlja, da si različni predstavniki lokalnih in regionalnih ravni aktivno prizadevajo pridobiti ustrezne akterje za razvoj koncepta SMRP. Odbor želi, da bi med Komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom, nacionalnimi nosilci raziskovanj, občinami, okrožji in regijami ter raziskovalci in drugimi akterji nastal dialog, ki bi v ospredje najprej postavil temo staranja prebivalstva;

6.4

meni, da je naloga celotne Komisije skrb za to, da izvajanje programov ne ovirajo nikakršni upravno tehnični problemi, ki bi lahko nastali zaradi dejstva, da ta okvirni program in okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (PKI) vodita različna generalna direktorata; razmejitev obeh programov mora biti natančno izdelana;

6.5

poudarja pomen tehnološkega razvoja v Sedmem okvirnem programu in ustvarjanja sinergij z okvirnim programom za konkurenčnost in inovativnost (PKI) za nova podjetja in delovna mesta v podjetjih, ki temeljijo na znanju, v vseh evropskih regijah;

6.6

ocenjuje, da je treba osrednje tematske točke dopolniti s splošnimi vprašanji javnega zdravja, zdravja ter zdravstvenega sektorja in sektorja socialnega varstva. Poleg tega je treba raziskati različne vidike razvoja mest, ne le tiste, ki so povezani z okoljskimi vidiki;

6.7

glede na vlogo MSP, ki so gonilna sila evropskega gospodarstva, predlaga, da se poišče ravnovesje med velikimi pobudami in pobudami MSP v Sedmem okvirnem programu, na primer s povečanim financiranjem pobude Regija znanj;

6.8

spodbuja Komisijo, naj skuša opredeliti primere za vzorno znanstveno sodelovanje različnih udeležencev na lokalni ravni. To lahko izvede tudi v obliki natečaja;

6.9

priporoča Svetu in Evropskemu parlamentu, da se strinjata s predlogom Komisije o dodelitvi sredstev za sedmi okvirni program v višini 72.726 milijonov evrov.