11.4.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 88/7 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah
KOM(2005) 305 končno — 2005/0126 (COD)
(2006/C 88/02)
Svet je 1. septembra 2005 sklenil, da v skladu s členom 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o zgoraj omenjenem dokumentu.
Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 23. januarja 2006. Poročevalka je bila ga. SÁNCHEZ MIGUEL.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 424. plenarnem zasedanju 14. in 15. februarja 2006 (seja z dne 14. februarja) s 134 glasovi za in 2 vzdržanima glasovoma.
1. Sklepi
1.1 |
EESO čestita Komisiji za vsebino predlagane reforme, ki lajša in pojasnjuje izvajanje uredbe, ki je zelo pomembna za dejansko uresničitev prostora svobode, varnosti in pravice v EU. Vendar pa so določeni novi odstavki lahko vir nejasnosti pri razlagi vsebine uredbe, zlasti odstavek 3 člena 8, ki pri izračunavanju rokov v primeru, da naslovnik zavrne sprejem listine, ker ni napisana v jeziku, ki ga razume, uvaja izjemo z namenom zaščititi prosilca v skladu z nacionalnimi določbami. |
1.2 |
Prav tako bi bilo treba pri členu 14, kjer je naveden „ekvivalent“ potrdila o prejemu, natančno določiti, katere druge oblike dokaza vročitve listine s poštnimi storitvami so veljavne. |
1.3 |
Ti dve točki bi bilo treba razjasniti in zlasti preveriti vse jezikovne različice, saj te včasih niso skladne. Problem se lahko reši pred objavo uredbe, kajti treba je vedeti, da bo vsaka država članica izvajala uredbo v skladu s svojo jezikovno različico. |
1.4 |
EESO izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da Komisija ni ocenila položaja glede izvajanja uredbe v novih državah članicah, kljub temu, da so bile priloge prilagojene novemu stanju. |
1.5 |
EESO vsekakor ugotavlja, da je postopek, ki ga prinaša reforma, ustrezen, saj upošteva vse udeležene strani, predvsem pa ker je bil uporabljen eden od instrumentov, ustanovljenih za te namene, to je Evropska pravosodna mreža, ki omogoča upoštevati težave, odkrite pri izvajanju obeh postopkov. |
2. Uvod
2.1 |
Evropska komisija je ta predlog uredbe pripravila v skladu s členom 24 Uredbe (ES) 1348/2000 (1), ki predvideva, da Komisija po pregledu izvajanja uredbe v predvidenem obdobju, ki se izteče 1. junija 2004, vsebino določb prilagodi razvoju sistema vročanja. Pri predlagani spremembi ne gre zgolj za običajno formalno revizijo, temveč ta predlog sodi v okvir procesa poenostavljanja zakonodaje, ki ga je začela EU, in upošteva številne zakonodajne predloge, podane v istem obdobju s ciljem uresničevati resolucijo Sveta iz Tampereja o razvijanju območja svobode, varnosti in pravice, ki omogoča prost pretok oseb znotraj meja EU. |
2.2 |
Izvajanje te uredbe je zelo pomembno za dobro delovanje notranjega trga. Čezmejni posli in pogodbe ter zlasti nove oblike poslovanja, podprte z novimi tehnologijami, zahtevajo ustrezne predpise o vročanju in pošiljanju sodnih in izvensodnih dokumentov iz ene države v drugo. Treba je poudariti, da se je EESO že opredelil (2) za to, da naj bo pravni instrument, ki bo urejal ta postopek, uredba, raje kot predlagana direktiva, saj je cilj dokončna harmonizacija na tem področju. |
3. Vsebina reforme
3.1 |
Cilj predloga reforme je poenostavitev, zato so bile vnesene spremembe v smislu povečanja pravne varnosti prosilca in naslovnika, saj je treba vzpostaviti temeljno načelo, na katerem bo trajno vzpostavljeno zaupanje v notranji trg. |
3.2 |
Najprej so jasno določena pravila za izračun rokov (člen 7.2), ki nadomeščajo stara: nov rok za vročitev je mesec dni po prejemu listine in nacionalno pravo se uporablja le v odnosih med državnimi upravami (člena 9.1 in 9.2). |
3.3 |
Pojasnjeno je na kakšen način lahko naslovnik zavrne sprejem listine, če ne razume jezika, v katerem je napisana. Predvidena je tudi možnost, da se listino prevede v jezik, ki ga naslovnik razume, pri čemer rok začne teči na dan vročitve prevoda (člen 8.1). Kljub temu pa je v novem odstavku 3 predvidena izjema: kadar je v skladu s pravom države članice listino treba vročiti v določenem roku, da se varujejo pravice prosilca, je za prosilca odločilen dan vročitve izvirne listine. |
3.4 |
Pomemben je tudi predlagani popravek, ki se nanaša na stroške vročanja (člen 11.2) in predvideva, da vsaka država članica vnaprej določi fiksno pristojbino. |
3.5 |
Pri vročanju s poštnimi storitvami (člen 14), je predvideno, da lahko vsaka država članica zahteva dokaz v obliki potrdila o prejemu ali „ekvivalenta“, vendar s tem ni omejena pravica oseb, ki imajo interes v sodnem postopku, da vročajo sodne listine prek sodnih uradnikov, uradnikov ali drugih pristojnih oseb zaprošene države članice (člen 15). |
4. Pripombe glede predlaganih sprememb
4.1 |
EESO meni, da je vsak predlog za spremembo zakonodaje pozitiven, če upošteva načelo poenostavitve (3) in obenem zagotavlja pravno varnost na določenem področju. Z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija pripravila poročilo, kot to predvideva uredba (člen 24), da so bile na sejah Evropske pravosodne mreže (4) pregledane in predebatirane izkušnje v zvezi z izvajanjem uredbe in da je na osnovi tako zbranih informacij ter ustreznih študij na tem področju Komisija sprejela poročilo (5), ki je bilo osnova za obravnavani predlog. |
4.2 |
V tem okviru je treba priznati, da je bil z vključitvijo izračunov rokov za vročanje listin v pravo EU narejen velik korak v smeri poenostavitve, saj so pred tem številni nacionalni predpisi postopke le podaljševali. Ta sprememba tudi omogoča, da se udeležene strani seznanijo s postopki, ne da bi jim bilo treba preverjati, kakšni postopki veljajo v vsaki državi članici. Kljub temu pa se v odnosih med državami še vedno priznava uporaba nacionalnega prava, kot predvideva člen 9, ne da bi to škodovalo udeleženim posameznikom. |
4.3 |
Predlagana sprememba besedila člena 8 (6), ki se nanaša na možnost, da naslovnik zavrne sprejem listine, če ne razume jezika, v katerem je napisana, ter na obveznost, da se da listino prevesti, v večji meri zagotavlja zaščito interesov udeleženih strani kot sedanje besedilo, zlasti zato, ker predpisani roki niso krajši, temveč začno teči na dan vročitve prevoda. Vendar pa novo besedilo na koncu odstavka 3 člena 8 poraja hud problem pri izvajanju omenjene določbe v državah članicah, saj uvaja izjemo, da se lahko uporabljajo nacionalni predpisi o izračunu rokov, s tem pa se naslovnik lahko znajde v položaju, ko ne more braniti svojih pravic. |
4.4 |
EESO odobrava uvedbo fiksne pristojbine, ki jo vsaka država članica določi vnaprej, saj dejstvo, da znesek stroškov ni določen, lahko vzbuja nezaupanje med udeleženimi stranmi. Ta sprememba povečuje transparentnost postopka. |
4.5 |
Kot je EESO že izpostavil v enem od svojih mnenj (7), bi bilo treba preučiti uporabo tehničnih inovacij in novih komunikacijskih sredstev — sprejemljivih tako za prosilce kot za naslovnike — kot sta elektronska pošta ali internet, pod pogojem, da se zagotovi pravna varnost. |
4.6 |
Drugo vprašanje, ki bi ga bilo treba preučiti, je besedilo obrazcev v prilogi. Ti so namenjeni pravosodnim organom držav članic, ki so pošiljatelji in naslovniki. EESO meni, da bi bilo treba poleg interesov organov pošiljanja ali sprejemanja imeti v mislih tudi udeležene strani v sodnih in izvensodnih postopkih ter poenostaviti besedilo, da bi bilo tudi zanje razumljivo. |
V Bruslju, 14. februarja 2006.
Predsednica
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Anne-Marie SIGMUND
(1) UL L 160, z dne 30.6.2000.
(2) UL C 368, z dne 20.12.1999 (točka 3.2).
(4) Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah. UL C 139 z dne 11.5.2001.
(5) Poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 1. oktobra 2004 – COM (2004) 603 final.
(6) Predlagano novo besedilo člena 8, ki se nanaša na možnost, da naslovnik zavrne sprejem listine, če ni napisana v enem od uradnih jezikov zaprošene države članice, je v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča. Glede tega glej nedavno sodbo C-443/03 z dne 8. aprila 2005.
(7) UL C 368, z dne 20.12.1999.