29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 206/23

1)

Civilna družba ima v državah kandidatkah temeljno vlogo pri seznanjanju državljanov s projektom evropskega združevanja in pri podpiranju nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti v gospodarskih, družbenih in političnih prizadevanjih za uspešno izvedbo pristopnega procesa;

2)

Civilnodružbeni dialog med civilnimi družbami EU in držav kandidatk je potreben za pospešitev in poglabljanje procesa vzajemnega družbenega in političnega spoznavanja in vzajemnega spoštovanja kultur;

3)

Vzpostavljanje mrež, ki gradijo na civilnih družbah posameznih držav in služijo vzajemnemu spoznavanju ter seznanjanju s procesom evropskega združevanja, ponuja prednost, da se zagotovi decentraliziran pristop;

1.1.1

z zadovoljstvom sprejema sporočilo Evropske komisije o uresničevanju „tretjega stebra“ njene strategije, ki temelji na civilnodružbenem dialogu in je usmerjen k Turčiji, Hrvaški in prihodnjim državam kandidatkam za pristop v EU;

1.1.2

se zlasti strinja s pogledom, da morajo evropske institucije preusmeriti svojo pozornost k državljanom držav kandidatk, za katere se je pokazalo, da jih pri prejšnjih širitvah glede ustreznih odločitev, posledic in možnosti niso dovolj vključevali, zaradi česar so proces združevanja pogosto občutili, kot da jim je „naložen“, ne pa, da so v njem „udeleženi“ tudi sami;

1.1.3

se sklicuje na sklep Sveta z dne 3. oktobra 2005, ki poudarja nujnost, da se zagotovi soglasje državljanov za proces pristopanja; meni, da se posredovanje informacij o posledicah napredujoče širitve Skupnosti ne sme več omejevati na državljane držav kandidatk, temveč mora zajeti tudi civilnodružbene akterje držav članic. Sposobnost Skupnosti za sprejemanje novih članic kot konstitutivno merilo pristopanja se meri tudi s stopnjo pripravljenosti, s katero državljani sprejemajo prihodnje širitve;

1.1.4

se strinja z odločitvijo Komisije, da lokalne in regionalne oblasti vključi v politični dialog, ki se vodi z vsemi državami kandidatkami na njihovi poti do pristopa v EU; zato meni, da je prednostni sogovornik v okviru tretjega stebra strategije Komisije, ker je neposredno poklican, da pospešuje civilnodružbeni dialog; zato zahteva, da se ga neposredno vključi v prihodnje delo Komisije v okviru dialoga med civilnimi družbami, pri čemer je posebna pozornost namenjena ukrepom na področju informiranja in komuniciranja;

1.1.5

opozarja na neravnotežje v sporočilu Evropske komisije, ki je svoj dokument skoraj v celoti namenila Turčiji; meni, da bi utegnilo biti smotrneje, če bi bilo sporočilo o tretjem stebru oblikovano bolj horizontalno, da bi lahko veljalo za vse države kandidatke za pristop in ne samo za Turčijo in Hrvaško;

1.1.6

še posebej opozarja na razkorak v finančnem pristopu, predvidenem v sporočilu; čeprav je ta pristop samo začasen, je v njegovem okviru določen minimalni proračun za dejavnosti v zvezi s Turčijo, medtem ko ga za ukrepe v korist Hrvaške ni;

1.1.7

meni, da je treba državam članicam Evropske unije prepustiti izbor oblik načrtovanja politike komuniciranja in vključevanja, usmerjene k državljanom iz držav kandidatk, ki živijo v teh državah članicah; naloga Evropske komisije pa je, da razvije skupen pristop, ki bi posredoval razloge, pomen in potencial procesa evropskega združevanja, velja za sedanje in za možne prihodnje kandidatke za pristop in se uresničuje z načrtom komuniciranja, ki je usmerjen k državljanom vseh držav kandidatk in ki ga izvajajo regionalne in lokalne oblasti;

1.1.8

v tej zvezi poudarja potrebo, da se vzpostavi Evropska mreža civilnih družb, ki bi delovala v civilni družbi ter na šolah in univerzah držav kandidatk in katere naloga – skupaj z ustreznim financiranjem – bi bila, državljanom držav kandidatk posredovati zgodovino, institucije, razloge in perspektive procesa evropskega združevanja, še posebej pa pomen evropskega državljanstva, ki se bo po zaključku pristopnega procesa pridružilo državljanstvu posamezne države članice;

1.1.9

nadalje predlaga, da se v skladu s prvimi osnutki sporazumov o stabilizaciji in pridružitvi (SSP) načrtujejo in institucionalizirajo srečanja med lokalnimi in regionalnimi nosilci mandatov Evropske unije ter lokalnimi in regionalnimi nosilci mandatov iz vseh držav kandidatk, kar zdaj ni predvideno ne za Hrvaško ne za države zahodnega Balkana kot možne kandidatke;

1.2.1

potrjuje svoje prepričanje, da je skupni posvetovalni odbor s turškimi lokalnimi oblastmi smotrn, vendar pa zaskrbljeno ugotavlja, da turške nacionalne oblasti še niso v celoti uresničile ukrepov, potrebnih za dejansko ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora predstavnikov Odbora regij in Turčije;

1.2.2

se seznanja s predlogom Komisije, da v proces vključevanja turških državljanov v državah članicah EU vključi nevladne organizacije, poudarja pa, da je za neoviran potek tega procesa nujno potreben decentraliziran pristop, ki vključuje lokalne oblasti;

1.2.3

poudarja korist posebnega letnega poročila Komisije o spoštovanju pravic manjšin v Turčiji in meni, da kaže predvideti fiksni delež predpristopne finančne pomoči za nevladne organizacije in združenja lokalnih predstavnikov, ki se ukvarjajo z varstvom manjšinskih pravic ter s podpiranjem manjšinskih in regionalnih jezikov;

1.2.4

zagovarja pristop Komisije v prid organizacij, ki se zavzemajo za varstvo pravic žensk in za enake možnosti ter poudarja potrebo po pospeševanju in spremljanju dejanske aktivne udeleženosti žensk v aktivnih političnih dogajanjih na lokalni ravni;

1.2.5

izraža zadovoljstvo z udeležbo turških študentov v programih EU Jean Monnet, vendar meni, da je ta pristop nujno treba decentralizirati in razširiti (tudi s pomočjo novih tehnologij), da bi bile lahko udeležene tudi univerze z obrobij in študenti, ki ne nameravajo pridobiti univerzitetne izobrazbe;

1.2.6

izraža zadovoljstvo z razvojem programov medkulturnih izmenjav, ki lahko postanejo nosilci dialoga z EU, in spodbuja Evropsko komisijo in še posebej njeno delegacijo v Ankari, naj uporablja decentraliziran pristop in naj ustrezno upošteva nevladne organizacije z obrobnih območij in v regijah Turčije z jezikovnimi manjšinami, varstvo katerih bi morali spodbujati tudi s programi EU Kultura in Mediji;

1.2.7

se strinja, da je treba spodbujati dialog med verskimi skupnostmi in združenji, in pričakuje, da bo o tem primerno seznanjen s prihodnjimi sporočili o civilnodružbenem dialogu;

1.2.8

meni, da je smotrno, da je aktivno vključen v pospeševanje javnih internetnih razprav in da sodeluje pri internetnih dejavnostih, ki jih pripravlja Komisija na internetni strani z informacijami o Turčiji;

1.3.1

obžaluje, da sporazum o stabilizaciji in pridružitvi (SSP) s Hrvaško ne predvideva ustanovitve Skupnega posvetovalnega odbora Odbora regij ter hrvaških lokalnih in regionalnih oblasti, in Komisijo opozarja, da mora podpreti zahtevo Odbora regij, da se podobne napake ne bi znova pojavljale pri drugih potencialnih držav kandidatk na območju zahodnega Balkana;

1.3.2

ugotavlja, da je Hrvaška vse bolj udeležena v programih Skupnosti, in se zavzema za krepitev partnerstev med mesti na Hrvaškem in v EU (prek programa Državljani za Evropo) ter med hrvaškimi županijami in evropskimi regijami, še posebej med tistimi regijami novih držav članic, ki se uvrščajo v Cilj 1 (med drugim prek programa Leonardo da Vinci);

1.3.3

opozarja Komisijo, da je treba v hrvaški civilni družbi posebno pozornost namenjati spodbujanju spoštovanja manjšinskih jezikov in dvojezičnosti ter manjšinskih pravic;

1.3.4

izraža zadovoljstvo z namero Evropske komisije, da v svoje projekte financiranja televizijskih programov, namenjenih seznanjanju najširše javnosti z Evropsko unijo, vključi tudi programe, ki jih pripravljajo evropski mediji na lokalni in regionalni ravni; v tej zvezi poudarja, da je za uspeh takšnih ukrepov pomembno uporabljati regionalne ali manjšinske jezike;

1.3.5

meni, da je v okviru novih dejavnosti, ki jih je treba razviti z aktivno udeležbo hrvaške civilne družbe, nujno spodbujanje čezmejnega sodelovanja, še posebej s spodbujanjem evroregij in medverskega dialoga;

1.3.6

se seznanja z voljo hrvaške vlade, da pripravi „nacionalno strategijo za razvoj civilne družbe“ in ustanovi svet za razvoj civilne družbe, namenjen zagotavljanju nujne transparentnosti pri ocenjevanju dodeljevanja državnih sredstev za dejavnosti hrvaške civilne družbe.

2.1.1

se zavzema za to, da Komisija po letu 2006 vsako leto pripravi obsežen dokument o stanju dialoga med civilnimi družbami, ki upošteva danosti vseh držav kandidatk in vsebuje posebno poročilo o dialogu med verskimi skupnostmi in združenji;

2.1.2

se zavzema za to, da se prihodnjim sporočilom o civilnodružbenem dialogu redno prilaga finančni okvir za letno financiranje dejavnosti, namenjenih razvoju civilnodružbenega dialoga;

2.1.3

Komisiji predlaga, da prouči možnost vzpostavitve „evropske mreže civilne družbe“ za vzajemno seznanjanje z zgodovino, kulturami in procesom evropskega združevanja, ki bi upoštevala kulturno, nacionalno, regionalno in lokalno raznolikost EU ter preko šol in univerz dosegala državljane EU in držav kandidatk;

2.1.4

poudarja, da bi se moral dialog osredotočati na pozitivne vidike evropskega združevanja;

2.1.5

poziva Komisijo, da uporablja omrežje Circom in zasebne televizijske postaje v regijah in mestih EU in v državah kandidatkah za pripravljanje televizijskih programov, namenjenih najširšemu občinstvu, za razvijanje civilnodružbenega dialoga med civilnimi družbami EU in držav kandidatk; nadalje poziva Komisijo, da spodbuja udeležbo novinarjev turškega in hrvaškega nacionalnega, regionalnega in lokalnega tiska, vključno z manjšinskim, na plenarnih zasedanjih Odbora regij;

2.1.6

meni, da je treba posebno pozornost namenjati upoštevanju enakih možnosti in vlogi ženskih združenj, in zato predlaga, da Komisija nameni prednost tistim projektom nevladnih organizacij, ki so namenjeni upoštevanju enakih možnosti in razvijanju udeležbe žensk v družbenih in političnih dejavnostih. V tej zvezi poziva Evropsko komisijo, da pripravi specifične programe za države kandidatke, namenjene boju proti neposredni in posredni diskriminaciji tako v gospodarskem, družbenem in političnem življenju kot tudi na področju izobraževanja in medijev;

2.1.7

opozarja, da je Hrvaška trenutno izključena iz akcijskega programa EU za podporo organizacij, ki delujejo na področju aktivnega evropskega državljanstva (državljanske udeležbe);

2.2.1

se seznanja s tem, da je po oceni Evropske komisije za financiranje civilnodružbenega dialoga za leto 2006 potrebnih 40 milijonov eurov; glede tega se zavzema za vmesno oceno uporabe razpoložljivih sredstev in meni, da je pristop, ki upošteva konkretne potrebe, smotrnejši od dodelitve fiksnega odstotnega deleža, kot ga predlaga Komisija v svojem sporočilu, z izjemo predhodno določenega in na več let nanašajočega se zneska za pospeševanje delovanja nevladnih organizacij in lokalnih predstavniških združenj, ki se zavzemajo za varstvo manjšinskih pravic in rabo manjšinskih jezikov;

2.2.2

poziva turške oblasti, da ukrenejo, kar je potrebno za vzpostavitev Skupnega posvetovalnega odbora turških lokalnih oblasti in Odbora regij;

2.2.3

poziva Komisijo, naj financira programe Jean Monnet in akcijo Jean Monnet, ki podpira univerzitetne predmete o evropskem združevanju tudi zunaj velikih mest in velikih turških univerz; v tem smislu meni, da bi bilo dobro pripraviti podobne programe, namenjene dijakom;

2.2.4

da bi vključili tudi nevladne organizacije z obrobnih območij Turčije, priporoča krepitev stikov s predstavniškimi združenji lokalnih oblasti ter regionalnih in lokalnih medijev;

2.2.5

poziva Evropsko komisijo, naj okrepi svoje pozive turškim oblastem, da bi bile ženske ustrezno zastopane v lokalnih političnih organih; v tem smislu se zavzema za to, da bi ustvarili vsakoletno evropsko priznanje za delovanje žensk v lokalni politiki v Turčiji;

2.2.6

z namenom, da bi okrepili partnerstva med mesti v Turčiji in v EU, Komisiji predlaga, da se opre na člane Odbora regij, ki bi lahko vsako leto „posvojili“ nekaj mestnih uprav in vzpostavili partnerstva z enakim številom lokalnih uprav v EU, recimo ob priliki letne konference, ki bi jo pripravljala Komisija, z njegovim sodelovanjem;

2.2.7

zahteva od Evropske komisije, da Odbor regij vključi v internetne dejavnosti za spodbujanje javnih razprav na internetu, vključno z izvedbo in vzpostavitvijo internetne strani z informacijami o širitvi in o dejavnostih v okviru civilnodružbenega dialoga v Turčiji;

2.3.1

poziva Evropsko komisijo, da predvidi financiranje dejavnosti, povezanih s civilnodružbenim dialogom, začenši s proračunom za leto 2006, in to z dodelitvijo konkretnega zneska izdatkov, ki so vsako leto predvideni v okviru programa predpristopne pomoči;

2.3.2

ponovno poudarja svoj interes za dialog s hrvaškimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi in zahteva, da se v sporazumih o stabilizaciji in pridružitvi, sklenjenih z drugimi državami zahodnega Balkana, predvidi izrecna vzpostavitev Skupnega posvetovalnega odbora z Odborom regij;

2.3.3

predlaga uvedbo posebnih programov partnerstva med javnimi upravami hrvaških županij in evropskih regij iz Cilja 1 (po letu 2007: Konvergenčnega cilja) za izmenjavo dobrih praks na področju izkoriščanja predpristopnih sredstev, in še zlasti posebno načrtovanje regionalnih partnerstev prek programa za usposabljanje Leonardo da Vinci;

2.3.4

predlaga uvedbo programa informiranja za vzajemno spoznavanje in spodbujanje evropskega sporočila na lokalni ravni tudi v jezikih narodnih manjšin, in sicer z vključevanjem hrvaških regionalnih medijev, vključno z mediji, ki predstavljajo narodne manjšine;

2.3.5

zahteva od Evropske komisije, da varuje delo civilne družbe, ki predstavlja narodne manjšine na Hrvaškem, in da pripravi letno poročilo o spoštovanju pravic narodnih manjšin ter, kjer je to predvideno, dvojezičnosti v lokalni in regionalni upravi;

2.3.6

predlaga, da bi Hrvaška po letu 2007 sodelovala v akcijskem programu EU za spodbujanje organizacij, ki delujejo na področju aktivnega evropskega državljanstva (državljanske udeležbe);

2.3.7

Evropski komisiji predlaga, da se zavzame za to, da bi se eden od predstavnikov civilnih družb EU lahko kot opazovalec udeleževal zasedanj Sveta za razvoj civilne družbe, ki ga je ustanovila hrvaška vlada.