23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/26

—

neposredni in dopolnilni ukrepi za dovršitev notranjega trga za poslovne storitve in še posebej za odstranitev ovir za nemoteno delovanje sektorja (ovire za združevanje trgov, mobilnost delovne sile in gospodarsko rast);

—

čimprejšnje priznanje poslovnih storitev kot neločljivega dela vsakršne industrijske politike; Evropska komisija bi morala to upoštevati in sprejeti ukrepe za razširitev obsega evropske industrijske politike z vključitvijo poslovnih storitev;

—

vzpostavitev evropske opazovalnice za poslovne storitve s ciljem, da zbira informacije, spodbuja raziskave in razprave, predlaga priporočila za politične strategije ter spremlja njihovo uresničevanje;

—

okrepljeno spodbujanje socialnega dialoga, da se spremljajo in presojajo spremembe delovnih razmer in zaposlitvenih možnosti, ki nastajajo ob strukturnih spremembah, ter tako utrjuje podlaga poslovnih storitev kot moderne gospodarske oblike.

—

spodbujanje poslovnih storitev kot sredstva za izboljšanje gospodarske in industrijske produktivnosti in zato, da se dosežejo konkurenčne prednosti za tekmovanje na svetovnem trgu z državami, kjer so proizvodni stroški nizki, in drugimi konkurenčnimi državami;

—

spodbujanje obsežnejše in učinkovitejše uporabe poslovnih storitev, ki jih izvajajo MSP;

—

spodbujanje zaposlovanja in izboljševanje delovnih razmer pri poslovnih storitvah kot sredstva za povečevanje produktivnosti, kakovosti storitev in življenjske ravni;

—

usmerjeni programi usposabljanja in dopolnilnega izobraževanja za krepitev sposobnosti prilagajanja in za izboljševanje zaposlitvenih možnosti delojemalcev, na katere vplivajo strukturne spremembe.

—

Z javnimi sredstvi financirani programi raziskav in razvoja na nacionalni ravni in ravni EU bi morali posebej upoštevati ukrepe in projekte, ki imajo za cilj povečevanje proizvodnje in uporabo inovativnih poslovnih storitev.

—

Pozornost bi morali namenjati izbranim projektom za storitve v industriji, ki terjajo veliko znanja in ki vodijo k inovacijam, visoki produktivnosti in velikim možnostim rasti (npr. storitve informacijsko-komunikacijskih tehnologij in raziskav ter razvoja).

—

Poslovne storitve so v gospodarstvu, ki temelji na znanju, vir inovacij. Raziskave bi morali spodbujati k temu, da nadaljujejo razvoj „znanosti poslovnih storitev“ in še zlasti metodološko znanje, ki ga je treba uporabljati v procesih podjetij.

—

Zaščito pravic intelektualne lastnine bi bilo treba okrepiti s sprejetjem patentne zakonodaje v pripravi, da se podjetja spodbujajo k vlaganjem v raziskave in razvoj ter v inovacije.

—

Priznati in spodbujati je treba vlogo informacijsko-komunikacijskih tehnologij — s ciljem, da se zagotovi opravljanje storitev, še zlasti za MSP, s hitrim širokopasovnim internetnim dostopom povsod v Evropi, in si pri tem prizadevati za rešitev vprašanj varnosti in varstva zasebne sfere v zvezi z digitalnimi mrežami e-gospodarstva. V tem okviru ima pomembno vlogo pobuda Evropske komisije i2010.

—

Inženiring storitev je nova strokovna disciplina, ki služi kot osnova za izboljševanje kakovosti poslovnih storitev z boljšim sistematičnim načrtovanjem. Ta inovativni pristop je treba kot posebnost nadalje razvijati za raziskave in izobraževanje na univerzah, visokih poslovnih šolah in drugih izobraževalnih ustanovah.

—

Standardizacija se lahko izkaže za koristno pri izboljševanju kakovosti storitev in močnejšem združevanju trgov EU. Zato bi bilo treba spodbujati prostovoljno standardiziranje storitev nasploh in še posebej poslovnih storitev.

—

Iskanje rešitev za krepitev človeškega kapitala v EU in preobrat trenda vse močnejšega odseljevanja raziskovalcev iz EU.

—

Uvedba novih pobud za zasebni sektor, da se poveča njegov delež dejavnosti raziskav in razvoja v skladu z lizbonsko strategijo.

—

Izboljšanje podatkov in informacij o poslovnih storitvah in o storitvah, ki jih ponujajo industrijska podjetja.

—

Izboljšanje tržne transparentnosti dobaviteljev poslovnih storitev.

—

Zagotavljanje več sredstev za boljše splošno in poklicno izobraževanje, e-učenje in znanje jezikov, da se omogoči razvoj čezmejnih poslovnih storitev.

1.1

To mnenje proučuje učinke poslovnih storitev na zaposlovanje, konkurenčnost in produktivnost evropske industrije ter možnosti nadaljnjega razvoja tega sektorja v skladu z lizbonskim programom. Posebna pozornost je namenjena razvoju novega strokovnega področja, znanega kot „inženiring storitev“, in učinkom eksternalizacije — oddajanja storitev zunanjim izvajalcem.

1.2

Obstaja zaskrbljenost glede možnosti evropskega gospodarstva in vprašanja, kako se bo v prihodnosti soočilo z močno konkurenco držav z nizkimi proizvodnimi stroški. V Evropi so tako proizvodna podjetja kot podjetja s področja poslovnih storitev izgubila več tisoč delovnih mest v korist držav, ki imajo primerjalno prednost na področju stroškov in usposabljanja (npr. Kitajske na področju proizvodnje in Indije na področju poslovnih storitev). Kljub temu razvoju ima industrija v evropskem gospodarstvu še vedno ključno vlogo. Po najnovejših statističnih podatkih za leto 2004 je bila EU največja izvoznica blaga, v vrednosti več kot 1.200 milijard dolarjev (1).

1.3

Industrija še naprej velja za glavno gonilo tehničnih sprememb in inovacij v EU. Vendar je treba ugotoviti, da ji v minulem desetletju pogosto ni uspelo, da bi svoje dejavnosti na področju višje tehnologije in večje dodane vrednosti v pravem trenutku okrepila. Rast na področju poslovnih storitev — še posebej z uporabo storitev, ki terjajo veliko znanja — je dodatna pot za razvoj novih tehnologij, odpiranja novih zaposlitvenih možnosti in pridobivanja novih konkurenčnih prednosti. Poslovne storitve so tudi vir za netehnične inovacije (npr. organizacijske narave), ki spodbujajo nematerialno imetje podjetij in znanje zaposlenih.

1.4

Izredne spremembe potrošnje v visokorazvitih narodnih gospodarstvih, vse do storitev, ne kažejo, kot včasih domnevajo, na deindustrializacijo. Ta razvoj je mogoče obravnavati kot statistični odraz vse globlje delitve dela v razvitih gospodarstvih in kot razdruževanje nekoč združenih vertikalnih verig ustvarjanja vrednosti. Storitve, ki so jih doslej interno izvajala industrijska podjetja, zdaj ponujajo specializirani ponudniki storitev. Nastala so nova storitvena podjetja in ta podpirajo prizadevanje evropske industrije, da poveča svojo učinkovitost in uporabi nove tehnologije, ki ustvarjajo nove izdelke z večjo dodano vrednostjo.

1.5

Najnovejše raziskave kažejo, da so v zdaj razvijajočem se gospodarstvu storitve in industrija združene in se medsebojno dopolnjujejo. Povpraševanje po storitvah obstaja povsod, kjer je močno industrijsko gospodarstvo, in razvija se kot posledica tega. Niso izključna alternativa (2).

1.6

To mnenje se ne zavzema za posebno pospeševanje storitev na račun zapostavljanja industrije, temveč poudarja soodvisnost med proizvodnjo in storitvenim sektorjem (3) in pozitivni potencial za izboljšanje in razširjanje poslovnih storitev. EESO poudarja pozitiven prispevek poslovnih storitev za višjo produktivnost in konkurenčnost evropskega industrijskega sektorja. Obenem pa ponudniki poslovnih storitev povečujejo svojo lastno produktivnost z inovacijami, vključno s hitrim odpiranjem do novih tehnologij, z ustvarjanjem spodbud za višje kvalificirane delavce in z izboljševanjem delovnih razmer (4).

1.7

Eksternalizacija oziroma oddaja izvajanja storitev zunanjim specializiranim ponudnikom storitev, ki lahko izkoriščajo učinke racionalizacije in stalne inovacijske procese, pozitivno vpliva na stroške in produktivnost. Očitno pa se mala in srednje velika podjetja znanja in inovativnih poslovnih storitev še ne poslužujejo v zadostni meri. Poleg tega je treba delavcem z ustreznimi prešolanji omogočiti, da bodo zaposlitev v industriji lažje zamenjali za zaposlitev na področju poslovnih storitev.

1.8

Večino poslovnih storitev zdaj ponujajo domači ponudniki. Vendar pa ni nobenega jamstva, da bo tako tudi v prihodnosti. Nekatere poslovne storitve je mogoče zaupati zunanjim izvajalcem v širšem evropskem okviru — vključno z novimi državami članicami in državami kandidatkami — ali celo svetovnem okviru (tako imenovani near-shoring in offshore outsourcing). Najnovejši podatki Eurostata kažejo, da je EU-25 v letu 2004 v trgovini s storitvami imela presežek 42,8 milijarde EUR (v primerjavi z letom 2003 za 5,8 milijarde EUR več) (5).

1.9

Obstaja potreba po stalni in natančni analizi strukture in procesov podjetij, da se določijo takšna področja nalog, ki jih lahko ponujajo specializirani ponudniki poslovnih storitev ali mrež podjetij (skupnih služb), ki lahko takšne naloge izvajajo učinkoviteje, ker lahko delujejo v večjem obsegu in združujejo svoje strokovno znanje. Čeprav bi to utegnilo imeti posledice za zaposlitveni položaj v industriji, se s tem morda v nekaterih primerih preprečuje potencialne negativne učinke eksternalizacije prek državnih meja (offshore outsorcing), ohranja industrijo v Evropi in povečuje povpraševanje po delovnih mestih na področju poslovnih storitev. Z okrepljenim ustvarjanjem delovnih mest na področju poslovnih storitev za kvalificirane delavce v podjetjih nastajajo nove konkurenčne prednosti.

2.1

Učinke globalizacije in potrebo, da se s spremembami prilagajajo novim okoliščinam, občutijo na vseh področjih evropskega gospodarstva. V tem kontekstu lahko industrijska politika igra pozitivno vlogo. V svojem sporočilu Industrijska politika za razširjeno Evropo: Pospeševanje industrijskih sprememb  (6) je Evropska komisija objavila svojo namero, da razvija primerno industrijsko politiko za spremljanje sprememb v industriji.

2.2

Evropska komisija je nedavno objavila sporočilo Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti: politični okvir za krepitev proizvodnje EU — za celovitejši pristop k industrijski politiki  (7). V tem okviru za industrijsko politiko je Komisija napovedala sedem velikih medsektorskih ukrepov:

Velika pomanjkljivost tega sporočila je zanemarjanje storitev nasploh in poslovnih storitev še posebej. EESO je prepričan, da morajo biti poslovne storitve v celoto vključen sestavni del vsake industrijske politike. Evropsko komisijo poziva, da z vključitvijo poslovnih storitev razširi pristope k prihodnji industrijski politiki. Učinkovita industrijska politika mora upoštevati tudi socialne posledice sprememb v industriji in njihove učinke na zaposlitveno strukturo. To pomeni, da je treba bolj poudarjati politiko vseživljenjskega učenja in mobilnost delojemalcev.

2.3

Evropa mora v večji meri in temeljiteje osvojiti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Večja uporaba IKT in njihova vključenost v industrijo sta prav tako pomembni kot na področju poslovnih storitev. Evropa na področju informacijske tehnologije zaostaja za svojimi glavnimi tekmeci. Izdatki za informacijsko tehnologijo so bili v letu 2004 v zahodni Evropi 732 EUR na prebivalca, v ZDA 1 161 EUR in na Japonskem 1 012 EUR. Delež izdatkov za informacijsko tehnologijo je v primerjavi z BDP znašal v zahodni Evropi 3,08 %, v ZDA 4,55 % in na Japonskem 3,59 % (8). V tem okviru ima pomembno vlogo task-force Evropske komisije za konkurenčnost IKT.

2.4

Zaostajanje produktivnosti evropske industrije pogosto pripisujejo premajhni uporabi tehnologije in nezadostni uporabi potenciala IKT, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih. Zdi pa se, da problem ne tiči v stroških strojne opreme, temveč v pomanjkanju znanja s področja IKT v malih in srednje velikih podjetjih, kar tem podjetjem otežuje soočanje s hitrimi spremembami in vse večjo zapletenostjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Med malimi in srednje velikimi podjetji obstaja torej „digitalni prepad“ — s posledico, da celotni potencial IKT in modelov e-poslovanja vse doslej še ni bil izkoriščen (9). Vloga poslovnih storitev je pomembna za takšno oblikovanje sektorja IKT, da se poveča njegova učinkovitost in tako doseže trajnostno povečanje produktivnosti.

2.5

Notranji trg za storitve na splošno in za poslovne storitve še posebej še ni dovršen, in še naprej obstaja veliko ovir za učinkovitost, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest. Veliko ovir je bilo opisanih v poročilu Komisije Stanje notranjega trga za storitve  (10). Vendar je bil odtlej dosežen določen napredek z uresničevanjem lizbonske strategije. Na najvišjem mestu ureditvenih vidikov za trge poslovnih storitev so v poročilu opisane dopolnilne politike, s katerimi se zagotavlja potrebna konkurenčnost EU na svetovnem trgu, a tudi socialni in gospodarski napredek.

3.2

K poslovnim storitvam sodijo zelo različne dejavnosti, od storitev, ki terjajo veliko znanja (npr. inženirske in knjigovodske storitve ter pravno svetovanje) do storitev z visoko dodano vrednostjo (npr. storitve IKT in podjetniško svetovanje) ter storitve, povezane z osebjem (npr. izbor osebja in posredovanje dela, pomoč pri preusmerjanju v poklicu (outplacement), delo za določen čas), vse do podpornih storitev, vključno s tistimi, ki imajo nizko dodano vrednost (npr. čiščenje poslopij, varnostne službe, gostinstvo) in tistimi z rastočo dodano vrednostjo (kot so upravljanje z energijo, oskrba in ravnanje z vodo in drugimi tekočinami, ter ravnanje z zrakom in odpadki). V navedenih skupinah dejavnosti je treba delovnim razmeram in socialnim standardom namenjati še posebno pozornost.

Preglednica 1:   Najpomembnejše storitve, odločilne za uspeh podjetja (funkcionalni pristop) (12)

3.4

Danes je vse več proizvodnih podjetij, ki si storitve upajo izvajati sama. Ne ponujajo samo storitev za stranke, temveč kot del svojega poslovanja vse bolj odkrivajo tudi dodano vrednost, ki nastaja s prodajo njihovega strokovnega znanja — s področja tehnike, oblikovanja ali inovacij v postopkih — drugim podjetjem. Nastaja nova, mešana oblika podjetja, ki obsega podjetniške dejavnosti tako na področju proizvodnje kot tudi storitev. Odjemalci vse bolj zahtevajo „rešitve“ in ne samo preprosto izdelkov. Konkurenčna prednost za proizvodno podjetje pogosto nastane s sposobnostjo, da je podjetje zmožno ponujati dodatne storitve.

3.5

Pomanjkanje posebnih statističnih podatkov o poslovnih storitvah  (14). Ni dovolj statističnih podatkov o povpraševanju po storitvah. Vzajemno delovanje med različnimi sektorji ni dovolj dokumentirano. Informacije o dejavnostih izvajalcev storitev in o njihovem prispevku k narodnim gospodarstvom držav članic EU bo, upajmo, mogoče izboljšati z revizijo klasifikacijskega sistema NACE za gospodarske panoge, ki jo pričakujejo v letu 2007. Revidirana klasifikacija bo omogočala boljši vpogled v strukturo in razvoj storitvenega sektorja (15). Tudi informacij o tem, katere storitve izvajajo proizvodna podjetja in v kakšnem obsegu, ni.

3.6

Razdrobljenost in pomanjkanje informacij in analiz, ki se nanašajo na poslovne storitve — EESO ugotavlja, da obstaja potreba po Evropski opazovalnici poslovnih storitev, namenjeni zbiranju informacij, pospeševanju raziskav, spodbujanju razprav in pripravljanju političnih priporočil oziroma njihovemu spremljanju. Vzpostavitev opazovalnice ali podobni ukrepi bi vodili do boljšega razumevanja najnovejših dogajanj na tem področju, ki potekajo zelo hitro, in bi služili kot vmesnik med političnimi nosilci odločitev ter udeleženci.

3.7

Standardizacija storitev. Nadaljnja pospešitev prostovoljne standardizacije storitev na podlagi zahtev trga dela in jasnih izhodišč terja vzpostavitev temeljnih standardov varnosti, kakovosti in storilnosti ter spodbujanje konkurence ter inovativnosti v izvajanju storitev. Ta izziv morajo sprejeti CEN (Evropski odbor za standardizacijo), ISO (International Standard Organisation) in nacionalni standardizacijski organi. Razvoj prostovoljnih standardov v storitvenem sektorju bi nedvomno spodbujal čezmejne trgovinske storitve in prispeval k pospeševanju notranjega trga storitev.

4.1

Poslovne storitve so zelo pomembne za sektor malih in srednje velikih podjetij, da lahko prispeva svoj potencialni delež k inovativnosti in rasti. Obstajajo znamenja, da najbolj dinamični MSP izdatno uporabljajo poslovne storitve. Spričo pritiska internacionalizacije je treba spodbujati močnejšo uporabo teh storitev pri večjem številu MSP.

4.2

Nacionalna inovacijska sposobnost.

Sposobnost države, da poraja nove zamisli in da trajno trži tok inovativnih tehnologij, je odvisna od različnih dejavnikov (17):

4.3

85 % raziskav EU (v ZDA 66 %) je osredotočenih na industrijo, za razčlenitev raziskav in razvoja v storitvenem sektorju pa ni zanesljivih podatkov. Od celotnih raziskav in razvoja, ki se nanašajo na industrijo, jih 87,5 % poteka na osmih področjih (kemija, strojna industrija, pisarniški stroji, elektrotehnika, polprevodniška tehnika in komunikacije, instrumenti, motorna vozila ter letalstvo in vesoljski poleti).

4.4

Pri absolutnih izdatkih za raziskave in razvoj Evropski uniji ni uspelo premostiti prepada med EU in ZDA; temveč se je ta v zadnjem desetletju še poglobil.

4.5

Močnejše osredotočenje financiranja raziskav in razvoja na visoke tehnologije in storitve, ki terjajo veliko znanja (z visokimi deleži dobička) je za konkurenčnost evropske industrije odločilnega pomena. „Cilj 3 %“ (18) BDP Evropske unije, ki naj bi jih namenjali za raziskave in razvoj, bi bil laže dosegljiv, če bi izdatneje pospeševali raziskave in razvoj v storitevah, ki se nanašajo na podjetja.

4.6

Evropski tehnološki inštitut, kot ga je predlagala Evropska Komisija v enem svojih nedavnih sporočil (19), je sicer koristen, a tehnologijo morajo spremljati učinkovite trženjske in organizacijske strategije.

4.7

Učinki inovativnih funkcij storitev, ki se nanašajo na podjetja, je prikazan v naslednji preglednici.

Preglednica 2:   Inovativne funkcije storitev, ki se nanašajo na podjetja (20)

4.8

Med ponudniki poslovnih storitev je resda nekaj najbolj inovativnih evropskih podjetij, a splošna raven raziskav in razvoja v storitvenem sektorju je prenizka in nestrukturirana. Novi storitveni in poslovni modeli pogosto nastajajo iz dragih in zamudnih poskusov ter napak posameznih podjetij. EU mora podpirati raziskave na izbranih področjih, da bi tako posodabljala znanje podjetij na področju vodilnih svetovnih vrhunskih tehnologij.

4.9

Treba je najti poti za izboljšanje dostopa malih in srednje velikih podjetij do izsledkov raziskav, in ta podjetja je treba podpirati pri njihovem kratkoročnem razvoju izdelkov.

4.10

Če naj podjetja več vlagajo v inovacije ter v raziskave in razvoj, mora Evropska komisija zagotoviti primerno zaščito pravic intelektualne lastnine in izvesti ukrepe za uresničitev zdajšnjega predloga za patentiranje računalniško izvedenih izumov.

4.11

Potrebni so boljši pravni predpisi in ureditve.

5.1

Sistem EU za pridobivanje znanja je treba korenito predelati. To vključuje:

6.1

Inovativnost storitev je v Nemčiji predmet poglobljenih razprav in raziskav že od sredine 90. let. Inženiring storitev je ustvaril velik del zagona tako za teoretično kot tudi za praktično delo na tem področju. To se je razvilo v tehnično disciplino, ki se ukvarja s sistematičnim razvojem in oblikovanjem storitvenih izdelkov, pri katerih uporabljajo primerne modele, metode in orodja. Čeprav inženiring storitev zajema tudi področja upravljanja storitev, je njegovo težišče razvoj novih storitvenih izdelkov. Hkrati se inženiring storitev ukvarja tudi z oblikovanjem sistemov razvoja, t.j. s tistimi vprašanji splošnega upravljanja raziskav in razvoja ter inovacij, ki so povezana s storitvami.

6.2

Temeljne raziskave za razvoj novih poslovnih modelov, metod in orodij bodo inženiringu storitev pomagale pri vzponu. Močno se bodo uveljavili celostni pristopi za skupno tehnično načrtovanje materialnih dobrin, programske opreme in storitev. Končno bo vse močnejše usklajevanje standardov za storitve spodbudilo specializacijo in učinkovit razvoj novih storitev (21).

6.3

Inženiring storitev je eno od maloštevilnih področij v storitvenem sektorju, ki so ga bistveno oblikovale evropske raziskave. Močnejša vključenost v mednarodna omrežja in sistematičen razvoj lastnih neodvisnih strokovnjakov za inženiring storitev sta nepogrešljiva za ohranjanje vodilne vloge na tem področju v prihodnosti (22).

7.1

Trend krepitve opravljanja storitev prek interneta. Povečuje se interes za rast in učinke na IKT oprtega mednarodnega opravljanja storitev informacijske tehnologije in storitev za procese v podjetjih. Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter premiki k močnejšemu opravljanju storitev prek interneta prinašajo novo preusmeritev za poslovne storitve. Poudarek je na digitalnem opravljanju storitev na področjih, kot so storitve s področja programske opreme, raziskave in razvoj ter storitve tehničnega preskušanja, storitve svetovanja in usposabljanja osebja ter storitve posredovanja dela. Storitve večinoma usmerja trg, to pa zaradi:

7.2

Sondiranje možnih prednosti offshoringa za gospodarstvo EU. Novi globalni izzivi nastajajo s stalno ponudbo storitev, ki so jih podjetja oddala zunanjim izvajalcem, z vseh koncev sveta. Zato bi morala biti Evropa pripravljena ponujati visokokakovostne storitve in jih izvažati v preostali svet. Digitalno izvajanje in s tem povezana podpora e-poslovanja se bosta zagotovo okrepila. Mednarodno oddajanje storitev, ki se nanašajo na podjetja, se zdaj pojavlja predvsem pri dejavnostih back-office  (23) (npr. storitve informacijske tehnologije, finančne in knjigovodske storitve, dejavnosti call-centrov). Na področju storitev z višjo dodano vrednostjo, kot so inženiring informacijskih tehnologij, raziskave in analize, se EU še vedno drži. Vendar pa bodo tehnični razvoj ter globalna razpoložljivost kvalifikacij in s tem povezani stroški na globalnem trgu v prihodnosti zagotovo bolj vplivali na odločitve evropskih podjetij. Izziv za evropski trg dela je v tem, da ustvari zaposlitvene možnosti za bolje usposobljene delojemalce in da prepreči brezposelnost (24).

7.3

Ovire za elektronsko opravljanje storitev. Za razvoj elektronskega opravljanja storitev obstajajo ovire, ki jih je treba temeljito preiskati in zanje poiskati rešitve, da bi lahko evropski ponudniki poslovnih storitev delovali ofenzivneje in se močneje širili zunaj EU. Med temi ovirami so med drugim pomanjkljiva standardizacija in interoperabilnost, pomanjkanje zaupanja v elektronsko trgovino in njeno varnost, premalo naložb v brezžično in fiksno širokopasovno infrastrukturo ter še vedno premajhno sprejemanje IKT v MSP.

8.1

V zadnjih desetletjih se je število zaposlenih na področju poslovnih storitev močno povečalo. V obdobju od leta 1979 do 2002 so letne stopnje rasti znašale okoli 4,5 %; to je veliko več kot v katerem koli drugem gospodarskem sektorju. Delež zaposlenosti v sektorju poslovnih storitev je v primerjavi s celotno zaposlenostjo leta 2003 v EU-15 znašal 9 %, v EU-25 pa 8,6 %. Storitveni sektor nasploh in zlasti sektor poslovnih storitev bosta v prihodnosti posebnega pomena pri ustvarjanju novih delovnih mest in bosta s tem nadomeščala izgubljanje delovnih mest v industriji.

8.2

Preglednica 3 kaže povečevanje zaposlenosti v sektorju poslovnih storitev v primerjavi s celotnim gospodarstvom do leta 2002.

Preglednica 3:   Letne stopnje rasti zaposlenosti na področju poslovnih storitev, 1979-2002 (25)

8.3

Dinamična rast zaposlovanja v storitvenem sektorju in zlasti v sektorju poslovnih storitev, ki terjajo veliko znanja, je značilnost sodobnih gospodarstev. Čeprav se delež zaposlenosti v poslovnih storitvah in tudi njihove stopnje rasti v Evropi od države do države razlikujeta, je mogoče ugotoviti, da „ni revne države s številnimi poslovnimi storitvami, pa tudi ne bogate z maloštevilnimi“ (26).

8.4

Treba je pričakovati, da se bo rast zaposlovanja v storitvenem sektorju in zlasti v sektorju poslovnih storitev, ki terjajo veliko znanja, še nadaljevala, čeprav bolj umirjeno. Kljub temu pa bo po preglednici 4 višja od pričakovane rasti zaposlovanja v drugih gospodarskih panogah. Pričakujejo, da bo rast v novih državah članicah precej višja, ker se razvoj storitev v teh državah začenja z veliko nižje absolutne ravni.

Preglednica 4:   Gibanje zaposlovanja v zahodnoevropskih gospodarskih panogah

Opomba: Zahodna E vropa tu pomeni EU-15 z Norveško in Švico

Vir: Cambridge Econometrics Press Release, What has happened to the Lisbon Agenda? (Kaj se je zgodilo z lizbonsko agendo?), november 2005.

8.5

Posebna značilnost zaposlovanja v sektorju poslovnih storitev je visoka stopnja izobrazbe. Kot kaže anketa EU o zaposlenih, je bilo zaposlenih z visoko izobrazbo leta 2003 41 %; še leta 1998 jih je bilo 38 %. Nizkokvalificiranih je bilo 17 %; še leta 1998 jih je bilo 25 %. Dejstvo, da sta za večino delovnih mest v sektorju poslovnih storitev potrebni visoka in srednja izobrazba, je izziv tudi za izobraževalne sisteme v Evropi (in zlasti za politiko vseživljenjskega učenja), ker strukturna preobrazba evropskega gospodarstva zahteva, da se bo moralo več zaposlenih z drugih sektorjev zaposlovati v sektorju poslovnih storitev. Odločno uresničevanje lizbonskega programa 2010 za izobraževanje bo zato glede na to izrednega pomena. Preglednica 5 kaže stopnje izobrazbe v različnih sektorjih.

Tabela 5:   Izobrazba v pomembnih gospodarskih sektorjih in poslovnih storitvah, EU-15, 2003 (27)