[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.6.2007

SEC(2007) 744

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Spremna listina k Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave (Besedilo velja za EGP) OCENA UČINKA

revizije Direktive o časovnem zakupu (94/47/ES) POVZETEK {COM(2007) 303 konč.}{SEC(2007) 743}

UVOD

Časovni zakup je pravica do prebivanja v določenem obdobju (npr. en teden ali več) v počitniški lastnini za določeno ali določljivo obdobje v letu za tri leta ali več. Direktiva o časovnem zakupu (94/47/ES) (Direktiva) določa varstvo potrošnikov glede, med drugim, predpogodbenih informacij, ki jih dobijo potrošniki, njihove pravice do odstopa od pogodbe v vsaj 10 dneh, prepovedi predplačil v tem roku in jezika pogodbe.

Zgodaj leta 2006 se je začelo široko javno posvetovanje z vprašalnikoma za zbiranje mnenj potrošnikov in posvetovalnim dokumentom, ki opredeljuje glavne sklope vprašanj za ta pregled. Posvetovanje se je končalo v obsežni delavnici za zainteresirane strani julija 2006.

Ocena učinka s spremnim predlogom za novo direktivo v tem sektorju združuje izid postopka posvetovanja o posebnih vprašanjih o treh bolj verjetnih možnosti politik. Vključena je analiza učinkov vsake možnosti in vsakega ukrepa politike na podlagi vsake možnosti. Za olajšanje celotnega projekta proučevanja povezanih nevarnosti in koristi je bil sprejet analitični pristop. Ocena učinka zato vsebuje tabele, ki v nekaj stavkih povzemajo glavne posledice možnih kombinacij obravnavanih ukrepov.

Opredelitev problema

Od sprejetja Direktive leta 1994 se je trg korenito spremenil, pojavili pa so tudi novi proizvodi, ki niso zajeti z zakonodajo o časovnem zakupu. Ti proizvodi se tržijo podobno časovnemu zakupu in so mu gospodarsko na splošno podobni, v smislu obstoja znatnih plačil vnaprej, ki jim sledijo plačila, povezana s poznejšo dejansko rabo počitniških nastanitev (samih ali v kombinaciji s potovanjem). Kot dokazujejo številne pritožbe, predložene evropskim centrom za varstvo potrošnikov, organizacijam potrošnikov in drugim javnim organom, je pravna praznina v ureditvi za te proizvode potrošnikom in zakonitim podjetjem povzročila znatne probleme.

Z gospodarskega vidika se proizvodi časovnega zakupa in časovnemu zakupu podobni proizvodi lahko opišejo kot kombinacija ponavljajočega se zakupa nepremičnin in storitev (npr. vzdrževanje nepremičnine). Pogodbe običajno določajo ponavljajoče se nočitve v počitniški nastanitvi. Stopnja, do katere sta kraj nastanitve in obdobje uporabe določena, se spreminja. Počitniški popustniški klubi lahko krijejo tudi prevoz, prevoz pa je lahko del storitev, ponujenih v zamenjavo.

Pogodbe znatno zvišujejo finančne obveznosti za potrošnike zaradi splošnega začetnega plačila, ki jim sledijo letna plačila (katerih višina je odvisna od vrste ponujene nastanitve, sezone in pogojev storitve) v obdobju trajanja pogodbe. Pri dolgoročnih počitniških proizvodih, kot so počitniški popustniški klubi, je lahko vstopna pristojbina nižja kot cena, ki jo je treba plačati za časovni zakup ali časovnemu zakupu podoben proizvod, vendar so lahko plačila za vsako od dejanskih nočitev višja kot letna provizija za upravljanje, ki jo plačajo lastniki časovnega zakupa.

Če se potrošnik pridruži sistemu zamenjave, to pomeni plačilo stroškov v obliki letnih članarin in/ali ločene pristojbine v zvezi z vsako opravljeno zamenjavo.

Pogodbe za nadaljnjo prodajo običajno vključujejo enkratno pristojbino, ki zajema na primer stroške trženja in upravne stroške za nadaljnjo prodajo, ki jih mora potrošnik pogosto plačati vnaprej.

Zgoraj navedene transakcije pogosto vključujejo več akterjev (glej Prilogo II ocene učinka), npr. razvijalca centrov časovnega zakupa, podjetje, ki trži proizvode, skrbnika, ki je lastnik centra in družbo za upravljanje, ki center upravlja. Zamenjavo tednov časovnega zakupa upravlja podjetje za zamenjave in za možnost zamenjave se zahteva članstvo v klubu za zamenjave, ki se pogosto trži in prodaja v zvezi s prodajo časovnega zakupa. Če potrošnik želi prodati svoj časovni zakup, se lahko z agentom za nadaljnjo prodajo sklene pogodba za nadaljnjo prodajo, pri čemer se sama prodajna pogodba sklene med potrošnikom, ki prodaja, in drugim potrošnikom.

Časovni zakup, časovnemu zakupu podobni proizvodi in dolgoročni počitniški proizvodi so ponavadi čezmejnega značaja, saj se trženje in/ali sklenitev pogodbe pogosto opravi v državi, ki ni matična država potrošnika, ali v drugi državi, kot se nepremičnina nahaja. Za nadaljnjo prodajo se lahko naveže stik s potrošnikom v njegovi matični državi s pomočjo agenta za nadaljnjo prodajo iz druge države, pri čemer se center, za katerega se prodaja časovni zakup, lahko nahaja v tretji državi. Sistemi zamenjave ponujajo nastanitve po vsem svetu in zato vključujejo podjetja, nepremičnine in storitve v mnogih različnih državah.

Pogodbe so na splošno pravno zapletene. Glede na pritožbe potrošnikov se zdi, da razdelitev odgovornosti med različnimi strankami za kupca ni zmeraj jasna; tipičen primer je, da v prodajnih predstavitvah obljubljene storitve niso zmeraj na voljo. V mnogih primerih se odgovor centra ali družbe za upravljanje glasi, da ni povezave med podjetjema in da ne prevzemajo odgovornosti za obljube iz prodajnih predstavitev. To je morda res, vendar podatki o pritožbah kažejo, da potrošniki tega zmeraj ne razumejo, prodajalca pa dojemajo kot predstavnika centra.

Možnosti politike

Ocena učinka se je osredotočila na učinke treh glavnih možnosti politike in jih analizirala:

1. Brez ukrepanja.

2. Vertikalna revizija Direktive (z različnimi nadaljnjimi možnostmi).

3. Nezakonodajno ukrepanje (s tremi nadaljnjimi možnostmi).

Predvideni učinki

Rezultati analize kažejo, da bi možnost nespremenjenega stanja (možnost 1) negativno vplivala na večino zainteresiranih strani, le redke zainteresirane strani pa bi imele koristi od ohranjanja sedanje direktive. Isto velja za nezakonodajno možnost (možnost 3), ki bi pustila večino problematičnih vprašanj, opredeljenih v postopku revizije, nerešenih.

Analiza učinka možnosti vertikalne revizije Direktive (možnost 2) pa po drugi strani kaže, da bi ta možnost zagotovila boljše tržne rezultate za večino udeleženih zainteresiranih strani. Njeni glavni predvideni učinki so:

Gospodarski učinki

Učinki na potrošnike

Potrošnikom se ob nakupu teh proizvodov zagotavljajo pravice in varstvo.

- Zaupanje potrošnikov se bo verjetno povečalo, saj bodo potrošniki, ki kupujejo te proizvode, zdaj zaščiteni z obdobjem za razmislek in drugimi pravicami.

- Verjetnost, da bi bili potrošniki izpostavljeni goljufivim podjetjem in goljufijam, bo manjša, saj bodo ureditvene določbe take elemente verjetno pregnale s trga.

- Povečala se bo varnost potrošnikov, saj jim bodo zdaj zagotovljene boljše informacije v zvezi z njihovo pogodbo.

- Bolj jasne in pregledne pravice za potrošnike po vsej EU.

Učinki na podjetja

- Usklajenost obdobji za razmislek po vsej EU bo zagotovila povečanje pravne gotovosti.

- Zmanjšani bodo stroški pravnega svetovanja.

- Opravljanje čezmejnih transakcij bo lažje zaradi odstranitve razdrobljenosti v zvezi z različnimi obdobji za razmislek po vsej EU.

- Izboljšana podoba proizvoda in povečano zaupanje potrošnikov bosta verjetno okrepila prodajo v tej panogi.

- Posodobljene jezikovne zahteve bodo poenostavile pogodbene obveze podjetij do potrošnika.

- Verjetno bodo ureditvene določbe za te proizvode goljufiva podjetja pregnale s trga.

- Odstranjena bo nepoštena konkurenca za zakonita podjetja, ki se ukvarjajo s časovnim zakupom, saj bodo tudi ponudniki novih proizvodov morali poslovati v skladu s to ureditvijo.

- Zaradi splošnega izboljšanja delovanja trga bodo imela MSP verjetno enake koristi kot veliki ponudniki.

- Pretirani upravni stroški verjetno ne bodo povzročeni. Primeri s trga kažejo, da resna in zakonita podjetja, ki že zagotavljajo informacije na strukturiran in pregleden način, pogosto presegajo zahteve Direktive. Po ocenah bodo dodatni upravni stroški za prednostno možnost politike (možnost 2) znašali 202 541 EUR v primerjavi s stroški sedanje direktive, ki znašajo 279 794 EUR.

Učinki na investicijske tokove in konkurenčnost

- Kolikor bo ureditev za te proizvode predvidoma izboljšala razmere na trgu, toliko bo EU postala privlačnejša za investicijske sklade za evropska in mednarodna podjetja. To dokazujejo povečane naložbe zadnjih let v zvezi s časovnim zakupom zlasti v ZDA, na Bližnjem Vzhodu in v Aziji.

Socialni učinki

- Povečalo se bo povpraševanje po delovni sili in posledično ustvarjanje delovnih mest v regijah, ki gostijo industrijo časovnega zakupa, saj se trg časovnega zakupa razvija.

- Nastali bodo raznovrstni poklici za turistično industrijo in ustvarjeno bo povpraševanje po različnih usposobljenostih, usmerjenih v sektor turizma.

- Zmanjšala se bo razširjenost oškodovanja potrošnikov na trgu časovnega zakupa, saj revidirana zakonodaja zmanjšuje manevrski prostor za kaznive/goljufive dejavnosti v sektorju.

Vplivi na okolje

- Ob predpostavki, da bo izboljšano ureditveno okolje v industriji časovnega zakupa pospešilo pogoje za širitev trga časovnega zakupa (največ zaradi zgoraj orisanih gospodarskih razlogov), je logično, da je za zadovoljitev povpraševanja potrošnikov treba pričakovati širitev obstoječih centrov časovnega zakupa in pojav novih. To bi lahko povzročilo nekaj vplivov na okolje. Vendar strokovna mnenja kažejo, da je razvoj časovnega zakupa v skladu s strogimi okoljskimi standardi, kot so določeni v evropski in nacionalni zakonodaji.

- Predlog revidirane direktive zato predvidoma ne bo negativno vplival na okolje.

Primerjava možnosti politike

Možnost politike Cilj | Možnost 1: Brez ukrepanja | Možnost 2: Vertikalna revizija 94/47/ES | Možnost 3: Nezakonodajni ukrep |

SPLOŠNI CILJI | Povečanje zaupanja potrošnikov in podjetij v notranji trg na podlagi visoke skupne ravni varstva potrošnikov, odstranitev ovir za notranji trg in poenostavitev ureditve na podlagi načel boljše ureditve. | Brez napredka glede tega cilja, saj bi potrošniki še zmeraj trpeli zaradi pomanjkanja varnosti pri nakupu proizvodov, ki jih Direktiva ne zajema; podjetja bi še zmeraj trpela zaradi nepoštene konkurence goljufivih trgovcev; notranji trg pa bi ostal razdrobljen zaradi nadaljnjega obstoja različnih nacionalnih predpisov (npr. obdobja za razmislek). | Zaupanje potrošnikov se bi z razširitvijo varstva potrošnikov na nove proizvode verjetno povečalo; podjetja bi imela koristi zaradi odpravljanja nepoštene konkurence, pri čemer ne bi utrpela nesorazmernih ureditvenih ali upravnih stroškov zaradi predlagane ureditve; s sprejetjem popolnoma usklajenega obdobja za razmislek 14 dni po vsej EU bi bila odpravljena ena ovira na notranjem trgu. Poenostavitev, dosežena s poenostavljenimi jezikovnimi zahtevami ter pojasnjenim in posodobljenim seznamom predpogodbenih informacij/pogodbenih zahtev. Boljše uveljavljanje zakonodaje, doseženo z vključitvijo ustreznih določb v novo direktivo. | Samoregulacija v industriji je dokazala, da lahko obvladuje nekatere poslovne prakse, vendar pa ne more odpraviti pravne praznine v ureditvi; isto velja za možnost boljšega uveljavljanja obstoječe zakonodaje za varstvo potrošnikov; kampanje za obveščanje potrošnikov bi morda lahko imele pozitiven učinek, vendar pa predvidoma ne bi izboljšale zaupanja potrošnikov in ne bi obravnavale problema pomanjkanja ureditve za proizvode, ki so se pojavili po sprejetju Direktive. |

POSEBNI CILJI | 1. Razširitev varstva, ki ga uživajo potrošniki pri nakupu časovnega zakupa, na časovnemu zakupu podobne proizvode in druge dolgoročne počitniške proizvode ter na proizvode nadaljnje prodaje in na sisteme zamenjave. | Brez napredka glede tega cilja. | Možnost 2, ki vključuje razširitev določb zakonodaje na te proizvode, je edina od treh proučenih možnosti, ki lahko doseže ta cilj. | Boljše uveljavljanje zakonodaje bi lahko odpravilo nekatere goljufive dejavnosti; tudi samoregulacija bi lahko dosegla nekatere rezultate; vendar potrošnikom pri nakupu navedenih proizvodov še zmeraj ne bi bila zagotovljena pravna varnost. |

3. Popolna uskladitev določb za varstvo potrošnikov glede časovnega zakupa, časovnemu zakupu podobnih proizvodov, počitniških popustniških klubov, nadaljnje prodaje in zamenjave po vsej EU (kot na primer zahtevane informacije), kadar je primerno. | Do sedaj brez napredka glede tega cilja. | Možnost 2 vključuje popolnoma usklajene zahtevane informacije za potrošnike z odpravljanjem razdrobljenosti med državami članicami, z zmanjšanjem stroškov pravnega svetovanja in povečanjem pravne gotovosti. | Brez napredka glede tega cilja. |

OPERATIVNI CILJI | 1. Omogočanje razcveta zakonitih podjetij, ki se ukvarjajo s časovnim zakupom, po vsej EU z varovanjem teh podjetij pred nepošteno konkurenco in odpravljanjem ovir za čezmejno trgovino. | Brez napredka glede tega cilja. | Možnost 2 dosega določen napredek pri odpravljanju ovir za čezmejno trgovino; pomembnejše je, da bo predvidoma povzročila boljše rezultate za podjetja, saj se ta več ne bodo soočala z nepošteno konkurenco trgovcev, ki ne upoštevajo ureditve. To je mogoče doseči brez predvidevanja visokih ureditvenih ali upravnih stroškov. | Brez napredka glede tega cilja. |

2. Zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja | Brez napredka glede tega cilja. | Možnost 2 dosega ta cilj, saj osnutek predloga vsebuje posebne določbe v zvezi z zakonodajo držav članic. | Možnost 3 bi lahko dosegla nekaj napredka glede tega posebnega cilja, vendar ne bi obravnavala nobenega od ostalih opredeljenih problemov. |

3. Omogočanje potrošnikom, da so pri izbiri dobro obveščeni | Brez napredka glede tega cilja. | Možnost 2 dosega ta cilj z vključitvijo pojasnjenega in posodobljenega seznama zahtevanih informacij, ki jih je treba zagotoviti potrošnikom. | Možnost 3 bi lahko dosegla znaten napredek glede tega posebnega cilja, vendar ne bi obravnavala nobenega od ostalih opredeljenih problemov. |

Upravni stroški

V skladu s smernicami Komisije je ta ocena učinka podrobno proučila upravne stroške, ki bi jih povzročile tri obravnavane možnosti politike.

V primerjavi z ravnijo upravnih stroškov sedanje direktive (279 794 EUR), znašajo dodatni stroški predloga Komisije za revidirano direktivo 202 541 EUR.

Ta številka na evropski ravni se šteje kot zelo nizka v primerjavi s koristmi, ki jih ta možnost ureditve prinaša. Glede stroškov, ki jih bodo imela podjetja, se ti ukrepi ne štejejo za preveč zahtevne ali nesorazmerne glede na velikost problema.

Več podrobnosti o teh ocenah in metodologiji za njihovo pridobivanje lahko najdete v Prilogi I ocene učinka.

Sklepne ugotovitve

Možnost 2 predstavlja najugodnejše razmerje prednosti in pomanjkljivosti in se zato predlaga kot najboljša rešitev za revizijo Direktive.

Možnost 2, brez obremenjevanja podjetij s preveč zahtevnimi obveznostmi, razširja določbe za varstvo potrošnikov Direktive na nova in problematična področja proizvodov, vključno s počitniškimi popustniškimi klubi, časovnemu zakupu podobnimi proizvodi, nadaljnjo prodajo in zamenjavo. Na podlagi tega predloga se bodo potrošnikom dodelile zakonite pravice (kot je odstopni rok) in varstvo pri njihovih nakupih teh proizvodov, kar bo verjetno okrepilo zaupanje potrošnikov. Zaupanje v trg se bo verjetno tudi okrepilo zaradi pritiska na goljufive ponudnike, naj delujejo v mejah zakonitega ali pa jih bodo doletele pravne sankcije. Poleg tega bo popolnoma usklajen odstopni rok 14 dni potrošnikom zagotovil varnost, podjetjem pa preprostejše pravno okolje za njihovo delovanje.

Nova direktiva bo ustvarila enake konkurenčne pogoje za podjetja. Medtem ko se od ponudnikov časovnega zakupa trenutno zahteva, da izpolnjujejo zahteve določb Direktive, pa podjetja, ki prodajajo druge dolgoročne počitniške proizvode, kot so počitniški popustniški klubi, nagovarjajo iste potrošnike in ponujajo proizvode, ki jih je mogoče šteti za alternative časovnemu zakupu, vendar jih obveznosti Direktive ne zadevajo. Upadanje evropske industrije časovnega zakupa v zadnjih letih se lahko vsaj delno pripiše temu dejavniku. Cilj nove direktive je popraviti ta položaj z odpravljanjem nepoštene konkurence in pregonom goljufivih elementov s trga. Predvideva se, da bodo ti cilji doseženi brez uvedbe znatnih ali nesorazmernih upravnih stroškov, kot bi se zgodilo, če bi se na primer uvedlo zahteve za izdajo poklicnega dovoljenja.