Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti

P6_TA(2008)0180

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008: Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti (2007/2184(INI))

(2009/C 259 E/14)

Evropski parlament,

1.   ponovno poziva vse zainteresirani strani, zlasti gospodarstva, ki se uveljavljajo, naj izkažejo prožnost, da bi se krog pogajanj iz Dohe premaknil iz mrtve točke in bi se doseglo popolno, uravnoteženo soglasje, ki bo hkrati spodbudilo mednarodno trgovino in svetovno rast ter razvoj manj razvitih držav na svetu;

2.   meni tudi, da je bolj kot kdaj koli potreben ponoven posvet o postopku odločanja, pooblastilih, delovanju in prihodnosti STO pred morebitno reformo te organizacije;

3.   poziva Komisijo, naj v Ženevi čim prej predstavi močno pobudo za ponovno odprtje te razprave; poziva Komisijo, naj zato vzpostavi neformalne stike z drugimi članicami STO, ki bi pobudo najbrž podprle, in z generalnim direktorjem te organizacije, kateremu naj pred koncem 2008 tudi poroča o izidu teh posvetovanj;

4.   pozdravlja obsežno reformo STO in ponovno poudarja pomen trgovine kot učinkovitega orodja za razvoj in zmanjševanje revščine; poudarja pomen večstranskosti, ki je mehanizem za spodbudo svobodne in poštene trgovine in ki prispeva k uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov;

5.   meni, da močna STO, ki ima sistem mednarodne trgovine, temelječ na pravilih, državam v razvoju zagotavlja možnosti za odpravo revščine; obžaluje, da so zaradi omejenih sredstev države v razvoju pri pogajanjih v slabšem položaju; poudarja, da mora EU podpreti okrepljeni sekretariat STO in večja sredstva za tehnično podporo, zlasti za države članice STO v razvoju, da bodo lahko reševale svoja specifična vprašanja;

6.   poudarja, da je STO edina svetovna organizacija, katere funkcija je določanje pravil, ne da bi bila hkrati organizacija Združenih narodov, in da je njena naloga omejena zgolj na trgovinsko politiko; poziva Komisijo, naj to strukturno vprašanje umesti med pomembnejše teme programa reform STO;

7.   meni, da bi se moralo predlagano delovanje osredotočati predvsem na same cilje večstranskega trgovinskega sistema in s tem zagotoviti, da bodo medsebojno dopolnjujoči in v skladu z dejavnostmi drugih mednarodnih organizacij; zlasti meni, da je potrebno dejavnosti STO bolj uskladiti z dejavnostmi Mednarodne organizacije dela, Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), programa Združenih narodov za okolje (UNEP), programa ZN za razvoj (UNDP), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) ter Kjotskega protokola o obnovljivih energijah, da bi zagotovili večjo usklajenost teh organizacij pri sprejemanju odločitev; meni, da bi bilo v tem smislu potrebno Mednarodni organizaciji dela dodeliti status opazovalke v okviru STO in ustanoviti odbor za dostojno trgovino in delo po vzoru odbora za trgovino in okolje;

8.   poziva k temeljitemu razmisleku o tem, kako bi vprašanja netrgovinske narave bolje prilagodili pravilom STO, da bi članicam omogočili sledenje legitimnim ciljem politike ob hkratnem ohranjanju dostopa na trg; v tem smislu poudarja, da bi morala EU močno podpreti napore za sprejetje mednarodnih standardov, državam v razvoju pa bi bilo treba dodeliti pomoč za potrebe usklajevanja s temi standardi;

9.   zahteva, naj se znotraj Združenih narodov in skupaj z STO pozornost nameni novim povezavam, ki bi jih bilo treba vzpostaviti med večstranskimi organizacijami, da bi zagotovili skladnost njihovega delovanja v okviru različnih mednarodnih sporazumov in konvencij, kar bi bilo v interesu trajnostnega razvoja in odprave revščine;

10.   meni, da bo največji izziv med zahtevami po uskladitvi sistema Združenih narodov in STO predstavljala potreba po zagotovitvi s strani STO, da bodo trgovinska pravila v celoti spoštovala zakonodajo o človekovih pravicah ter socialne in okoljske standarde;

11.   podpira na spodbudah temelječ pristop, ko gre za upoštevanje okoljskih in socialnih standardov s strani članic STO, vendar poziva tudi k preučitvi ukrepov STO, ustreznih za soočanje s socialnim in okoljskim dampingom;

12.   podpira preučitev socialnih in okoljskih vprašanj ter vprašanj, povezanih s spolom, vključno z zaposlovanjem, pravicami delavcev in sorodnimi določbami, v okviru prihodnjega pregleda mehanizma za revizijo trgovinske politike članic STO;

13.   vabi sodelujoče v razpravi, naj razmislijo, kakšne so omejitve pri pristopu k trgovinskim pogajanjem v dolgoročnih „krogih“, kjer so v razpravo o zelo raznolikih temah vključene vse članice STO na osnovi „enotne zaveze“; priznava zgodovinske zasluge takšnega pristopa pri vzpostavljanju in razvijanju večstranskega trgovinskega sistema in omogočanju postopne liberalizacije ter vzajemnih in za vse koristnih zavez; vendar meni, da bi bilo možno na področjih, kjer je bil dosežen zadosten napredek (kot trenutno pri trgovinskih olajšavah), v prihodnje sprejeti druge, prožnejše in učinkovitejše formule;

14.   meni, da bi se institucionalna struktura STO lahko izboljšala z boljšim ločevanjem dejavnosti, povezanih s pogajanji o novih pravilih in zavezah, od tistih, povezanih z izvajanjem že obstoječih sporazumov; poudarja pomen omenjenih dejavnosti, ki jim članice STO nikakor ne bi smele odrekati sredstev in politične pozornosti;

15.   meni, da bi bilo treba ustreznost in uporabnost veljavnih večstranskih trgovinskih pravil redno pregledovati in morebiti prilagajati;

16.   poziva k novi opredelitvi vloge in oblike ministrske konference; ugotavlja, da članice STO na tej ravni že težijo k izbiri bolj neformalnih načinov usklajevanja in odločanja ter da v letu 2007 kljub natančnim določbam iz sporazuma iz Marakeša glede pogostosti teh srečanj ni bila sklicana nobena ministrska konferenca; članice STO poziva, naj se iz tega kaj naučijo;

17.   poudarja pomen parlamentarne razsežnosti STO za krepitev demokratične legitimnosti in preglednosti njenih pogajanj; poudarja pomen dela, ki ga je opravila parlamentarna konferenca o STO, ki sta jo skupaj organizirala Evropski parlament in Medparlamentarna unija ter katere dejavnosti bi bilo treba okrepiti;

18.   opozarja, da imajo poslanci kot izvoljeni predstavniki državljanov pomembno vlogo v trgovinskih pogajanjih, še posebej v pogajanjih znotraj STO;

19.   poudarja, da je treba zaradi pomanjkanja demokratične odgovornosti in zakonitosti v STO ustanoviti njeno parlamentarno skupščino, ki bi imela posvetovalno vlogo, ter pozdravlja reforme, ki bodo okrepile povezave med poslanci in organizacijo;

20.   poziva članice STO, naj svojim poslancem zagotovijo zadostno podporo, da se bodo vključili v razvijanje parlamentarne razsežnosti znotraj STO; poziva Komisijo, naj v ta namen sproži pobude pri STO; poudarja, da bo parlamentarno razsežnost, dokler te odgovornosti ne prevzame STO, zagotavljala parlamentarna konferenca o STO, ki jo bosta skupaj organizirala Evropski parlament in Medparlamentarna unija;

21.   poziva k uvedbi bolj demokratičnega sistema odločanja v STO, pri katerem se upoštevajo stališča vseh članic, kar vključuje države na različnih stopnjah razvoja;

22.   meni, da ni realno in tudi ne zaželeno izpodbijati načelo soglasja v postopku odločanja STO, saj zagotavlja, v nasprotju z večinskim (ali ponderiranim) glasovanjem, enakopravnost vseh članic; vendar meni, da bi bilo treba preučiti različne možnosti, da se v vsakem posameznem primeru doseže takšno soglasje;

23.   je seznanjen s predlogi iz zgoraj navedenega Sutherlandovega poročila o večstranskem dostopu s sporazumi o upoštevanju ali neupoštevanju za primere, ko ni mogoče doseči soglasja, a ponovno potrjuje svojo naklonjenost večstranskosti in opozarja, da ni nujno, da bo koristila državam v razvoju, saj povečuje prepad med razvitimi in nerazvitimi državami;

24.   opaža, da se v STO množijo neformalne skupine, ki na podlagi nekaterih skupnih sektorskih ali regionalnih interesov združujejo precejšnje število članic STO, ter njihovo pogosto koristno vlogo, ko je potrebno poenotiti stališča in oblikovati kompromise; poziva članice STO, naj razmislijo o možnosti, kako bolje spremljati ustanavljanje in delovanje takšnih skupin, da bi se zagotovila preglednost in učinkovitost ter da bi skupine pridobile sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje;

25.   opozarja, da je treba enakopravno in uspešno udeležbo vseh članic, tudi najmanj razvitih, ustrezno upoštevati pri vsaki reformi večstranskega trgovinskega sistema;

26.   meni, da je temeljnega pomena krepitev tvornega sodelovanja držav v razvoju, da začutijo, da so del pogajalskega procesa ter da lahko določijo, izrazijo in branijo svoje trgovinske interese, na primer z uvedbo sistema predstavljanja prek zvez in ne prek stalne skupine držav ter z namenjanjem zadostnih sredstev razvoju znanja in svojih tehničnih zmožnosti; poudarja, da države v razvoju, če naj bi učinkovito izvajale pravila STO, se prilagajale reformam in se tako bolje vključevale v sistem svetovne trgovine, potrebujejo ustrezna sredstva;

27.   poziva k prizadevanjem za več sodelovanja in prisotnosti držav v razvoju v izvršnih svetih, kot tudi h krepitvi njihovih internih sistemov za poročanje, preglednost in dobro upravljanje;

28.   pozdravlja predlog iz Sutherlandovega poročila, naj se vključi financiranje tehnične pomoči kot pogodbene pravice najmanj razvitih držav, tako da lahko tehtno sodelujejo v večstranskem trgovinskem sistemu; poudarja, da je gradnja zmogljivosti v državah v razvoju bistvenega pomena, da bi se izboljšala njihova sposobnost pogajanja, opredelile potrebe in strategije ter izpolnile obveznosti STO;

29.   meni, da bi bilo treba dodatno preučiti pogosto vprašanje ustanovitve neke vrste „številčno omejenega sveta“ ali „upravnega odbora“ STO, ki bi pripravljal in omogočal sprejemanje sklepov s soglasjem na ravni generalnega sveta; sprašuje pa se, kako je možno doseči individualno zastopanost in poudarja močno potrebo po organu, ki bi bil odgovoren za celotno članstvo STO in notranje pregleden;

30.   poudarja, da je vloga sekretariata STO bistvena, ter meni, da je za učinkovitejše izvajanje pooblastil sekretariata pomembno, da so v njem sorazmerno zastopani uradniki razvitih držav in držav v razvoju;

31.   želi, da bi se skrbno preučilo vprašanje vloge sekretariata in generalnega direktorja STO; se sprašuje, kje so meje prestroge uporabe načela upravljanja sistema s strani vlad članic STO (koncept „member driven organisation“); meni, da je potrebno finančna sredstva in človeške vire, ki so na voljo sekretariatu STO, okrepiti; vendar ugotavlja, da dodeljevanje pristojnosti za dajanje pobud organom STO, da bi spodbujali „kolektivni“ interes, sproža vprašanja demokratične legitimnosti, odgovornosti in preglednosti;

32.   predlaga, da bi bilo sekretariatu STO v skrbi za njegovo nepretrgano delovanje in nepristranskost dobro pustiti nekoliko manevrskega prostora za sprejemanje pobud institucionalnega interesa, predlaganje kompromisnih formul v primeru zastojev, pa tudi za predsedovanje sejam nekaterih organov; poudarja potrebo po tem, da takšne predloge spremlja resen razmislek o načinu zaposlovanja članov sekretariata in o tem, ali sredstva ustrezajo dolžnostim, ki so mu naložene;

33.   je prepričan, da lahko nezadostno razlikovanje med državami v razvoju kljub zelo različnim ravnem njihovega gospodarskega razvoja in njihovim posebnim potrebam predstavlja močno oviro pri sprejemanju učinkovitih ukrepov v prid teh držav v skladu ciljem, izraženim v okviru pogajalskega kroga iz Dohe, in lahko škoduje državam v razvoju, katerih potrebe so največje; poziva naprednejše države v razvoju, naj že med sedanjim krogom pogajanj prevzamejo svoj delež odgovornosti in prispevajo v skladu s svojo ravnijo razvoja in konkurenčnostjo (v sektorju);

34.   meni, da je prenova posebne in diferencirane obravnave zelo pomembna za vlogo Svetovne trgovinske organizacije z vidika razvoja; ta prenova bi morala zajemati novo diferenciacijo med državami v razvoju pri Svetovni trgovinski organizaciji in posebno diferencirano obravnavo na osnovi potreb razvoja posameznih držav, ne pa njihovih kategorij; priporoča, naj se uporabijo učinkovita merila za diferenciacijo, ne zgolj z upoštevanjem rasti BNP, ampak tudi kazalcev, kot sta indeks gospodarske ranljivosti in indeks trgovine in razvoja;

35.   meni, da bi bilo treba resno in na podlagi objektivnih meril, ki niso vezana samo na bruto domači proizvod, preučiti vprašanje kategorizacije ali podkategorizacije ne samo držav v razvoju, temveč tudi vseh drugih članic STO, da bi bilo možno ločeno uporabljati obstoječe sporazume ali sporazume, o katerih še potekajo pogajanja;

36.   meni, da je zahteva po preglednosti pri oblikovanju in izvajanju trgovinskih politik legitimna zahteva družbe, državljanov in poslancev; pozdravlja resnični napredek, ki ga je od svoje ustanovitve leta 1995 STO dosegla pri zunanji preglednosti, pa tudi učinkovitost njene politike komuniciranja; poudarja pomen, ki ga ima za gospodarske subjekte in vse zainteresirane udeležence civilne družbe stalen dostop do kakovostnih informacij o večstranskih trgovinskih pravilih in njihovi dejanski uporabi ter o vsakršnem odstopanju članic STO;

37.   podpira zamisli, ki jih predlaga generalni direktor STO za okrepitev mehanizmov „dejavne preglednosti“ ter učinkovitega spremljanja in nadzora nad uporabo pravil in zavez, ki so jih sprejele članice STO, da bi se dejansko zagotovilo njihovo celovito izvajanje; poziva STO k nadaljnjim prizadevanjem na tem področju, članice STO pa, naj ji v ta namen dodelijo zadostna sredstva;

38.   poudarja, da je dogovor o reševanju sporov že od leta 1997 predmet pogajanj, namenjenih razlagi nekaterih pravil in izboljšanju njihove uporabe; obžaluje, da omenjena pogajanja že dolgo niso dala nobenih rezultatov; podpira predlog EU za večjo neodvisnost organov za reševanje sporov;

39.   zagovarja stališče, da bi morale biti v okviru postopka za reševanje sporov pomembne seje z udeleženimi stranmi, posebnimi skupinami in pritožbenim organom glede na sodno naravo postopkov v prihodnosti javne, kot to velja za sodne obravnave, in da bi morali biti zadevni dokumenti, zlasti sporočila udeleženih strani ali strokovnjakov, razen v redkih in utemeljenih primerih, dostopni javnosti;

40.   meni, da je mehanizem STO za reševanje sporov doslej v glavnem dobro izpolnjeval svojo vlogo, vendar bi bili zlasti pri izvajanju priporočil ali sklepov organa za reševanje sporov potrebni nekateri popravki; podpira sistem reševanja sporov s pomočjo pravosodja, kar je povečalo verodostojnost zavez STO in države članice postavilo v bolj enakopraven položaj;

41.   poudarja, da je potrebno po zagotoviti, da si organ za reševanje sporov razlaga pravila STO tako, da ustrezno upošteva veljavno mednarodno okoljsko in socialno zakonodajo, ter, kadar je to potrebno, poziva Komisijo in vse članice STO, naj spremenijo pravila STO v zvezi s tem;

42.   predvideva možnost uvedbe sankcij proti tistim državam, ki nasprotujejo uskladitvi svojih zakonodaj ali ukrepov z obveznostmi, ki so jih sprejele, v korist držav, ki jim takšne zakonodaje ali ukrepi škodujejo, še posebej, kadar gre za majhna gospodarstva, ki nimajo možnosti uporabe kredibilnih povračilnih ukrepov;

43.   poziva članice STO, naj izrabijo priložnost za širšo razpravo o morebitni reformi te organizacije, da bi nadaljevali in zaključili postopek revizije dogovora o reševanju sporov;

44.   meni, da bi bilo treba v okviru STO poleg zmanjšanja ali odprave trgovinskih ovir (negativno vključevanje) med članicami spodbujati tudi pozitivno vključevanje;

45.   meni, da bi moral program takšne razprave vključevati tudi vprašanje pristopa; obžaluje, da nekatera pogajanja o pristopu k STO trajajo nerazumno dolgo, ker pristop preprečuje samo ena ali nekaj držav članic STO;

46.   poziva države članice STO, naj razmislijo o posebnem predpristopnem statusu za države kandidatke, ki si prizadevajo brez odlašanja sprejeti vse obveznosti, ki izhajajo iz obstoječih pravil, kljub temu, da dvostranska pogajanja z njihovimi glavnimi partnerji znotraj organizacije o dostopu na trg še niso zaključena; poudarja, da bi morala biti odločitev, ali se novi državi članici dovoli pristop k STO ali ne, vedno sprejeta na podlagi izključno trgovinskih vidikov;

47.   meni, da je pobuda EU „Vse razen orožja“ dober primer za dostop na trge najmanj razvitih držav;

48.   opozarja na odstavek 2(a) člena XXXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994), ki se še vedno ni začel izvajati ter ki določa obveznost vseh članic Svetovne trgovinske organizacije, da stabilizirajo in izboljšajo tržne pogoje za primarne proizvode, ki so v posebnem interesu držav v razvoju, ter meni, da so odločni ukrepi iz tega člena pomembna značilnost prenovljene STO;

49.   poudarja, da bi morala biti razprava o reformi STO izključno politične narave, in bo, če naj uspe, od držav članic zahtevala visoko stopnjo zavzetosti in odločnosti; državam prepušča odločitev, kateri od organov STO bi moral opraviti to delo in kakšno vlogo naj ima generalni direktor; vendar poziva, naj bodo parlamenti članic STO preko prispevka parlamentarne konference o STO v dejavnosti vključeni;

50.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, vladam in parlamentom drugih članic STO in STO sami.

(1)  UL C 296, 18.10.2000, str. 121.

(2)  UL C 112 E, 9.5.2002, str. 326.

(3)  UL C 177 E, 25.7.2002, str. 290.

(4)  UL C 77 E, 26.3.2004, str. 393.

(5)  UL C 92 E, 20.4.2006, str. 397.

(6)  UL C 285 E, 22.11.2006, str. 126.

(7)  UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155.

(8)  „Prihodnost STO – obravnavanje institucionalnih izzivov novega tisočletja“, poročilo svetovalnega sveta generalnemu direktorju Supačaju Paničpakdiju (STO, januar 2005).

  翻译：

查看mercari原页面

收藏该商品

立即下单