Petek, 24. aprila 2009
P6_TC1-COD(2008)0098

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 24. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pravila držav članic zahtevajo, da so gradbeni objekti načrtovani in zgrajeni tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in imetja ter ne škodujejo naravnemu okolju ali okolju, ki ga je ustvaril človek.

(2)

Ta pravila neposredno vplivajo na zahteve glede gradbenih proizvodov. Navedene zahteve se odražajo v nacionalnih standardih glede proizvodov, nacionalnih tehničnih soglasjih ter drugih nacionalnih tehničnih specifikacijah in določbah, povezanih z gradbenimi proizvodi. Razlike v navedenih zahtevah ovirajo trgovino znotraj Skupnosti.

(3)	Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (4), je namenjena odpravi tehničnih ovir v trgovini na področju gradbenih proizvodov, da se poveča njihov prosti pretok na notranjem trgu.

(4)	Za doseganje navedenega cilja je Direktiva 89/106/EGS predvideva oblikovanje usklajenih standardov za gradbene proizvode ter dodelitev evropskih tehničnih soglasij.

(5)	Direktivo 89/106/EGS bi bilo treba nadomestiti, da se poenostavi in pojasni obstoječi okvir ter izboljša preglednost in učinkovitost obstoječih ukrepov.

(6)	Treba je zagotoviti poenostavljene postopke za pripravo izjav o zmogljivosti, da se zmanjša finančna obremenitev MSP in zlasti mikro podjetij.

(7)

Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93  (5) ter Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS  (6) zagotavljata horizontalen pravni okvir za trženje proizvodov na notranjem trgu. Zato bi morala ta uredba upoštevati navedeni pravni okvir.

(8)	Proizvodi, proizvedeni na gradbenem objektu, se ne bi smeli obravnavati kot del dobave gradbenih proizvodov na trgu Skupnosti. Proizvajalcem, ki svoje gradbene proizvode vgradijo v objekte, bi bilo treba omogočiti, vendar brez obveznosti, da navedejo zmogljivost teh proizvodov v skladu s to uredbo.

(9)	Odprava tehničnih ovir na področju gradbeništva se lahko doseže samo z oblikovanjem usklajenih tehničnih specifikacij za oceno zmogljivosti gradbenih proizvodov.

(10)	Zmogljivost gradbenega proizvoda ni opredeljena le v smislu tehnične zmogljivosti in bistvenih značilnosti, ampak tudi v smislu zdravstvenega in varnostnega vidika v povezavi z uporabo proizvoda v njegovem celotnem življenjskem ciklu.

(11)	Navedene usklajene tehnične specifikacije bi morale vključevati preskušanje, izračun in druge načine, opredeljene v usklajenih standardih in evropskih ocenjevalnih listih (EOL) za oceno zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov.

(12)	Metode, ki jih države članice uporabljajo v svojih zahtevah za gradbene objekte, pa tudi druga nacionalna pravila v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov so v skladu z usklajenimi tehničnimi specifikacijami.

(13)	Treba je določiti bistvene zahteve objektov, da se zagotovi podlaga za pripravo mandatov in usklajenih standardov ter za oblikovanje EOL za gradbene proizvode.

(14)	Za vrednotenje trajnostne uporabe virov in učinkov gradbenih objektov na okolje bi bilo treba uporabiti okoljske proizvodne deklaracije („Environmental Product Declarations – EPD“).

(15)

Kadar je to primerno, bi bilo treba spodbujati uporabo usklajenih standardov za razrede zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, tako da se upoštevajo različne ravni osnovnih delovnih zahtev za določene objekte pa tudi razlike v podnebju, geologiji in geografiji ter ostali pogoji, ki prevladujejo v državah članicah. Kjer Komisija takih razredov še ni uvedla, bi morali biti za njihovo oblikovanje na podlagi spremenjenega mandata pristojni evropski organi za standardizacijo.

(16)

Kadar je to primerno, bi bilo treba ravni zmogljivosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni proizvodi v državah članicah, določiti v usklajenih tehničnih specifikacijah, tako da se upoštevajo različne ravni osnovnih zahtev objektov za določene objekte pa tudi razlike v podnebju, geologiji in geografiji ter ostali drugačni pogoji, ki prevladujejo v državah članicah.

(17)

Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec) sta priznana kot pristojni organizaciji za sprejemanje usklajenih standardov v skladu s splošnimi smernicami (7) glede sodelovanja med Komisijo in navedenima dvema organizacijama, podpisanimi 28. marca 2003.

(18)

Navedeni usklajeni standardi bi morali zagotoviti ustrezna orodja za usklajeno oceno zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov. Usklajene standarde bi bilo treba določiti na podlagi mandatov, ki jih sprejme Komisija in zajemajo ustrezne družine gradbenih proizvodov, v skladu s členom 6 Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe  (8) Komisija bi morala sprejeti ukrepe za razširitev področja proizvodov, ki jih zajemajo usklajeni standardi.

(19)	Predstavniški organi glavnih poklicev, ki sodelujejo pri oblikovanju, proizvodnji in razvoju gradbenih proizvodov, morajo sodelovati v evropskih tehničnih organih, da se zagotovi njihovo pošteno in pregledno delovanje ter tržna učinkovitost.

(20)

Da bi zagotovili razumljivost informacij proizvajalca, bi morala biti izjava o zmogljivosti sestavljena v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri je proizvod dan v promet. Če je v državi članici več uradnih jezikov, bi se morala izbira jezika za sestavo izjave o zmogljivosti opraviti s soglasjem prejemnika.

(21)	Postopke na podlagi Direktive 89/106/EGS za oceno zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, ki niso zajeti v usklajenih standardih, bi bilo treba poenostaviti, tako da postanejo preglednejši in da se znižajo stroški za proizvajalce gradbenih proizvodov.

(22)	Da se proizvajalcem in uvoznikom gradbenih proizvodov omogoči priprava izjave o zmogljivosti za gradbene proizvode, ki niso v celoti zajeti ali niso zajeti v usklajenem standardu, je treba zagotoviti evropsko tehnično oceno. ▐

(23)	Proizvajalci in uvozniki gradbenih proizvodov bi morali imeti možnost zahtevati izvedbo evropskih tehničnih ocen za svoje proizvode na podlagi smernic evropskih tehničnih soglasij, določenih v skladu z Direktivo 89/106/EGS. Zato bi bilo treba zagotoviti stalno veljavnost teh smernic kot EOL.

(24)

Priprava ▐ EOL in izdaja evropskih tehničnih ocen bi morala biti naloga tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti (TAB), ki jih imenujejo države članice. Da bi TAB imeli potrebne pristojnosti za izvajanje navedenih nalog, bi bilo treba na ravni Skupnosti določiti zahteve za njihovo imenovanje. Zato je treba zagotoviti tudi redna vrednotenja TAB, ki jih bodo izvajali TAB iz drugih držav članic.

(25)

TAB bi morali ustanoviti organizacijo za usklajevanje in zagotavljanje preglednosti postopkov za pripravo osnutkov EOL in za izdajo evropskih tehničnih ocen. Ta organizacija bi morala zagotavljati predvsem ustrezno informiranje proizvajalcev, in po potrebi, zaslišanje neodvisnega znanstvenega strokovnjaka in/ali panožne organizacije, ki jih izbere omenjeni proizvajalec, s strani delovnih skupin, ki jih ustanovijo TAB.

(26)	Med bistvenimi značilnostmi bi bilo treba ločiti značilnosti, katerih minimalne zahteve glede na raven ali razred zmogljivosti določi Komisija v okviru primernega postopka v odboru, in značilnosti, ki veljajo ne glede na kraj dajanja gradbenega proizvoda v promet.

(27)	Dajanje v promet gradbenih proizvodov, ki so zajeti v usklajenem standardu ali za katere je bila izdana evropska tehnična ocena, bi morala spremljati izjava o zmogljivosti glede bistvenih značilnosti proizvoda v skladu z ustreznimi usklajenimi tehničnimi specifikacijami. ▐

(28)	Treba je zagotoviti poenostavljene postopke za pripravo izjav o zmogljivosti, da se zmanjša finančna obremenitev MSP in zlasti mikro podjetij.

(29)	Za zagotavljanje točne in zanesljive izjave o zmogljivosti bi bilo treba oceniti zmogljivost gradbenega proizvoda, proizvodnjo v tovarni pa nadzirati v skladu z ustreznim sistemom ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti gradbenega proizvoda.

(30)

Glede na posebnost gradbenih proizvodov in poseben poudarek sistema za njihovo oceno postopki za ugotavljanje skladnosti, določeni v Sklepu št. 768/2008/ES, in moduli iz navedenega sklepa niso ustrezni za navedene proizvode. Zato bi bilo treba oblikovati posebne metode za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov.

(31)	Zaradi razlik v pomenu znaka CE za gradbene proizvode, kadar ga primerjamo s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 765/2008, bi bilo treba določiti posebne določbe, da se zagotovijo jasnost obveznosti za namestitev znaka CE na gradbene proizvode in posledice navedene namestitve.

(32)	Kadar proizvajalec , pooblaščeni zastopnik ali uvoznik namesti ali da namestiti znak CE na gradbeni proizvod, bi moral prevzeti odgovornost za skladnost navedenega proizvoda z njegovo navedeno zmogljivostjo.

(33)	Znak CE bi bilo treba namestiti na vse gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s to uredbo. ▐

(34)

Znak CE je edini znak, za skladnost gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo in veljavnimi zahtevami v zvezi z usklajevalno zakonodajo Skupnosti. Vendar pa se lahko uporabljajo tudi drugi znaki, če prispevajo k izboljšanju varstva uporabnikov gradbenih proizvodov in ne spadajo pod usklajevalno zakonodajo Skupnosti.

(35)

Da bi se izognili nepotrebnim preskusom gradbenih proizvodov, katerih zmogljivost je bila že v zadostni meri dokazana z nespremenljivimi rezultati prejšnjih preskusov ali drugimi obstoječimi podatki, bi moralo biti proizvajalcu omogočeno, da pod pogoji iz usklajenih tehničnih specifikacij ali odločbe Komisije navede določeno raven ali razred zmogljivosti brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja.

(36)	Da bi se izognili podvajanju preskusov, ki so že bili izvedeni, bi morala biti proizvajalcu gradbenih proizvodov omogočena uporaba rezultatov preskusa, ki jih je pridobila tretja stranka.

(37)	Za znižanje stroškov dajanja proizvodov v promet za mikro podjetja je treba zagotoviti poenostavljene postopke za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti, kadar zadevni proizvod ne povzroča znatnih pomislekov glede varnosti.

(38)

Da se omogoči učinkovit nadzor trga in zagotovi visoka raven varstva potrošnikov, je pomembno, da se poenostavljeni postopki za navedbo določene ravni ali razreda zmogljivosti brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja ne uporabljajo za uvoznike, ki dajo proizvod v promet pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremenijo gradbeni proizvod, ki je že bil dan v promet, na način, ki lahko vpliva na skladnost z navedeno zmogljivostjo. To zadeva uporabo nespremenljivih rezultatov prejšnjih preskusov ali drugih obstoječih podatkov ter uporabo rezultatov preskusov tretjih strani. Zadeva tudi poenostavljeni postopek, ki velja za mikro podjetja.

(39)	Za individualno oblikovane in proizvedene gradbene proizvode bi morala biti proizvajalcu omogočena uporaba poenostavljenih postopkov za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti, kadar se lahko dokaže skladnost proizvoda, ki se daje v promet, z veljavnimi zakonodajnimi določbami.

(40)

Pomembno je zagotoviti dostopnost nacionalnih tehničnih predpisov, da lahko podjetja, zlasti MSP, pridobijo zanesljive in točne informacije o veljavni zakonodaji v državi članici, v kateri nameravajo dati svoje proizvode v promet. Kontaktne točke za proizvode, vzpostavljene z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (9), bi morale zato zagotoviti informacije tudi o pravilih, ki veljajo za vgradnjo, sestavljanje in montažo posebnih tipov gradbenih proizvodov. Poleg tega bodo morale biti sposobne dati vsem proizvajalcem vse informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih v primeru spodbijanja pogojev dostopa enega ali več proizvodov tega prizvajalca do znaka CE, zlasti o primernih pravnih sredstvih za pritožbo zoper odločitve, sprejete na podlagi ocene.

(41)	Za zagotavljanje enakega in skladnega izvrševanja zakonodaje Skupnosti o usklajevanju bi morale države članice izvajati učinkovit nadzor trga. Uredba (ES) št. 765/2008 predvideva temeljne pogoje za izvajanje takšnega nadzora trga.

(42)	Odgovornost držav članic za varnost, zdravje in druga področja, zajeta v osnovnih zahtevah objektov na njihovem ozemlju, bi morala biti priznana v zaščitni klavzuli, v kateri so predvideni ustrezni zaščitni ukrepi.

(43)

Ker je treba po vsej Skupnosti zagotoviti enako stopnjo učinkovitosti organov za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti gradbenih proizvodov in ker morajo vsi takšni organi izvajati svoje funkcije v enaki meri in pod pogoji poštene konkurence, je treba določiti zahteve za organe za oceno zmogljivosti, ki želijo biti priglašeni za namene te uredbe. Prav tako je treba sprejeti določbe za razpoložljivost ustreznih informacij o takšnih organih in za njihov nadzor.

(44)	Za zagotavljanje dosledne ravni kakovosti pri ocenjevanju in preverjanju nespremenljivosti zmogljivosti gradbenih proizvodov je treba določiti tudi zahteve, ki veljajo za organe, pristojne za priglasitev organov, ki izvajajo takšne naloge, Komisiji in drugim državam članicam.

(45)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotavljanja ustreznega delovanja notranjega trga za gradbene proizvode z določitvijo usklajenih tehničnih specifikacij za navedeno zmogljivost gradbenih proizvodov, države članice ne morejo doseči v zadostni meri, lahko pa se zaradi njihovega obsega in učinkov dosežejo bolje na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta uredba ne presega okvira, ki je potreben za dosego tega cilja.

(46)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(47)

Komisiji bi bilo treba zlasti podeliti pooblastila za določitev pogojev, pod katerimi je lahko izjava o zmogljivosti na voljo na spletni strani, za določitev obdobja, v katerem morajo proizvajalci, uvozniki in distributerji hraniti tehnično dokumentacijo in izjavo o zmogljivosti ter jo imeti na voljo, za določitev razredov zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, za vzpostavitev sistema ocene zmogljivosti in preverjanja nespremenljivosti navedene zmogljivosti, ki se uporablja za zadevni gradbeni proizvod ali družino gradbenih proizvodov, za določitev oblike evropske tehnične ocene, za določitev postopkov za izvedbo vrednotenja tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti (TAB) in za spremembo prilog I do VI. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, ║jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(48)	Upoštevati bi bilo treba obstoječe mandate za določitev usklajenih evropskih standardov. CEN bi moral oblikovati standarde za razjasnitev osnovne zahteve objektov št. 7 z naslovom „Trajnostna raba naravnih virov“.

(49)	Osnovna zahteva objektov št. 7 bi morala upoštevati možnost recikliranja gradbenih objektov, njihovih materialov in delov po zrušenju ter uporabo okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih.

(50)	Ker je potrebno določeno obdobje, da se omogoči vzpostavitev okvira za ustrezno delovanje te uredbe, bi bilo treba njeno uporabo odložiti, z izjemo določb glede imenovanja TAB, priglasitvenih in priglašenih organov, ustanovitve organizacije TAB in ustanovitve stalnega odbora.

(51)

Komisija in države članice bi morale v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi organizirati informacijske kampanje, v okviru katerih sektor gradbeništva, zlasti gospodarske subjekte in uporabnike, obvestijo o vzpostavitvi skupnega tehničnega jezika, porazdelitvi odgovornosti med posameznimi gospodarskimi subjekti, pritrjevanju znaka CE na gradbene proizvode, reviziji osnovnih zahtev objektov ter sistemov za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti.

(52)

Komisija bi morala v roku enega leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti predlog za revizijo evropskega sistema standardizacije, da se poveča preglednost celotnega sistema, zagotovi predvsem sorazmerno sodelovanje zainteresiranih strani v tehničnih odborih evropskih organov za standardizacijo in prepreči navzkrižje interesov med njimi. Sočasno bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi pospešili sprejetje evropskih standardov ter poskrbeli za prevod teh standardov, zlasti pa smernic za mala in srednje velika podjetja, v vse uradne jezike Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne Določbe

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa pogoje trženja gradbenih proizvodov z uvedbo pravil o načinu navajanja zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti in o uporabi znaka CE na navedenih proizvodih.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„gradbeni proizvod“ pomeni vsak proizvod ali komplet, ki je proizveden in dan v promet za trajno vgradnjo v gradbene objekte ali njihove dele, tako da razstavitev proizvoda zmanjša zmogljivost gradbenih objektov, razstavitev ali zamenjava proizvoda pa pomeni postopke gradnje;

2.

„proizvod, ki ni ali ni popolnoma zajet v usklajenem standardu“ pomeni kateri koli gradbeni proizvod, katerega bistvenih značilnosti in zmogljivosti ni mogoče v celoti oceniti po obstoječem usklajenem standardu, ker med drugim: (a) proizvod ne sodi v področje uporabe nobenega obstoječega usklajenega standarda; (b) proizvod ne ustreza eni ali več opredelitvam značilnosti, ki jih predvidevajo ti usklajeni standardi; (c) ena ali več bistvenih značilnosti proizvoda ni ustrezno zajetih v teh usklajenih standardih; ali (d) ker ni ene ali več poskusnih metod za ugotavljanje zmogljivosti proizvoda, ali pa niso uporabne;

3.	„objekti“ pomeni gradbene objekte visoke in nizke gradnje;

4.

„bistvene značilnosti“ pomeni tiste značilnosti gradbenega proizvoda, ki se nanašajo na osnovne zahteve objektov iz Priloge I. Pri bistvenih značilnostih, opredeljenih v usklajenih tehničnih specifikacijah, se razlikuje med: (a) značilnostmi, ki obstajajo tam, kjer namerava proizvajalec ali uvoznik dati proizvod v promet; in (b) značilnostmi, ki jih je treba priglasiti ne glede na kraj, kjer se da proizvod v promet, in katerih minimalne zahteve glede na raven ali razred zmogljivosti za vsako družino proizvodov iz tabele 1 v Prilogi V in glede na vrsto uporabe določijo evropski organi za standardizacijo s soglasjem Komisije in stalnega odbora za gradbeništvo iz člena 51(1). Če je ustrezno, Komisija za vsako družino proizvodov iz tabele 1 v Prilogi V določi značilnosti iz točke (b) tega odstavka v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2); med drugim se nanašajo na splošna vprašanja, kot so okolje, varnost in vrednotenje morebitnih nevarnosti za zdravje v celotnem življenjskem ciklu gradbenega proizvoda;

5.	„zmogljivost gradbenega proizvoda“ pomeni zmogljivost, ki se nanaša na posamezne bistvene značilnosti proizvoda, izražene prek njegove vrednosti, ravni, razreda in mejnih vrednosti oziroma prek opisa;

6.	„mejna vrednost“ pomeni najmanjšo vrednost zmogljivosti proizvoda. Mejna vrednost je lahko tehnične ali regulativne narave in lahko velja za eno ali več značilnosti;

7.	„razred“ pomeni območje zmogljivosti proizvoda od najnižje do najvišje vrednosti zmogljivosti. Razred lahko velja za eno ali več značilnosti;

8.	„usklajene tehnične specifikacije“ pomeni usklajene standarde in evropske ocenjevalne liste;

9.	„evropska tehnična ocena“ pomeni oceno, temelječo na evropskem ocenjevalnem listu in pridržano za gradbene proizvode, ki niso oziroma niso popolnoma zajeti v usklajenem standardu;

10.	„usklajeni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel eden izmed evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na zahtevo Komisije v skladu s členom 6 navedene direktive;

11.	„evropski ocenjevalni list“ pomeni dokument, ki ga sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti z namenom izdaje evropske tehnične ocene in ki se nanaša na proizvod, ki ni zajet oziroma ni povsem zajet v usklajenem standardu;

12.	„gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalca, uvoznika, distributerja in pooblaščenega zastopnika;

13.	„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja gradbeni proizvod ali za katero se tak proizvod proizvaja in trži pod njegovim imenom ali blagovno znamko;

14.	.„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ustanovljeno v Skupnosti, ki da gradbeni proizvod iz tretje države v promet v Skupnosti;

15.	„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost gradbenega proizvoda na trgu;

16.	„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki jo je proizvajalec pooblastil, da v njegovem imenu izvaja posebne naloge;

17.

„dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo gradbenega proizvoda za distribucijo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno; to izključuje: (a) vse proizvode, ki jih uporabnik na gradbišču spreminja za svojo lastno uporabo v okviru svoje poklicne dejavnosti, (b) vse proizvode, ki so proizvedeni na gradbišču in/ali izven njega ter jih proizvajalec vgradi v objekt brez dajanja v promet;

18.	„dajanje v promet“ pomeni, da je gradbeni proizvod prvič na voljo na trgu Skupnosti;

19.	„umik“ je vsak ukrep za preprečitev dostopnosti gradbenega proizvoda iz dobavne verige na trgu;

20.	„odpoklic“ je vsak ukrep za vrnitev gradbenega proizvoda, ki je bil že na voljo na trgu;

21.	„akreditacija“ ima pomen, dodeljen z Uredbo (ES) št. 765/2008;

22.	„uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, odgovorno za varno vgradnjo gradbenega proizvoda v gradbeni objekt;

23.

„tehnični organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki ga imenuje država članica za sodelovanje pri razvoju evropskih ocenjevalnih listov in za ugotavljanje zmogljivosti bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, ki niso ali niso popolnoma zajeti v usklajenem standardu na proizvodnih področjih, navedenih v Prilogi V;

24.	„tip proizvoda“ pomeni zmogljivost gradbenega proizvoda, proizvedenega z uporabo dane kombinacije surovin ali drugih prvin v posameznem proizvodnem procesu;

25.	„ kontrola tovarniške proizvodnje “ pomeni stalno notranjo kontrolo proizvodnje , ki jo opravi proizvajalec, s čimer zagotovi, da sta proizvodnja gradbenega proizvoda in proizvedeni proizvod v skladu s tehničnimi specifikacijami;

26.	„mikro podjetje“ pomeni mikro podjetje, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (11);

27.	„življenjski cikel“ pomeni zaporedne in medsebojno povezane faze življenja proizvoda, od nabave surovin ali pridobitve iz naravnih virov do končne odstranitve;

28.	„sklop proizvodov“ pomeni najmanj dva ločena dela, ki morata biti združena, da se trajno vgradita v objekt, da postaneta sestavljeni sistem.

Člen 3

Osnovne zahteve objektov in bistvene značilnosti proizvoda

║Bistvene značilnosti gradbenih proizvodov se določijo v usklajenih tehničnih specifikacijah v zvezi z osnovnimi zahtevami objektov, ki so navedene v Prilogi I.

POGLAVJE II

Izjava o zmogljivosti in znak CE

Člen 4

Pogoji za pripravo izjave o zmogljivosti

1.   Proizvajalec ali uvoznik pri dajanju gradbenega proizvoda v promet pripravi izjavo o zmogljivosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev :

(a)	gradbeni proizvod je zajet v usklajenem standardu;

(b)	za gradbeni proizvod je bila izdana evropska tehnična ocena. ▐

2.   Države članice predpostavljajo, da je izjava o zmogljivosti, ki jo pripravi proizvajalec ali uvoznik, točna in zanesljiva.

Člen 5

Vsebina izjave o zmogljivosti

1.   Izjava o zmogljivosti izraža zmogljivost gradbenih proizvodov v zvezi z dvema tipoma bistvenih značilnosti iz člena 2(4) navedenih proizvodov v skladu z ustreznimi usklajenimi tehničnimi specifikacijami.

2.   Izjava o zmogljivosti vsebuje naslednje podatke:

(a)	tip proizvoda, za katerega je bila pripravljena;

(b)	popoln seznam bistvenih značilnosti , danih v usklajeni tehnični specifikaciji za gradbeni proizvod, in za vsako bistveno značilnost navedene vrednosti, razredi ali ravni zmogljivosti ali potrditev „zmogljivost ni določena“ ;

(c)	referenčno številko in naslov usklajenega standarda, evropskega ocenjevalnega lista ali posebne tehnične dokumentacije, ki se je uporabila za oceno posamezne bistvene značilnosti ;

(d)	predvideno generično uporabo, določeno v usklajeni tehnični specifikaciji;

(e)	podrobnosti o postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti; če je veljavni sistem ocenjevanja zmogljivosti nadomestil s poenostavljenim postopkom iz člena 27 ali 28, proizvajalec navede naslednje: „posebna tehnična dokumentacija – poenostavljeni postopek“;

(f)	informacije o nevarnih snoveh v gradbenem izdelku, kakor je določeno v Prilogi IV, in podrobnosti o nevarnih snoveh, ki jih je treba deklarirati v skladu z drugo usklajevalno zakonodajo Skupnosti.

Člen 6

Oblika izjave o zmogljivosti

1.   Izvod izjave o zmogljivosti vsakega proizvoda, ki je dostopen na trgu , se predloži v papirnati obliki ali pošlje po elektronski poti .

Kadar pa je serija istega proizvoda dostavljena enemu uporabniku, ji je lahko priložen en izvod izjave o zmogljivosti.

2.    Proizvajalec v papirnati obliki pošlje izvod izjave o zmogljivosti , če tako zahteva prejemnik .

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 je lahko vsebina izjave o zmogljivosti na voljo na spletni strani v skladu s pogoji, ki jih določi Komisija.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

4.   Izjava o zmogljivostih se pripravi z uporabo modela iz Priloge III , v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, kjer se proizvod daje v promet. .

Člen 7

Uporaba znaka CE

1.   Znak CE se namesti ▐ na tiste gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s členi 4, 5 in 6. Če ni izjave o zmogljivosti, se znak CE ne sme namestiti.

Če proizvajalec izjave o zmogljivosti ni pripravil v skladu s členi 4, 5 in 6, se znak CE ne sme namestiti na gradbene proizvode.

Kadar proizvajalec ali, kjer je ustrezno, uvoznik namesti ali da namestiti znak CE na gradbeni proizvod, prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo.

2.   Znak CE je edini znak, ki potrjuje, da je gradbeni proizvod skladen z navedeno zmogljivostjo.

Države članice ne uvajajo nacionalnih ukrepov ali umaknejo vsako sklicevanje na oznako skladnosti, ki ni znak CE.

3.   Države članice na svojem ozemlju ali pod svojo pristojnostjo ne prepovejo ali ovirajo dostopnost gradbenih proizvodov z znakom CE na trgu ali njihovo uporabo, kadar zahteve za to uporabo v navedeni državi članici ustrezajo navedeni zmogljivosti.

4.   Države članice zagotovijo, da pravila ali pogoji, ki jih postavljajo javni organi ali zasebna telesa, ki delujejo kot javno podjetje ali kot javni organ na podlagi monopolnega položaja ali javnega pooblastila, ne ovirajo uporabe gradbenih proizvodov z znakom CE, kadar zahteve za to uporabo v navedeni državi članici ustrezajo navedeni zmogljivosti.

Člen 8

Pravila in pogoji za namestitev znaka CE

1.   Za znak CE veljajo splošna načela, določena v členu 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Znak CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščen na gradbeni proizvod , ▐ njegovo tablico s podatki , ▐ embalažo ali na priložene dokumente.

3.   Znaku CE sledita ▐ ime ali identifikacijska oznaka proizvajalca in enotna identifikacijska oznaka gradbenega proizvoda.

4.   Znak CE se namesti preden je gradbeni proizvod dan v promet. Lahko mu sledi piktogram ali kateri koli drug znak, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.

5.     Države članice nadalje razvijajo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno izvajanje ureditve, ki ureja znak CE, in sprejmejo ustrezne ukrepe v primeru nepravilne rabe znaka CE. Države članice uvedejo kazni za kršitve, vključno s kazenskimi sankcijami resnih kršitev. Te kazni so sorazmerne glede na resnost kršitve.

Člen 9

Kontaktne točke za proizvod

Vsaka država članica zagotovi, da kontaktne točke za proizvod, vzpostavljene v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008, zagotavljajo tudi informacije s preglednimi in zlahka razumljivimi pojmi o :

(a)	katerem koli tehničnem pravilu ali zakonodajnih določbah, ki se uporabljajo za vgradnjo, sestavljanje ali montažo posebnega tipa gradbenega proizvoda na ozemlju navedene države članice.

(b)	če je ustrezno, možnosti pritožbe za vse proizvajalce v primeru spodbijanja pogojev dostopa enega ali več njihovih proizvodov do znaka CE, zlasti o primernih pravnih sredstvih za pritožbo zoper odločitve, sprejete na podlagi ocene.

Kontaktne točke za proizvode so neodvisne od vseh organov ali organizacij, ki sodelujejo pri postopku pridobivanja dostopa do znaka CE. Komisija pripravi smernice o vlogi in odgovornosti kontaktnih točk, ki jih sprejme Stalni odbor za gradbeništvo iz člena 51(1).

POGLAVJE III

Obveznost gospodarskih subjektov

Člen 10

Obveznosti proizvajalcev

1.   Proizvajalci pripravijo potrebno tehnično dokumentacijo, ki opisuje vse ustrezne prvine v zvezi z veljavnim potrjevanjem navedene zmogljivosti.

Proizvajalci pripravijo izjavo o zmogljivosti v skladu s členi 4, 5 in 6 ter namestijo znak CE v skladu s členoma 7 in 8.

2.   Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo o zmogljivosti za obdobje, ki ga določi Komisija, za vsako družino gradbenih proizvodov na podlagi pričakovane življenjske dobe in vloge gradbenega proizvoda v objektih.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

3.   Proizvajalci zagotovijo, da se izvajajo postopki za ohranitev navedene zmogljivosti proizvodne serije. Spremembe tipa proizvoda in spremembe veljavnih usklajenih tehničnih specifikacij se ustrezno upoštevajo.

▐

4.   Proizvajalci zagotovijo, da je na njihovih gradbenih proizvodih označena vrsta, serija ali serijska številka ali kateri koli drugi identifikacijski element; ali zagotovijo, da so podatki navedeni na embalaži ali spremni listini.

5.   Proizvajalci navedejo ime, registrirano tovarniško ali blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o gradbenem proizvodu, na proizvodu ali na embalaži ali spremni listini gradbenega proizvoda.

6.   Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da gradbeni proizvod, ki so ga dali v promet, ni v skladu z navedeno zmogljivostjo, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost gradbenega proizvoda, ali pa po potrebi umaknejo proizvod s trga in ga odpokličejo od končnih uporabnikov. Takoj obvestijo nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihov gradbeni proizvod, in jim predložijo informacije, zlasti o neizpolnjevanju in sprejetih popravnih ukrepih.

7.   Proizvajalci na utemeljeno zahtevo pristojnih nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo. S temi organi na njihovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo gradbeni proizvodi, ki so jih dali v promet.

Člen 11

Pooblaščeni zastopniki

1.   Proizvajalci lahko s pisnim pooblastilom imenujejo pooblaščenega zastopnika.

Priprava tehnične dokumentacije ne sme biti del pooblastil pooblaščenega zastopnika.

2.   Kadar je proizvajalec določil pooblaščenega zastopnika, mora slednji opraviti vsaj naslednje naloge:

(a)	za nacionalne nadzorne organe imeti na voljo izjavo o zmogljivosti in tehnično dokumentacijo za obdobje iz člena 10(2);

(b)	na zahtevo pristojnih nacionalnih organov zagotoviti vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvoda z navedeno zmogljivostjo;

(c)	na zahtevo pristojnih organov sodelovati pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo gradbeni proizvodi v okviru njihovih mandatov.

Člen 12

Obveznosti uvoznikov

1.   Uvozniki delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost vseh gradbenih proizvodov, ki jih dajo v promet Skupnosti, z veljavnimi zahtevami iz te uredbe.

2.   Pred dajanjem gradbenega proizvoda v promet uvozniki zagotovijo, da proizvajalec oceni in preveri nespremenljivost navedene zmogljivosti. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo iz prvega pododstavka člena 10(1). Pripravijo izjavo o zmogljivosti v skladu s členi 4, 5 in 6. Prav tako zagotovijo, da imajo proizvodi zahtevan znak CE, da so opremljeni z zahtevanimi dokumenti ter da je proizvajalec upošteval zahteve iz člena 10(4) in (5).

Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da gradbeni proizvod ni v skladu z izjavo o zmogljivosti, gradbenega proizvoda ne sme dajati v promet, dokler ta ni v skladu s spremno izjavo o zmogljivosti ali dokler izjava o zmogljivosti ni popravljena.

3.   Uvozniki navedejo svoje ime, registrirano tovarniško ali blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o gradbenem proizvodu, na proizvodu ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali spremni listini proizvoda.

4.   Uvozniki zagotovijo, da, medtem ko so odgovorni za gradbeni proizvod, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z navedeno zmogljivostjo.

5.   Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da gradbeni proizvod, ki so ga dali v promet, ni v skladu z izjavo o zmogljivosti, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost gradbenega proizvoda, ali pa po potrebi umaknejo proizvod s trga in ga odpokličejo od končnih uporabnikov. Takoj obvestijo nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihov gradbeni proizvod, in jim predložijo informacije, zlasti o neizpolnjevanju in sprejetih popravnih ukrepih.

6.   Uvozniki imajo za obdobje iz člena 10(2) na vpogled izvod izjave o zmogljivosti ter jo na zahtevo predložijo organom za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na zahtevo na voljo navedenim organom.

7.   Uvozniki na utemeljeno zahtevo pristojnih nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo. S temi organi na njihovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo gradbeni proizvodi, ki so jih dali v promet.

Člen 13

Obveznosti distributerjev

1.   Distributerji delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost vseh proizvodov, katerih dostopnost na trgu omogočijo, z veljavnimi zahtevami iz te uredbe.

2.   Preden omogočijo dostopnost gradbenega proizvoda na trgu, distributerji zagotovijo, da ima proizvod zahtevan znak CE in je opremljen z dokumenti, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, ter navodili in informacijami o varnosti proizvoda v jeziku, ki je za uporabnike v državi članici, kjer se omogoča dostopnost proizvoda na trgu, razumljiv, ter da sta proizvajalec in uvoznik upoštevala zahteve iz člena 10(4) in (5) oziroma člena 12(3).

Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da gradbeni proizvod ni v skladu z izjavo o zmogljivosti, lahko omogoči dostopnost gradbenega proizvoda na trgu potem, ko je ta v skladu s spremno izjavo o zmogljivosti ali ko je bila izjava o zmogljivosti popravljena. Distributer mora o tem obvestiti proizvajalca ali uvoznika pa tudi organe za nadzor trga, kadar je proizvod povezan s tveganjem.

3.   Distributer zagotovi, da, medtem ko je odgovoren za gradbeni proizvod, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z navedeno zmogljivostjo.

4.   Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da gradbeni proizvod, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni v skladu z izjavo o zmogljivosti, nemudoma zagotovijo sprejetje popravnih ukrepov, da se omogoči skladnost navedenega proizvoda ali pa po potrebi umik proizvoda s trga in njegov odpoklic od končnih uporabnikov. Takoj obvestijo nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihov proizvod, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neizpolnjevanju in sprejetih popravnih ukrepih.

5.   Distributerji na utemeljeno zahtevo pristojnih nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo. S temi organi na njihovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo gradbeni proizvodi, katerih dostopnost na trgu so zagotovili.

Člen 14

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec, kadar daje proizvod v promet pod svojo trgovsko ali blagovno znamko ali spreminja gradbeni proizvod, ki je že bil dan v promet, tako, da lahko vpliva na skladnost z navedeno zmogljivostjo, zato veljajo zanj obveznosti proizvajalca iz člena 10.

Člen 15

Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti morajo na zahtevo organov za nadzor trga za obdobje iz člena 10(2) identificirati naslednje:

(a)	vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil proizvod;

(b)	vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili proizvod.

POGLAVJE IV

Usklajene tehnične specifikacije

Člen 16

Usklajeni standardi

1.   Usklajene standarde določijo evropski organi za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na podlagi zahtev , ki jih je predložila Komisija v skladu s prvo alineo iz člena 6(3) navedene directive , in stalni odbor v skladu s členom 5(1) navedene direktive .

Evropski organi za standardizacijo v zvezi s tem zagotovijo, da nobena kategorija udeležencev v katerem koli sektorju ne predstavlja več kot 25 % članov katerega od tehničnih odborov ali delovnih skupin. Če ena ali več kategorij udeležencev ne more oziroma ne želi biti del delovne skupine, se lahko ta zahteva ponovno oceni s soglasjem vseh udeležencev.

2.   Usklajeni standardi zagotovijo metode in merila za oceno zmogljivosti in trajnosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti.

Če je to ustrezno, usklajeni standardi zagotovijo predviden splošni namen uporabe proizvodov; zagotovijo tudi značilnosti, katerih minimalne zahteve glede na raven ali razred zmogljivosti za vsako družino proizvodov iz tabele 1 v Prilogi V in po vrsti uporabe določi Komisija, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

Usklajeni standardi, kadar je to primerno, zagotovijo metode, ki so manj zapletene od preskušanja, za oceno zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti.

3.   Evropski organi za standardizacijo določijo v usklajenih standardih veljavno kontrolo tovarniške proizvodnje, ki lahko upošteva posebne pogoje proizvodnega procesa zadevnega gradbenega proizvoda.

4.   Komisija oceni skladnost usklajenih standardov, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, z ustreznim mandatom.

Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije seznam sklicevanj usklajenih standardov, ki so v skladu z ustreznimi mandati, ter določi datum začetka uporabe navedenih standardov.

Komisija objavi kakršne koli posodobitve navedenega seznama.

Člen 17

Uradno nasprotovanje usklajenim standardom

1.   Kadar država članica ali Komisija meni, da usklajeni standard v celoti ne izpolnjuje zahtev iz ustreznega mandata, Komisija ali zadevna država članica zadevo predloži stalnemu odboru, ustanovljenemu s členom 5(1) Direktive 98/34/ES, ter predloži svoje argumente. Odbor po posvetovanju z ustreznimi evropskimi organi za standardizacijo nemudoma poda svoje mnenje.

2.   Glede na mnenje odbora se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi z omejitvijo, ohrani, ohrani z omejitvijo ali umakne sklicevanja na zadevni standard v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Komisija obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo in, če je to potrebno, zahteva spremembo zadevnih usklajenih standardov.

4.     Ko evropski organ za standardizacijo potrdi usklajeni standard, Stalni odbor za gradbeništvo iz člena 51(1) lahko izvede vsa preverjanja, s katerimi zagotovi, da standard izpolnjuje zahteve, določene v mandatu, ki ga podeli Komisija ali država članica.

Člen 18 ║

Ravni ali razredi zmogljivosti

1.   Komisija lahko določi razrede zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov.

Ti ukrepi , namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

2.   Kadar Komisija ne določi razredov zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, jih lahko določijo evropski organi za standardizacijo v usklajenih standardih.

Kadar je Komisija določila razrede zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, evropski organi za standardizacijo na podlagi spremenjenega mandata navedene razrede uporabijo v usklajenih standardih.

3.   Evropski organi za standardizacijo , če to določa njihov mandat, v usklajenih standardih določijo minimalne ravni zmogljivosti glede bistvenih značilnosti in po potrebi predvidene končne uporabe, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni proizvodi v državah članicah .

4.     Komisija lahko določi pogoje, pod katerimi za gradbeni proizvod velja, da izpolnjuje določeno raven ali razred zmogljivosti brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

Kadar teh pogojev ne določi Komisija, jih lahko na podlagi spremenjenega mandata določijo evropski organi za standardizacijo v usklajenih standardih.

5.   Države članice lahko določijo ravni ali razrede zmogljivosti , ki se upoštevajo za gradbene proizvode, glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov samo v skladu s sistemom razvrščanja, ki so ga vzpostavili evropski organi za standardizacijo v usklajenih standardih, ali Komisija.

Člen 19 ║

Ocena in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti

1.   Ocena in preverjanje nespremenljivosti navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti se izvede v skladu z enim od sistemov iz Priloge VI.

2.   Komisija določi, kateri sistem se uporablja za zadevni gradbeni proizvod ali družino gradbenih proizvodov v skladu z naslednjimi merili:

(a)	pomen proizvoda glede na osnovne zahteve objektov;

(b)	naravo proizvoda;

(c)	učinek sprememb bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda med obdobjem uporabe proizvoda;

(d)	dovzetnost za napake v proizvodnji.

Komisija vedno izbere najmanj zapleten sistem, ki je skladen z varno vgradnjo gradbenega proizvoda v gradbeni objekt.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

3.   Tako določen sistem in informacije o njegovi predvideni generični uporabi so navedeni v mandatih za usklajene standarde in v usklajenih tehničnih specifikacijah.

Člen 20 ║

Evropski ocenjevalni list

1.    Za gradbene proizvode, ki niso ali niso povsem zajeti v usklajenem standardu, evropski ocenjevalni list (EOL) sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) na podlagi zahtevka proizvajalca ali uvoznika za evropsko tehnično oceno v skladu s postopkom iz Priloge II.

2.   Organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) določi v EOL metode in merila za oceno zmogljivosti glede navedenih bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki se nanašajo na uporabo, ki jo predvideva proizvajalec.

3.   Organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) določi v EOL posebno kontrolo tovarniške proizvodnje, ki se uporablja, ob upoštevanju posebnih pogojev proizvodnega procesa zadevnega gradbenega proizvoda.

4.     Kadar Komisija meni, da je bila dosežena zadostna raven tehničnega in znanstvenega strokovnega znanja glede EOL, podeli evropskim organom za standardizacijo mandat za oblikovanje usklajenega standarda na podlagi tega EOL.

Člen 21 ║

Evropska tehnična ocena

1.    Za gradbene proizvode, ki niso ali niso povsem zajeti v usklajenem standardu, evropsko tehnično oceno (ETO) izda tehnični organ za ugotavljanje skladnosti, in sicer za vsak gradbeni proizvod, na zahtevo proizvajalca ali uvoznika na podlagi EOL v skladu s postopkom iz Priloge II.

2.   Komisija določi obliko ETO.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

POGLAVJE V

Tehnični organi za ugotavljanje skladnosti

Člen 22║

Imenovanje tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti

1.   Države članice lahko imenujejo tehnične organe za ugotavljanje skladnosti (TAB) za področja proizvodov iz tabele 1 Priloge V.

Države članice, ki so imenovale TAB, sporočijo drugim državam članicam in Komisiji ime, naslov navedenega organa in področja proizvodov, za katera je bil navedeni organ imenovan.

2.   Komisija javno objavi seznam TAB z navedbo področij proizvodov, za katere so imenovani.

Komisija javno objavi kakršne koli posodobitve navedenega seznama.

Člen 23 ║

Zahteve za TAB

1.   TAB izpolnjujejo zahteve iz tabele 2 Priloge V.

2.   Kadar TAB ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 1, država članica umakne imenovanje navedenega organa.

3.   Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o svojih nacionalnih postopkih za ocenjevanje TAB, spremljanje njihove dejavnosti ter o kakršni koli spremembi navedenih informacij. Komisija zagotovi, da so informacije javno dostopne.

Člen 24║

Vrednotenje TAB

1.   TAB preverijo, ali drugi takšni organi izpolnjujejo zadevna merila iz tabele 2 Priloge V.

Vrednotenje organizira organizacija iz člena 25(1) in poteka enkrat na štiri leta, in sicer znotraj področij proizvodov iz tabele 1 Priloge V, za katera so bili imenovani TAB.

2.   Komisija določi pregledne postopke za izvedbo vrednotenja, vključno z ustreznimi in dostopnimi postopki za pritožbe zoper odločitve, sprejete na podlagi vrednotenja.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

Vrednotenja TAB ne smejo izvajati TAB iz iste države članice.

3.   Organizacija iz člena 25(1) posreduje rezultate vrednotenj TAB vsem državam članicam in Komisiji.

Komisija v sodelovanju z državami članicami spremlja spoštovanje pravil in ustrezno izvajanje vrednotenja TAB.

Člen 25 ║

Usklajevanje TAB

1.   TAB ustanovijo organizacijo za tehnično oceno, v nadaljnjem besedilu „organizacija TAB“.

2.   Organizacija TAB opravlja naslednje naloge:

(a)	usklajuje uporabo pravil in postopkov iz člena 19 in Priloge II ter zagotavlja podporo, potrebno za ta namen;

(b)	Komisijo dvakrat letno obvešča o vsakem vprašanju v zvezi s pripravo EOL ter vsakem vidiku, povezanem z razlago pravil in postopkov iz člena 19 in Priloge II;

(c)	sprejme EOL;

(d)	organizira vrednotenje TAB;

(e)	zagotavlja usklajevanje TAB ;

(f)	zagotavlja enako obravnavo TAB v okviru organizacije TAB;

(g)	zagotavlja, da so postopki iz člena 19 in Priloge II pregledni ter da se v okviru teh postopkov posvetuje s proizvajalcem.

3.   Komisija lahko organizaciji TAB pomaga pri izvajanju nalog iz točke (e) odstavka 2. Komisija lahko v ta namen z organizacijo TAB sklene okvirni partnerski sporazum.

4.   Države članice zagotovijo, da TAB prispevajo finančne in človeške vire k organizaciji TAB.

POGLAVJE VI

Poenostavljeni postopki

Člen 26 ║

Uporaba posebne tehnične dokumentacije

1.   Kadar proizvajalec določi tip proizvoda, lahko nadomesti tipsko preskušanje ali tipski izračun s posebno tehnično dokumentacijo, ki kaže, da:

(a)

za eno ali več bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki ga proizvajalec daje v promet, velja, da navedeni proizvod dosega določeno raven ali razred zmogljivosti brez preskušanja ali izračuna ali brez nadaljnjega preskušanja ali izračuna v skladu s pogoji iz ustrezne usklajene tehnične specifikacije ali odločbe Komisije; ali

(b)

gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, predstavlja enak tip proizvoda kot drugi gradbeni proizvod, ki ga je proizvedel drug proizvajalec in je že bil preskušen v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa tega drugega proizvoda. Proizvajalec lahko uporabi rezultate preskusa, ki jih je pridobil drug proizvajalec, po tem, ko je pridobil dovoljenje navedenega proizvajalca, ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa ; ali

(c)

je gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, sistem, sestavljen iz sestavnih delov, ki jih ustrezno sestavi na podlagi natančnih navodil ponudnika takšnega sistema ali njegovega sestavnega dela, ki je navedeni sistem ali sestavni del že preskusil z vidika ene ali več njegovih bistvenih značilnosti v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa za sistem ali sestavni del, ki mu je zagotovljen.

Proizvajalec lahko uporabi rezultate preskusa, ki jih je pridobil drug proizvajalec ali ponudnik sistema , po tem, ko je pridobil dovoljenje navedenega proizvajalca ali ponudnika sistema , ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa. Proizvajalec lahko uporabi rezultate preskusa, ki jih je pridobil drug proizvajalec ali ponudnik sistema samo, ko je pridobil dovoljenje tega proizvajalca ali ponudnika sistema. Proizvajalec je odgovoren za skladnost proizvoda s celotno navedeno zmogljivostjo v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Proizvajalec zagotovi, da se zmogljivost proizvoda ne zmanjša v kasnejši fazi postopka proizvodnje ali sestavljanja.

2.    Posebno tehnično dokumentacijo preveri ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge VI, če gradbeni proizvod iz odstavka 1 spada v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti ▐, kakor je določeno v Prilogi VI : ▐

—	sistem 1+ ali 1 za proizvode, ki so v skladu s členom 26(1)(a) (brez preskušanja/brez nadaljnjega preskušanja);

—	sistem 1+, 1 ali 3 za proizvode, ki so v skladu s členom 26(1)(b) (skupna IT);

—	sistem 1+ ali 1 za proizvode, ki so v skladu s členom 26(1)(c) (razširjanje) .

3.     Ta člen ne velja za uvoznike, ki dajejo proizvod v promet pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spreminjajo gradbeni proizvod, ki je že bil dan v promet, na način, ki bi lahko vplival na skladnost z navedeno zmogljivostjo v smislu člena 14.

Člen 27 ║

Uporaba posebne tehnične dokumentacije v mikro podjetjih , ki proizvajajo gradbene proizvode

1.   Mikro podjetja , ki proizvajajo gradbene proizvode, lahko nadomestijo veljavni sistem za oceno navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov s posebno tehnično dokumentacijo. Posebna tehnična dokumentacija kaže skladnost gradbenega proizvoda z veljavnimi zahtevami.

2.   Če spada gradbeni proizvod iz odstavka 1 v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti sistem 1+ ali 2, kakor je določeno v Prilogi VI, ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge VI preveri posebno tehnično dokumentacijo.

3.     Specifična tehnična dokumentacija zagotavlja primerljivo raven zdravja in varnosti oseb ter drugih javnih interesov. Proizvajalec ostaja odgovoren za skladnost izdelka z lastnostmi, navedenimi v izjavi o zmogljivosti. Proizvajalec navede podatke o predvideni končni uporabi proizvoda.

4.     Komisija do …  (12) pripravi poročilo o izvajanju tega člena, pri čemer med drugim preveri tudi, ali je mogoče njegovo uporabo razširiti na druga podjetja, člen prilagoditi proizvodnji v omejenih serijah ali ga razveljaviti. Komisija predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi zakonodajnimi predlogi.

5.     Ta člen ne velja za uvoznike, ki dajejo proizvod v promet pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spreminjajo gradbeni proizvod, ki je že bil dan v promet, na način, ki bi lahko vplival na skladnost z navedeno zmogljivostjo iz člena 14.

Člen 28 ║

Uporaba posebne tehnične dokumentacije za individualno proizvedene proizvode

1.   Za gradbeni proizvod, oblikovan in proizveden v neindustrijskem proizvodnem procesu na podlagi posebnega naročila ter vgrajen v posamezen določen objekt, lahko proizvajalec nadomesti veljaven sistem za oceno zmogljivosti s posebno tehnično dokumentacijo, ki kaže skladnost navedenega proizvoda z veljavnimi zahtevami. Posebna tehnična dokumentacija zagotovi enako raven zaupanja in zanesljivosti zmogljivosti v zvezi z bistvenimi zahtevami objekta.

2.   Če spada gradbeni proizvod iz odstavka 1 v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti sistem 1+ ali 1, kakor je določeno v Prilogi VI, ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge VI preveri posebno tehnično dokumentacijo.

POGLAVJE VII

Priglasitveni in priglašeni organi

Člen 29 ║

Priglasitev

Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o organih, pristojnih za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti na podlagi te uredbe.

Člen 30 ║

Priglasitveni organi

1.   Države članice določijo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov, pooblaščenih za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanje in preverjanja nespremenljivosti navedene zmogljivosti za namene te uredbe, ter spremljanje priglašenih organov, vključno s skladnostjo z določbami iz člena 33.

2.   Kadar priglasitev temelji na potrdilu o akreditaciji, lahko države članice določijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvajajo njihovi akreditacijski organi v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.

3.   Kadar priglasitveni organ izda pooblastilo, sklene pogodbo s podizvajalci ali drugače zaupa ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 organu, ki ni vladni organ, je pooblaščeni organ ali drugače zadolženi organ pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 33. Poleg tega ima takšen organ urejeno zavarovanje odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4.   Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja pooblaščeni ali drugače zadolženi organ.

5.     Priglašeni organ preveri, ali so ocene skladnosti izvedene na primeren način, brez nalaganja odvečnih bremen za podjetja in ob strogem upoštevanju velikosti podjetja, posebnosti gradbenega sektorja in njegove strukture, stopnje tehnološke zapletenosti zadevnega proizvoda in narave, obsega in periodičnosti gradbenega procesa.

Člen 31 ║

Zahteve za priglasitvene organe

1.   Priglasitveni organ je ustanovljen tako, da ne pride do navzkrižja interesov s priglašenimi organi.

2.   Priglasitveni organ s svojo organizacijo in delovanjem zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

3.   Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa za ocenjevanje zmogljivosti sprejmejo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje.

4.   Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvajajo priglašeni organi, ali svetovalnih storitev na tržni ali konkurenčni osnovi.

5.   Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih informacij.

6.   Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 32 ║

Obveznost informiranja priglasitvenih organov

Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o svojih nacionalnih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ocenjevanje zmogljivosti in spremljanje priglašenih organov ter o kakršni koli spremembi navedenih informacij.

Komisija zagotovi, da so informacije javno dostopne.

Člen 33 ║

Zahteve za priglašene organe

1.   Za namene priglasitve organ za ocenjevanje zmogljivosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.   Organ za ocenjevanje zmogljivosti je ustanovljen v skladu z nacionalno zakonodajo in ima status pravne osebe.

3.   Organ za ocenjevanje zmogljivosti je organ tretje stranke, neodvisen od organizacije ali gradbenega proizvoda, ki ga ocenjuje.

Organ, ki je član poslovnega združenja ali poklicnega združenja, ki zastopa podjetja, vključena v oblikovanje, proizvodnjo, ponudbo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje gradbenih proizvodov, ki jih ta organ ocenjuje, se lahko pod pogojem, da sta dokazana njegova neodvisnost in odsotnost vsakega navzkrižja interesov, obravnava kot takšen organ.

4.   Organ za ocenjevanje zmogljivosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, pristojno za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti navedene zmogljivosti, ni oblikovalec, proizvajalec, dobavitelj, monter, kupec, lastnik, uporabnik ali vzdrževalec gradbenega proizvoda, ki ga ocenjuje, ali pooblaščeni zastopnik katere koli od navedenih strani. To ne onemogoča uporabe ocenjenih proizvodov, ki so nujni za delovanje priglašenega organa, ali uporabe proizvodov za osebne namene.

Prav tako ne sodelujejo neposredno pri oblikovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju navedenih gradbenih proizvodov ter ne zastopajo strani, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi. Ne izvajajo nobene dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njihovo neodvisnostjo, presojo in neoporečnostjo v zvezi z dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Priglašeni organ zagotovi, da dejavnosti hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja.

5.   Priglašeni organ in njegovo osebje izvajata v popolni preglednosti kar zadeva proizvajalca naloge tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate njunih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja, zlasti od oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.   Priglašeni organ je sposoben izvajati vse naloge tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti, ki so dodeljene takšnemu organu v skladu s Prilogo VI in za katere je bil priglašen, ne glede na to, ali navedene naloge izvaja priglašeni organ sam ali se izvajajo v njegovem imenu in pod njegovo pristojnostjo.

Vedno in za vsak sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti ter vsako vrsto ali kategorijo gradbenih proizvodov, značilnosti in nalog, za katere je organ priglašen, ima priglašeni organ na voljo naslednje:

(a)	osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti;

(b)	opis postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ocena zmogljivosti, kar zagotavlja preglednost in možnost ponovne izvedbe teh postopkov. Razpolaga z ustrezno politiko in postopki, ki razlikujejo med nalogami, ki jih izvede kot priglašeni organ, in katero koli drugo dejavnostjo;

(c)	postopke za izvajanje svojih dejavnosti ob upoštevanju velikosti, sektorja, strukture podjetja, stopnje zapletenosti zadevne tehnologije proizvoda ter mase in podatka, ali gre za posamično ali serijsko proizvodnjo.

Ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi, za katere je priglašen, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.   Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti, za katere je bil priglašen organ:

(a)	je dobro tehnično in poklicno usposobljeno ter vključuje vse naloge tretje stranke za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti navedene zmogljivosti na zadevnem področju, za katerega je bil organ priglašen;

(b)	ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj in preverjanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo takšnih dejavnosti;

(c)	ima ustrezno znanje in razumevanje veljavnih usklajenih standardov in ustreznih določb Uredbe;

(d)	ima sposobnost, ki je potrebna za pripravo potrdil, zapisov in poročil kot dokaz, da so bila ocenjevanja in preverjanja izvedena.

8.   Zagotovljena je nepristranskost priglašenega organa, njegovega najvišjega vodstva in osebja za ocenjevanje.

Plačilo najvišjega vodstva priglašenega organa in njegovega osebja za ocenjevanje ni odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali od rezultatov takšnih ocenjevanj.

9.   Priglašeni organ sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica sama neposredno pristojna za ocenjevanje in/ali preverjanje.

10.   Osebje priglašenega organa je zavezano k varovanju poklicnih skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s Prilogo VI, razen v zvezi s pristojnimi upravnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

11.   Priglašeni organ sodeluje v ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih skupine priglašenega organa za usklajevanje, ustanovljene v skladu s to uredbo, ali zagotovi, da je njegovo osebje za ocenjevanje obveščeno o teh dejavnostih, ter uporablja upravne odločbe in dokumente, ki so rezultat dela navedene skupine, kot splošne smernice.

12.     Priglašeni organi obvestijo svoje stranke in jim svetujejo v njihovem najboljšem interesu.

Člen 34

Domneva o skladnosti

Kadar organ za ocenjevanje zmogljivosti lahko dokaže skladnost z merili, določenimi v ustreznih usklajenih standardih ali njihovih delih, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da je skladen z zahtevami iz člena 33, v kolikor veljavni usklajeni standardi zajemajo te zahteve.

Člen 35 ║

Hčerinska podjetja in podizvajalci priglašenih organov

1.   Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z nalogami tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko podjetje, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinsko podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 33, in obvesti priglasitveni organ.

2.   Priglašeni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinska podjetja, ne glede na njihov sedež podjetja.

3.   Podizvajalec ali hčerinsko podjetje lahko izvaja dejavnosti samo s soglasjem stranke.

4.   Priglašeni organ hrani za nacionalne organe zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali hčerinskega podjetja ter z delom, ki ga podizvajalec ali hčerinsko podjetje izvaja v skladu s Prilogo VI.

Člen 36 ║

Preskusi prič

1.   Kadar je to upravičeno s tehničnimi, ekonomskimi ali logističnimi razlogi, lahko priglašeni organi izvedejo preskuse iz Priloge VI ali jih dajo izvesti pod svojim nadzorom, bodisi v proizvodnih obratih z uporabo preskusne opreme notranjega laboratorija proizvajalca bodisi v zasebnem ali javnem laboratoriju s predhodnim strinjanjem proizvajalca in z uporabo preskusne opreme navedenega laboratorija.

2.   Pred izvedbo navedenih preskusov priglašeni organ preveri, ali ima preskusna oprema ustrezen kalibracijski sistem in ali naveden sistem deluje.

Člen 37 ║

Zahtevek za priglasitev

1.   Organ, ki se ga pooblasti za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti, vloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v katerem ima sedež.

2.   Zahtevku je priložen opis dejavnosti, ki bodo izvedene, postopki ocenjevanja in/ali preverjanja, za katere organ trdi, da je pristojen, ter potrdilo o akreditaciji, če obstaja, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008, ki potrjuje, da organ izpolnjuje zahteve iz člena 33.

3.   Kadar zadevni organ ne more zagotoviti potrdila o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vsa dokumentarna dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegove skladnosti z zahtevami iz člena 33.

Člen 38 ║

Priglasitveni postopek

1.   Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 33.

2.   Komisijo in druge države članice obvestijo z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.

Izjemoma se za horizontalne priglasitve iz drugega pododstavka odstavka 3, za katere ni ustreznega elektronskega orodja, sprejme priglasitev v tiskani obliki.

3.   Priglasitev vključuje vse podrobnosti o nalogah, ki jih je treba opraviti, sklicevanje na ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo in za namene sistema iz točke 1.4 Priloge VI bistvene značilnosti, za katere je organ pristojen.

Vendar se sklicevanje na ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo ne zahteva v naslednjih primerih bistvenih značilnosti:

(a)	odziv na ogenj;

(b)	odpornost proti ognju;

(c)	obnašanje pri požarih z zunanje strani;

(d)	absorpcija hrupa.

4.   Kadar priglasitev ne temelji na potrdilu o akreditaciji, priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži vsa dokumentarna dokazila, ki potrjujejo usposobljenosti priglašenega organa in obstoječe ureditve, ki zagotavljajo, da bo organ redno spremljan in bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 33.

5.   Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa samo, kadar Komisija in druge države članice temu niso nasprotovale v dveh tednih po priglasitvi v primeru uporabe potrdila o akreditaciji in v dveh mesecih po priglasitvi v primeru neuporabe akreditacije.

Za namene te uredbe se samo tak organ šteje za priglašeni organ.

6.   Komisija in druge države članice se obvestijo o kakršnih koli nadaljnjih zadevnih spremembah priglasitve.

Člen 39 ║

Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1.   Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

Dodeli samo eno takšno številko, tudi kadar je organ priglašen v skladu z več akti Skupnosti.

2.   Komisija zagotovi, da je seznam organov, priglašenih v skladu s to uredbo, javno dostopen, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi, da se ta seznam posodablja.

Člen 40 ║

Spremembe priglasitve

1.   Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ več ne izpolnjuje zahtev iz člena 33 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali umakne priglasitev, kadar je to primerno, odvisno od resnosti razlogov za neizpolnjevanje navedenih zahtev ali navedenih obveznosti. O tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   V primeru umika, omejitve ali začasnega preklica priglasitve ali kadar priglašeni organ preneha z dejavnostjo, zadevna priglasitvena država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente obravnava drug priglašeni organ ali da so na zahtevo na voljo organom za priglasitve in nadzor trga.

Člen 41 ║

Spodbijanje usposobljenosti priglašenih organov

1.   Komisija preišče vse primere, pri katerih obstaja dvom ali pri katerih je bila opozorjena na dvom glede usposobljenosti priglašenega organa ali glede stalnega izpolnjevanja zahtev in odgovornosti priglašenega organa.

2.   Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije, povezane z osnovo za priglasitev ali vzdrževanje usposobljenosti zadevnega organa.

3.   Komisija zagotovi, da so vse informacije, pridobljene med preiskavo, obravnavane zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem obvesti priglasitveno državo članico in od nje zahteva, da po potrebi sprejme korektivne ukrepe, vključno z razveljavitvijo priglasitve.

Člen 42 ║

Operativne obveznosti priglašenih organov

1.   Priglašeni organi izvedejo vse naloge tretje stranke v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti iz Priloge VI.

2.   Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti se izvaja sorazmerno, tako da se izogne nepotrebni obremenitvi gospodarskih subjektov. Priglašeni organi izvajajo svoje dejavnosti ob upoštevanju velikosti, sektorja, strukture vključenega podjetja, sorazmerne zapletenosti zadevne tehnologije proizvoda ter mase in podatka, ali gre za posamično ali serijsko proizvodnjo.

Pri tem pa vseeno spoštuje stopnjo natančnosti, ki se zahteva za proizvod na podlagi te uredbe, in vlogo proizvoda pri varnosti objektov.

3.   Kadar priglašeni organ med spremljanjem, ki je namenjeno preverjanju nespremenljivosti zmogljivosti proizvedenega proizvoda, ugotovi, da gradbeni proizvod nima enake ravni zmogljivosti kot tip proizvoda, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe ter po potrebi začasno prekliče ali umakne potrdilo.

4.   Kadar popravni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ omeji, začasno prekliče ali umakne vsakršna potrdila, kadar je to primerno.

Člen 43 ║

Obveznost informiranja za priglašene organe

1.   Priglašeni organi priglasitveni organ obvestijo o:

(a)	vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnemu preklicu ali umiku potrdil;

(b)	vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve in pogoje za priglasitev;

(c)	vsaki zahtevi po informacijah o ocenjevanju in/ali preverjanju nespremenljivosti zmogljivosti dejavnosti, ki so jih prejeli od organov za nadzor trga;

(d)	na zahtevo organa, o nalogah tretje stranke v skladu sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti, ki so bile izvedene v okviru njihove priglasitve, ter kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

2.   Priglašeni organi zagotovijo drugim organom, priglašenim na podlagi te uredbe, ki izvajajo podobne naloge tretje stranke v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti in zajemajo enake gradbene proizvode, ustrezne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati teh ocenjevanj in/ali preverjanj.

Člen 44 ║

Izmenjava izkušenj

Komisija zagotovi izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.

Člen 45 ║

Usklajevanje priglašenih organov

Komisija zagotovi ustrezno usklajevanje in sodelovanje med organi, priglašenimi v okviru člena 29, ter pravilno delovanje v obliki skupin priglašenih organov na sektorski in medsektorski ravni.

Države članice zagotovijo, da organi, ki jih priglasijo, sodelujejo pri delu navedenih skupin, neposredno ali prek pooblaščenih zastopnikov.

POGLAVJE VIII

Nadzor trga in zaščitni postopki

Člen 46 ║

Postopek za obravnavo gradbenih proizvodov, ki predstavljajo tveganje, na nacionalni ravni

1.   Kadar organi za nadzor trga ene države članice ukrepajo v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali kadar utemeljeno menijo, da gradbeni proizvod ne dosega navedene zmogljivosti in/ali predstavlja tveganje za zdravje in varnost oseb ali za druge javne interese, ki jih zajema ta uredba, ovrednotijo, ali zadevni proizvod izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti sodelujejo z organi za nadzor trga na vse potrebne načine.

Kadar organi za nadzor trga med navedenim vrednotenjem ugotovijo, da gradbeni proizvod ni skladen z zahtevami iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne popravne ukrepe in proizvod uskladi z navedenimi zahtevami ali pa proizvod umakne s trga ali ga odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.

Organi za nadzor trga obvestijo ustrezen priglašeni organ.

Člen 19 Uredbe (ES) št. 765/2008 se uporablja za zgoraj navedene ukrepe.

2.   Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na ozemlje njihove države, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi gradbenimi proizvodi, ki jih je dal v promet po vsej Skupnosti.

4.   Kadar ustrezni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dajanja gradbenega proizvoda v nacionalni promet ali njegov umik ali odpoklic s trga.

Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o takih ukrepih.

5.   Informacije iz odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podatke, zlasti podatke, potrebne za opredelitev neskladnega gradbenega proizvoda, porekla gradbenega proizvoda, narave tveganja ter narave in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov pa tudi stališč, ki so jih predložili zadevni gospodarski subjekti. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica naslednjih trditev:

(a)	proizvod ne izpolnjuje pogojev, ki so povezani z ogrožanjem zdravja ali varnosti oseb ali drugih javnih interesov in so določeni v tej uredbi;

(b)	pomanjkljivosti v usklajenih tehničnih specifikacijah ali posebni tehnični dokumentaciji.

6.   Države članice, razen držav članic, ki so začele postopek, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah v zvezi z neskladnostjo zadevnega gradbenega proizvoda, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7.   Kadar države članice ali Komisija v petnajstih delovnih dneh po prejemu informacij iz odstavka 4 ne predložijo nobenega ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga sprejme država članica v zvezi z zadevnim gradbenim proizvodom, se šteje, da je ukrep upravičen.

8.   Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim gradbenim proizvodom, kot je takojšen umik proizvoda s trga.

Člen 47 ║

Zaščitni postopek Skupnosti

1.   Kadar so po zaključku postopka iz člena 46(3) in (4) predloženi ugovori proti nacionalnemu ukrepu države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, se Komisija nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja sprejme odločbo, v kateri navede, ali je ukrep upravičen ali ne.

Komisija odločbo naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.

2.   Če se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik neskladnega gradbenega proizvoda s svojih trgov. Države članice o tem obvestijo Komisijo. Če se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica umakne ukrep.

3.   Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, in je neskladnost gradbenega proizvoda posledica pomanjkljivosti v usklajenih standardih iz člena 46(5)(b), Komisija obvesti ustrezen evropski organ (organe) za standardizacijo in zadevo predloži stalnemu odboru, ustanovljenem s členom 5(1) Direktive 98/34/ES. Navedeni odbor se mora posvetovati z ustreznim evropskim organom za standardizacijo in nemudoma dati svoje mnenje.

Kadar za nacionalni ukrep velja, da je utemeljen, in je neskladnost gradbenega proizvoda posledica pomanjkljivosti v EOL ali posebni tehnični dokumentaciji, kakor je navedeno v členu 46(5)(b), Komisija sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 48 ║

Skladni gradbeni proizvodi, ki vseeno predstavljajo tveganje za zdravje in varnost

1.   Kadar država članica po vrednotenju na podlagi člena 46(1) ugotovi, da gradbeni proizvod kljub njegovi skladnosti s to uredbo predstavlja tveganje za zdravje ali varnost oseb ali za druge javne interese, zahteva od ustreznega gospodarskega subjekta, da sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotavljanje, da zadevni gradbeni proizvod pri dajanju v promet ne bo več predstavljal navedenega tveganja, ali pa proizvod umakne iz prometa ali ga odpokliče v razumnem roku, ki ga določi glede na naravo tveganja.

2.   Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi gradbenimi proizvodi, ki jih je dal v promet po vsej Skupnosti.

3.   Država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Informacije vključujejo vse razpoložljive podatke, zlasti podatke, potrebne za opredelitev neskladnega gradbenega proizvoda, porekla in dobavne verige proizvoda, narave tveganja ter narave in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.   Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in ustreznimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja sprejme odločbo, v kateri navede, ali je ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

5.   Komisija odločbo naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.

Člen 49 ║

Formalna neskladnost

1.   Brez poseganja v člen 46 država članica od gospodarskega subjekta zahteva, da neskladnost odpravi, kadar ugotovi enega od naslednjih dejstev:

(a)	znak CE je nameščen v nasprotju s členom 7 ali 8;

(b)	znak CE ni nameščen, kakor se to zahteva v skladu s členom 7(1);

(c)	izjava o zmogljivosti ni pripravljena, kakor se to zahteva v skladu s členom 4;

(d)	izjava o zmogljivosti ni pripravljena v skladu s členi 4, 5 in 6;

(e)	tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna.

2.   Kadar neskladnost iz odstavka 1 še naprej obstaja, država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dajanja gradbenega proizvoda v promet ali zagotovi odpoklic ali njegov umik s trga.

POGLAVJE IX

Končne določbe

Člen 50 ║

Spremembe prilog

1.   Komisija lahko spremeni priloge I do VI.

2.   Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

Člen 51 ║

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, imenovan Stalni odbor za gradbeništvo.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.     Države članice zagotovijo, da člani odbora iz odstavka 1 delujejo neodvisno od strani, ki sodelujejo pri ocenjevanju skladnosti gradbenih proizvodov.

Člen 52 ║

Razveljavitev

1.   Direktiva 89/106/EGS se razveljavi.

2.   Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se upošteva kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 53 ║

Prehodne določbe

1.   Gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet v skladu z Direktivo 89/106/EGS pred 1. julijem 2011, se štejejo kot skladni s to uredbo.

2.   Proizvajalci in uvozniki lahko pripravijo izjavo o zmogljivosti na podlagi potrdila ali izjave o skladnosti, izdane pred 1. julijem 2011 v skladu z Direktivo 89/106/EGS.

3.   Smernice za evropsko tehnično soglasje, ki so bile objavljene pred 1. julijem 2011 v skladu s členom 11 Direktive 89/106/EGS in skupne razlage postopkov ocenjevanja gradbenih proizvodov, ki jih je sprejela Evropska organizacija za tehnično soglasje (EOTA) pred 1. julijem 2011 na podlagi člena 9(2) Direktive 89/106/EGS, , se lahko uporabljajo kot EOL. Kadar Komisija meni, da je bila dosežena zadostna raven tehničnega in znanstvenega strokovnega znanja glede smernic za evropsko tehnično soglasje, podeli evropskim organom za standardizacijo mandat za oblikovanje usklajenega standarda na podlagi teh smernic, v skladu s členom 20(4).

4.   Proizvajalci in uvozniki lahko uporabljajo evropska tehnična soglasja, izdana v skladu s členom 9 Direktive 89/106/EGS pred 1. julijem 2011, v času obdobja veljavnosti navedenih soglasij.

Člen 54 ║

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se členi 3 do 21, 26, 27 in 28, členi 46 do 50, 52 in 53 ter priloge I, II, III in VI uporabljajo od 1. julija 2011.

---

(1)   Stališče z dne 25. februarja 2009 (še ni objavljeno v UL).

(2)  UL C …

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2009.

(4)  UL L 40, 11.2.1989, str. 12. ║

(5)   UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(6)   UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

(7)   UL C 91, 16.4.2003, str. 7.

(8)   UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(9)   UL L 218, 13.8.2008, str. 21.

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. . ║

(11)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(12)   5 let po začetku veljavnosti te uredbe.