Četrtek, 7. maja 2009
P6_TC1-COD(2008)0244

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti točke (1)(b) prvega odstavka člena 63 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1) ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2) ,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Potrebne so številne bistvene spremembe Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (4). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)	Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, je sestavina cilja Evropske unije, da bi postopoma uvedla območje svobode, varnosti in pravice, odprto za tiste, ki jih okoliščine prisilijo v zakonito iskanje zaščite v Skupnosti.

(3)

Na svojem posebnem zasedanju v Tampereju dne15. in 16. oktobra 1999 se je Evropski svet dogovoril, da si bo prizadeval za uvedbo skupnega evropskega azilnega sistema na podlagi celovite in vseobsežne uporabe Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot je dopolnjena s Protokolom iz New Yorka z dne 31. januarja 1967, ohranjajoč tako načelo nevračanja.

(4)	Sklepi iz Tampereja določajo, da mora skupni evropski azilni sistem kratkoročno vključevati skupne minimalne pogoje za sprejem prosilcev za azil.

(5)	Uvedba minimalnih standardov za sprejem prosilcev za azil je še en korak k evropski azilni politiki.

(6)

Dosežena je bila prva faza vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema, ki naj bi z dolgoročnega vidika omogočila skupni postopek in enoten status po vsej Uniji za osebe, ki jim je bil odobren azil. Evropski svet je na zasedanju dne4. novembra 2004 sprejel Haaški program, v katerem so določeni cilji, ki naj bi se na področju svobode, varnosti in pravice izvedli v obdobju 2005-2010. V zvezi s tem je Haaški program pozval Komisijo, naj pripravi oceno pravnih instrumentov prve faze ter Svetu in Evropskemu parlamentu predloži instrumente in ukrepe za drugo fazo, da bi se lahko sprejeli do leta 2010.

(7)	Glede na rezultate opravljenih ocen je na tej stopnji ustrezna potrditev načel, ki so osnova Direktivi 2003/9/ES, da bi se zagotovili boljši pogoji za sprejem za prosilce za azil.

(8)	Da bi se po vsej Uniji zagotovilo enako obravnavanje prosilcev za azil, bi se morala ta direktiva uporabljati na vseh stopnjah in za vse vrste postopkov v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito ter na vseh lokacijah in v objektih, ki sprejemajo prosilce za azil.

(9)

Države članice bi si morale pri uporabi te direktive prizadevati za zagotovitev popolnega upoštevanja načel največje koristi otroka v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in pomena enotnosti družine v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(10)	Glede obravnavanja oseb, ki sodijo v okvir te direktive, države članice obvezujejo obveznosti po instrumentih mednarodnega prava, katerih pogodbenice so.

(11)	▐ Treba bi bilo določiti minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil, ki načeloma zadoščajo, da se jim zagotovi dostojen življenjski standard in primerljivi življenjski pogoji v vseh državah članicah.

(12)	Uskladitev pogojev za sprejem prosilcev za azil naj bi pomagala omejiti sekundarno gibanje prosilcev za azil, na katero vplivajo različni pogoji za njihov sprejem.

(13)

Za zagotovitev enakega obravnavanja vseh prosilcev za mednarodno zaščito in za zagotovitev skladnosti s sedanjim azilnim pravnim redom EU, zlasti Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (5), je primerno razširiti področje uporabe te direktive z vključitvijo prosilcev za subsidiarno zaščito.

(14)	Za spobujanje samozadostnosti prosilcev za azil ter za zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami, je nujna zagotovitev jasnih pravil glede dostopa prosilcev za azil do trga dela.

(15)	Takojšnje razpoznavanje in spremljanje oseb s posebnimi potrebami bi morala biti glavna naloga nacionalnih organov za zagotovitev, da so pogoji za sprejem takšnih oseb posebej načrtovani, tako da bi ustrezali njihovim posebnim potrebam.

(16)

Pridržanje prosilcev za azil bi bilo treba uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne sme pridržati samo zato, ker je zaprosila za mednarodno zaščito, zlasti v skladu z mednarodnimi zakonskimi obveznostmi držav članic in predvsem s členom 31 Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951. Države članice prosilcem za azil zlasti ne bi smele nalagati kazni zaradi nezakonitega vstopa ali prisotnosti in kakršnih koli omejitev gibanja, ki niso potrebne. V zvezi s tem bi moralo biti pridržanje možno le v zelo jasno določenih izjemnih okoliščinah, ki jih predpisuje ta direktiva, ob upoštevanju načela nujnosti in sorazmernosti, tako glede načina kot tudi namena takšnega pridržanja. Ko so prosilci za azil pridržani, bi morali imeti pravico do pravnega sredstva pred nacionalnim sodiščem.

(17)

Prosilci v pridržanju bi morali biti obravnavani s popolnim upoštevanjem človeškega dostojanstva in njihovi pogoji za sprejem bi morali biti posebej načrtovani, tako da ustrezajo njihovim potrebam v tisti situaciji. Države članice bi morale zlasti zagotoviti, da se uporablja člen 37 Konvencije ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989.

(18)	Da se zagotovi skladnost z minimalnimi postopkovnimi zagotovili, ki predstavljajo možnost za stik z organizacijami ali skupinami oseb, ki nudijo pravno pomoč, je treba zagotoviti informacije o takih organizacijah in skupinah oseb.

(19)	Možnost zlorabe sistema za sprejem bi bilo treba omejiti, s tem da se podrobno navedejo okoliščine, v katerih se pogoji za sprejem za prosilce za azil lahko omejijo ali se tak sprejem ukine, hkrati pa se vsem prosilcem za azil zagotovi dostojen življenjski standard .

(20)	Treba bi bilo zagotoviti učinkovitost nacionalnih sistemov za sprejem in sodelovanje med državami članicami na področju sprejema prosilcev za azil.

(21)	Treba bi bilo spodbujati ustrezno koordinacijo med pristojnimi organi v zvezi s sprejemom prosilcev za azil, zato bi bilo treba spodbujati skladne odnose med lokalnimi skupnostmi in nastanitvenimi centri.

(22)	V naravi sami minimalnih standardov je, da lahko države članice uvedejo ali ohranjajo bolj ugodne določbe za državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki zaprosijo za mednarodno zaščito države članice.

(23)	V tem duhu se države članice tudi poziva, da določbe te direktive uporabljajo v povezavi s postopki za odločanje o vlogah za druge oblike zaščite, ki ne izhajajo iz Direktive 2004/83/ES.

(24)

Da bi se lahko pokrili stroški izboljšav minimalnih standardov za sprejem prosilcev za azil, bi se morala sredstva, ki so na voljo Evropski uniji za kritje stroškov takšnih izboljšav, zlasti za države članice, katerih nacionalni azilni sistemi se srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski, ki so zlasti posledica njihovega geografskega ali demografskega položaja, sorazmerno povečati.

(25)	Izvajanje te direktive bi bilo treba redno ocenjevati.

(26)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči ║ in ker jih ║ zaradi obsega in vplivov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti z člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta direktiva ne prekoračuje ukrepov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(27)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih zlasti priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (Listina). Zlasti si ta direktiva prizadeva zagotoviti celovito spoštovanje človeškega dostojanstva in spodbujati uporabo členov 1, 4, 6, 7, 18, 24 in 47 Listine ter bi jo bilo treba temu ustrezno izvajati.

(28)	Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo bistveno spremembo v primerjavi s predhodno direktivo. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodne direktive.

(29)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos te Direktive iz dela B Priloge II v nacionalno zakonodajo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

NAMEN, OPREDELITVE IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Namen

Namen te direktive je določiti minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil v državah članicah.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive:

(a)	‘prošnja za mednarodno zaščito’ pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kot je določena v členu 2(g) Direktive 2004/83/ES;

(b)	‘prosilec’ ali ‘prosilec za azil’ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, o kateri še ni bilo dokončno odločeno;

(c)

‘družinski člani’ pomeni, če je družina že obstajala v izvorni državi, naslednje člane prosilčeve družine, ki so prisotni v isti državi članici v povezavi s prošnjo zamednarodno zaščito: (i) zakonca prosilca za azil ali njegovega ali njenega neporočenega partnerja v trajni zvezi, če zakonodaja ali praksa zadevne države članice neporočene pare obravnava na primerljiv način s poročenimi pari po svoji zakonodaji o tujcih; (ii) mladoletne otroke parov iz točke (i) zgoraj ali prosilca, pod pogojem da so neporočeni , ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonu ali izven zakona ali posvojeni, kot določa nacionalna zakonodaja; (iii) poročene mladoletne otroke parov iz točke (i) zgoraj ali prosilca, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonu ali posvojeni, kot določa nacionalna zakonodaja, in jih ne spremljajo njihovi zakonci, kadar je v njihovi največji koristi, da prebivajo s prosilcem; (iv) očeta, mater ali skrbnika prosilca, ko je prosilec mladoleten in neporočen ali ko je prosilec mladoleten in poročen , vendar ga ne spremlja njegov zakonec in je v njegovi največji koristi, da prebiva s svojim očetom, materjo ali skrbnikom; (v) mladoletne neporočene brate in sestre prosilca, ko je prosilec mladoleten in neporočen ali ko so prosilec ali njegovi bratje in sestre mladoletni ter poročeni vendar jih ne spremljajo njihovi zakonci in je za enega ali več od njih najbolj koristno, da prebivajo skupaj; (vi) vzdrževane odrasle osebe s posebnimi potrebami.

(d)	‘postopki’ in ‘pritožbe’ pomenijo postopke in pritožbe, ki so jih države članice uveljavile v svoji nacionalni zakonodaji;

(e)	‘mladoletnik’ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je mlajša od 18 let;

(f)

‘mladoletnik brez spremstva’ pomeni mladoletnika, ki prispe na ozemlje države članice brez spremstva odrasle osebe, ki je zanj odgovorna po zakonu ali običajih, dokler taka oseba dejansko ne prevzame skrbi zanj; vključuje tudi mladoletno osebo, ki ostane brez spremstva, potem ko je vstopila na ozemlje države članice;

(g)	‘pogoji za sprejem’ pomenijo celovit sklop ukrepov, ki jih države članice zagotavljajo prosilcem za azil skladno s to direktivo;

(h)	‘materialni pogoji za sprejem’ pomenijo pogoje za sprejem, ki vključujejo nastanitev, hrano in obleko, zagotovljene v naravi ali kot finančna pomoč ali kot kuponi ali kombinacija vseh treh, ter dodatek za dnevne izdatke;

(i)	‘pridržanje’ pomeni, da država članice prosilca za azil pridrži na nekem mestu, kjer se mu odvzame svoboda gibanja;

(j)	‘nastanitveni center’ pomeni kateri koli kraj, ki se uporablja za skupinsko nastanitev prosilcev za azil.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za vse državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki vložijo prošnjo za mednarodno zaščito na ozemlju, vključno na meji ali na tranzitnih območjih, države članice, dokler jim je kot prosilcem za azil dovoljeno ostati na ozemlju, ter tudi za družinske člane, če so po nacionalni zakonodaji vključeni v to prošnjo za mednarodno zaščito.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za prošenje za diplomatski ali teritorialni azil, predložene predstavništvom držav članic.

3.   Ta direktiva se ne uporablja, kadar se uporabljajo določbe Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (6).

4.   Države članice se lahko odločijo, da bodo to direktivo uporabljale v povezavi s postopki za odločanje o prošnjah za druge vrste zaščite, ki ne izhajajo iz Direktive 2004/83/ES.

Člen 4

Ugodnejše določbe

Države članice lahko uvedejo ali obdržijo ugodnejše določbe glede pogojev za sprejem prosilcev za azil in ║ ožjih sorodnikov prosilca za azil, ki so prisotni v isti državi članici, če so od prosila za azil odvisni ali iz humanitarnih razlogov, če so te določbe v skladu s to direktivo.

POGLAVJE II

SPLOŠNE DOLOČBE O POGOJIH ZA SPREJEM

Člen 5

Informiranje

1.   Države članice prosilce za azil v razumnem času, ki ne presega petnajstih dni po tem, ko so vložili prošnjo za mednarodno zaščito pri pristojnem organu, informirajo vsaj o uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem.

Države članice zagotovijo, da prosilci dobijo informacije o organizacijah ali skupinah oseb, ki zagotavljajo posebno pravno pomoč, in organizacijah, ki bi jim lahko pomagale ali jih informirale o razpoložljivih pogojih za sprejem, vključno z zdravstvenim varstvom.

2.   Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 v pisni obliki in ▐ v jeziku, ki ga prosilci razumejo ali za katerega se lahko razumno domneva, da ga ▐ razumejo. Če je primerno, se te informacije lahko zagotovi tudi ustno.

Člen 6

Dokumentacija

1.   Države članice zagotovijo, da prosilec v treh dneh po vložitvi prošnje pri pristojnem organu dobi dokument, izdan na njegovo ali njeno ime, ki potrjuje njegov ali njen status prosilca za azil ali dokazuje, da je njemu ali njej dovoljeno ostati na ozemlju države članice, dokler odločanje o vlogi ni končano ali dokler vlogo preučujejo.

Za dostop do pravic in ugodnosti, ki so prosilcu za azil podeljene s to direktivo , se ne zahtevajo dodatni dokumenti .

Če se imetnik dokumenta iz prvega pododstavka ne sme gibati po celem ali delu ozemlja države članice, dokument navaja tudi to dejstvo.

2.   Države članice lahko izključijo uporabo tega člena, če je prosilec za azil v pridržanju ali med obravnavanjem prošnje za mednarodno zaščito, vložene na meji, ali v sklopu postopka za odločitev o pravici prosilca do zakonitega vstopa na ozemlje države članice. V posebnih primerih lahko države članice prosilcem za azil med obravnavanjem prošnje za mednarodno zaščito dajo druge dokaze, enakovredne dokumentom iz odstavka 1.

3.   Ni nujno, da dokument iz člena 1 potrjuje identiteto prosilca za azil.

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da prosilcem za azil zagotovijo dokumente iz odstavka 1, ki morajo biti veljavni, dokler imajo pravico ostati na ozemlju ali na meji zadevne države članice ║.

5.   Države članice lahko prosilcem za azil izdajo potni dokument, če nastopijo resni humanitarni razlogi, ki zahtevajo njihovo prisotnost v drugi državi.

Člen 7

Bivališče in svoboda gibanja

1.   Prosilci za azil se lahko svobodno gibajo po ozemlju države članice gostiteljice ali na območju, ki jim ga ta država članica določi. Določeno območje ne vpliva na neodtujljivo zasebno sfero in omogoča zadosten prostor, da zagotavlja dostop do vseh pravic po tej direktivi.

2.   Države članice lahko prosilcu za azil določijo bivališče iz razlogov v javnem interesu, zaradi javnega reda ali, če je potrebno, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje njegove ali njene vloge.

3.   Države članice lahko predvidijo, da so materialni pogoji za sprejem odvisni od dejanskega bivanja prosilcev na nekem določenem mestu, ki ga določijo države članice. Tak sklep, ki je lahko splošne narave, se sprejme posamično in na podlagi nacionalne zakonodaje.

4.     Če se izkaže za potrebno, na primer iz zakonskih razlogov ali zaradi javnega reda, lahko države članice prosilca skladno s svojo nacionalno zakonodajo omejijo na neko določeno mesto.

5.   Države članice predvidijo možnost, da prosilcem izdajo začasno dovoljenje, da zapustijo kraj bivanja iz odstavkov 2 in 3, in/ali določeno območje iz odstavka 1. Sklepi se sprejmejo posamično, objektivno in nepristransko, če pa so negativni, se navedejo razlogi za to.

Prosilcu ni treba prositi za dovoljenje za obisk organov ali sodišč, če se zahteva njegova ali njena prisotnost.

6.   Države članice od prosilcev zahtevajo, da pristojne organe čimprej obvestijo o svojem trenutnem naslovu in o vseh spremembah naslova.

Člen 8

Pridržanje

1.   Države članice ne smejo pridržati osebe samo zato, ker je ta prosilec za mednarodno zaščito v skladu z Direktivo Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov v državah članicah za odvzem ali priznanje statusa begunca  (7).

2.   Če se izkaže za potrebno ter na podlagi posamične presoje vsake zadeve, lahko države članice prosilca skladno s svojo nacionalno zakonodajo pridržijo na določenem mestu, če se ne morejo učinkovito uporabiti drugi, manj prisilni ukrepi. Prosilec je lahko pridržan na določenem mestu le:

(a)	da se določi, preveri ali potrdi njegova identiteta ali nacionalnost;

(b)	da se določijo elementi, na katerih temelji njegova prošnja za mednarodno zaščito, ki bi se drugače lahko izgubili;

(c)	v okviru postopka odločanja o njegovi pravici do vstopa na ozemlje;

(d)	ko to zahteva zaščita nacionalne varnosti ali javnega reda.

Ta odstavek ne posega v člen 11.

3.   Države članice zagotovijo, da so pravila o možnostih, ki so drugačne od pridržanja, kot so redno javljanje organom, vložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalni zakonodaji.

Člen 9

Jamstva za pridržane prosilce za azil

1.   Pridržanje se odredi za najkrajše možno obdobje. Zlasti čas pridržanja v skladu s členom 8(2)(a), (b) ali (c), ne sme biti daljši od časa, ki je razumno potreben za izpolnitev upravnih postopkov, potrebnih za pridobitev informacij o državljanstvu ali identiteti prosilca za azil ali o elementih, na katerih temelji njegova prošnja, ali za izvedbo ustreznega postopka za odločanje o njegovi pravici do vstopa na ozemlje.

Te postopke je treba izvesti z ustrezno skrbnostjo. Zamude v ▐ postopku, ki se jih ne more pripisati prosilcu za azil, ne upravičujejo nadaljevanja pridržanja.

2.   Pridržanje odredi sodni organ. V nujnih primerih ga lahko odredijo upravni organi in takrat odredbo o pridržanju potrdijo sodni organi v 72 urah od začetka pridržanja. Če sodni organ ugotovi, da je pridržanje nezakonito, ali če odločitev ni sprejeta v času 72 ur, se zadevni prosilec za azil takoj izpusti.

3.   Pridržanje se odredi pisno. V odredbi o pridržanju so navedeni dejanski in pravni razlogi, na katerih odredba temelji, ter najdaljše obdobje pridržanja.

4.   Pridržane prosilce za azil se takoj obvesti o razlogih za pridržanje, najdaljšem trajanju pridržanja in postopkih, ki jih nacionalna zakonodaja določa, za izpodbijanje odredbe o pridržanju, v jeziku, ki ga razumejoali za katerega se lahko smiselno domneva, da ga razumejo.

5.   Pridržanje, ki traja, prouči sodni organ v razumnih časovnih presledkih na zahtevo zadevnega prosilca za azil ali po uradni dolžnosti.

Pridržanje se neupravičeno nikoli ne podaljša.

6.   Države članice ▐ zagotovijo , da se potrebna pravna pomoč in/ali zastopanje na zahtevo omogoči brezplačno v skladu s členom 15(3) do (6) Direktive 2005/85/ES .

Postopke za dostop do pravne pomoči in/ali zastopanja v takšnih primerih določa nacionalna zakonodaja.

Člen 10

Pogoji pridržanja

1.   Države članice prosilcev za azil pridržijo v zaporih. Pridržanje se izvaja samo v posebnih ustanovah za pridržanje.

Pridržani prosilci za azil so ločeni od drugih državljanov tretjih držav, ki niso vložili prošnje za mednarodno zaščito, razen če to ni nujno za zagotovitev enotnosti družine in se prosilec s tem strinja.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo pridržani prosilci za azil možnost vzpostavitve stika, vključno s pravico do obiskov, s pravnim zastopnikom , družinskimi člani , socialnimi delavci ali verskimi obiskovalci . Visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR) in druge ustrezne ter pristojne nacionalne, mednarodne in nevladne organizacije ter organi imajo prav tako možnost obiskovanja prosilcev na območjih pridržanja in komuniciranja z njimi.

3.     Države članice zagotovijo, da imajo pridržani prosilci za azil dostop do ustreznega zdravljenja in po potrebi psihološkega svetovanja.

4.   Države članice zagotovijo, da se pridržanim prosilcem za azil takoj posredujejo posodobljene informacije o pravilih, ki veljajo v objektu, ter določijo njihove pravice in obveznosti v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se lahko smiselno domneva, da ga razumejo.

Člen 11

Pridržanje ranljivih skupin in oseb s posebnimi potrebami

1.   Mladoletniki se ne pridržijo, razen če je to v njihovi največji koristi, kot je določeno v členu 23(2), in zgolj ob upoštevanju ugotovitev posamezne obravnave njihovega položaja v skladu z odstavkom 5 tega člena ║.

Mladoletniki brez spremstva se nikoli ne pridržijo.

2.   Če se pridržijo mladoletniki, imajo možnost sodelovanja v prostočasnih dejavnostih, vključno z igro in rekreativnimi dejavnostmi, ki so primerne njihovi starosti , ter dejavnostmi na prostem .

3.   Pridržanim družinam se zagotovi ločena nastanitev, ki zagotavlja ustrezno zasebnost.

4.   Če se pridržijo prosilci za azil ženskega spola, države članice zagotovijo, da so nameščeni ločeno od prosilcev za azil moškega spola, razen če so to družinski člani in se s tem strinjajo vsi zadevni posamezniki.

5.   Osebe s posebnimi potrebami se ne pridržijo, razen če posamezna obravnava njihovega položaja s strani kvalificiranega in neodvisnega strokovnjaka potrdi, da se njihovo zdravje, vključno z njihovim duševnim zdravjem, in dobro počutje zaradi pridržanja ne bosta zelo poslabšala.

Če se pridržijo osebe s posebnimi potrebami, države članice zagotovijo redno spremljanje in ustrezno podporo.

Člen 12

Družine

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da v čim večji meri ohranijo enotnost družine prosilcev za azil, ki je navzoča na njihovem ozemlju, če jim zadevna država članica zagotovi namestitev. Takšni ukrepi se izvajajo s soglasjem prosilca za azil.

Člen 13

Zdravniški pregledi

Zaradi javnega zdravja države članice lahko zahtevajo zdravniške preglede prosilcev.

Člen 14

Šolanje in izobraževanje mladoletnikov

1.   Države članice mladoletnim otrokom prosilcev za azil in mladoletnim prosilcem za azil zagotovijo dostop do izobraževalnega sistema pod podobnimi pogoji, kot državljanom države članice gostiteljice, dokler se dejansko ne izvaja ukrep izgona zoper njih ali njihove starše. To izobraževanje se lahko zagotovi v nastanitvenih centrih.

Države članice ne ukinejo pravice do srednješolskega izobraževanja samo zato, ker je mladoletnik postal polnoleten.

2.   Dostop do izobraževalnega sistema se zagotovi takoj, ko je to mogoče po vloženi prošnji za mednarodno zaščito, in se v nobenem primeru ne odloži za več kot tri mesece od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito.

Po potrebi se zagotovita pripravljalni pouk, vključno z jezikovnim poukom, ki je namenjen lajšanju dostopa mladoletnikov do nacionalnega izobraževalnega sistema, in/ali posebno izobraževanje, namenjeno podpori pri vključevanju v ta sistem.

3.   Če zaradi posebnega položaja mladoletnika dostop do izobraževalnega sistema, kot je določen v odstavku 1, ni mogoč, država članica v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ponudi druge izobraževalne programe.

Člen 15

Zaposlovanje

1.   Države članice zagotovijo, da se prosilcem zagotovi dostop na trg dela najpozneje šest mesecev po datumu vložitve prošnje za mednarodno zaščito.

2.   Države članice določijo pogoje za zagotovitev dostopa na trg dela za prosilca v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, ne da bi neupravičeno omejevale dostop prosilca za azil na trg dela.

3.   Dostop do trga dela se ne prekliče med pritožbenim postopkom, če pritožba zoper negativno odločitev v rednem postopku zadrži izvršitev, do uradnega obvestila o negativni odločitvi o pritožbi.

Člen 16

Poklicno usposabljanje

Države članice lahko prosilcem za azil dovolijo dostop do poklicnega usposabljanja ne glede na to, ali imajo dostop do trga dela.

Dostop do poklicnega usposabljanja, povezanega s pogodbo o zaposlitvi, je odvisen od tega, v kolikšni meri ima prosilec dostop do trga dela v skladu s členom 15.

Člen 17

Splošna pravila o materialnih pogojih za sprejem in zdravstvenem varstvu

1.   Države članice zagotovijo, da so prosilcem ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito na voljo materialni pogoji za sprejem.

2.   Države članice zagotovijo, da materialni pogoji za sprejem omogočijo ustrezen življenjski standard prosilcev ║, ki zagotavlja njihovo eksistenco ter varuje njihovo fizično in duševno zdravje.

Države članice zagotovijo, da se ta življenjski standard skladno s členom 22 doseže v posebnem položaju oseb s posebnimi potrebami in v zvezi s položajem pridržanih oseb.

3.   Države članice lahko določijo, da so vsi ali nekateri materialni pogoji za sprejem in zdravstveno varstvo odvisni od pogoja, da prosilci nimajo zadostnih sredstev, ki bi jim omogočala življenjski standard, ki je primeren za njihovo zdravje in ki omogoča njihovo eksistenco.

4.   Države članice lahko od prosilcev zahtevajo, da krijejo ali prispevajo k stroškom materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno varstvo, predvidenih v tej direktivi, skladno z določbo iz odstavka 3, če imajo prosilci dovolj sredstev, na primer če že razumno obdobje delajo.

Če se izve, da je prosilec imel dovolj sredstev za kritje materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno varstvo, ko so bile te temeljne potrebe pokrite, države članice lahko od prosilca za azil zahtevajo povračilo.

5.     Materialni pogoji za sprejem se lahko zagotovijo v naravi ali v obliki finančne pomoči ali kuponov ali kot kombinacija teh treh elementov.

Kadar države članice zagotovijo materialne pogoje za sprejem v obliki finančne pomoči ali kuponov, se njihov znesek določi skladno z načeli, opredeljenimi v tem členu.

Člen 18

Modalitete materialnih pogojev za sprejem

1.   Če se nastanitev zagotovi v naravi, bi morala biti v eni od naslednjih oblik ali njihove kombinacije:

(a)	prostori, ki se uporabljajo za nastanitev prosilcev med obravnavanjem prošnje za mednarodno zaščito, vložene na meji;

(b)	nastanitveni centri, ki zagotavljajo ustrezen življenjski standard;

(c)	privatne hiše, stanovanja, domovi ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev.

2.   Države članice zagotovijo, da se prosilcem, ki se jim zagotovi nastanitev iz odstavkov 1(a), (b) in (c), zagotovi:

(a)	zaščita njihovega družinskega življenja;

(b)	možnosti komuniciranja s sorodniki, pravnimi svetovalci in predstavniki ║ UNHCR in nevladnimi organizacijami ║, ki jih priznavajo države članice.

Države članice v zvezi s prosilci v prostorih in nastanitvenih centrih iz odstavka 1(a) in (b) upoštevajo posebna vprašanja, povezana s spolom in starostjo, ter položaj oseb s posebnimi potrebami.

Države članice sprejemajo ustrezne ukrepe za preprečevanje napadov in nasilja na podlagi spola, vključno s spolnimi napadi, v prostorih in nastanitvenih centrih iz odstavka 1(a) in (b).

3.   Države članice zagotovijo, da so mladoletni otroci prosilcev ali mladoletni prosilci nastanjeni s svojimi starši ali z odraslim družinskim članom, ki je zanje odgovoren po zakonu ali običajih, pod pogojem, da je to v največji koristi zadevnih mladoletnikov.

4.   Države članice zagotovijo, da se prosilce premešča iz enega nastavitvenega objekta v drugega, samo če je potrebno. Države članice prosilcem zagotovijo možnost, da o premestitvi in novem naslovu obvestijo svoje pravne svetovalce.

5.   Osebe, ki delajo v nastanitvenih centrih, so ustrezno usposobljene in jih zavezuje načelo tajnosti, kot ga opredeljuje nacionalna zakonodaja, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.

6.   Države članice lahko prosilce prek svetovalnega odbora ali sveta, ki zastopa stanovalce, vključijo v upravljanje materialnih pogojev in nematerialnih plati življenja v centru.

7.   Pravnim svetovalcem ali zagovornikom prosilcev za azil in predstavnikom UNHCR ali nevladnih organizacij, ki jih UNHCR določi in jih prizna zadevna država članica, se zagotovi dostop do namestitvenih centrov in drugih nastavitvenih kapacitet, da ║ prosilcem za azil pomagajo. Omejitve tega dostopa so mogoče le zaradi varnosti centrov in kapacitet ter prosilcev za azil.

8.   Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih izjemoma za razumno obdobje, ki mora biti čim krajše, določijo drugačne modalitete materialnih pogojev za sprejem, kot jih določa ta člen, če:

(a)	je potrebna začetna ocena prosilčevih posebnih potreb;

(b)	so običajno razpoložljive nastanitvene kapacitete začasno polne;

(c)	je prosilec za azil pridržan ali zadržan na mejni kontroli.

Takšni drugačni pogoji v vsakem primeru zadoščajo osnovnim potrebam.

Člen 19

Zdravstveno varstvo

1.   Države članice zagotovijo, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni ali duševnih motenj.

2.   Države članice prosilcem s posebni potrebami zagotovijo potrebno zdravstveno ali drugo pomoč, vključno z ustreznim psihološkim zdravljenjem, če je potrebno ▐.

Člen 20

Žrtve mučenja

Države članice zagotovijo, da so žrtve mučenja čimprej napotene v center, kjer bo oskrba ustrezala njihovemu stanju.

POGLAVJE III

OMEJITEV ALI UKINITEV MATERIALNIH POGOJEV ZA SPREJEM

Člen 21

Omejitev ali ukinitev materialnih pogojev za sprejem

1.   Države članice lahko omejijo materialne pogoje za sprejem kadar prosilec za azil:

(a)	zapusti kraj bivanja, ki ga določi pristojni organ, ne da bi ga o tem obvestil ali, če se zahteva, brez dovoljenja, ali

(b)	ne izpolnjuje obveznosti javljanja ali zahteve glede obveščanja ali udeležbe pri osebnih razgovorih v zvezi z azilnim postopkom v razumnem obdobju, ki ga določa nacionalna zakonodaja, ali

(c)	je že vložil prošnjo v isti državi članici.

Če se prosilec izsledi ali se prostovoljno javi pristojnemu organu, se na podlagi razlogov za izginotje sprejme ustrezno utemeljeno odločitev o ponovni uvedbi pravice do nekaterih ali vseh omejenih materialnih pogojev za sprejem.

2.   Države članice lahko omejijo ali ukinejo materialne pogoje za sprejem, če je prosilec prikril finančna sredstva in je zato imel neupravičeno korist od materialnih pogojev za sprejem.

3.   Države članice lahko določijo sankcije, ki se uporabljajo za hude kršitve pravil v nastanitvenih centrih in za hudo nasilno vedenje.

4.   Odločitve o omejitvi ali ukinitvi materialnih pogojev za sprejem ali sankcijah iz odstavkov 1, 2 in 3 se sprejmejo posamično, objektivno in nepristransko ter se navedejo razlogi. Odločitve temeljijo na posebnem položaju prizadete osebe, zlasti v zvezi z osebami iz člena 22, ob upoštevanju načela proporcionalnosti. V vseh primerih države članice zagotovijo eksistenco, dostop do nujne zdravstvene oskrbe in osnovno zdravljenje bolezni ali duševnih motenj.

5.   Države članice zagotovijo, da materialni pogoji za sprejem niso ukinjeni ali omejeni, dokler ni sprejeta negativna odločitev.

POGLAVJE IV

DOLOČBE GLEDE OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI

Člen 22

Splošno načelo

1.   Države članice v nacionalni zakonodaji za izvajanje te direktive upoštevajo poseben položaj oseb s posebnimi potrebami. Ranljive osebe, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, prizadete osebe, starejši ljudje, nosečnice, neporočeni starši z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov, osebe s psihološkimi težavami in osebe, ki so preživele mučenje, posilstvo ali druge hude oblike psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, se vedno štejejo za osebe s posebnimi potrebami.

2.   Države članice v nacionalni zakonodaji vzpostavijo postopke, da bodo takoj, ko se vloži prošnja za mednarodno zaščito, določile, ali ima prosilec posebne potrebe, in navedle vrsto teh potreb. Države članice ves čas trajanja azilnega postopka zagotovljajo ustrezno podporo posameznikom s posebnimi potrebami in poskrbijo za ustrezno spremljanje njihovega položaja.

Člen 23

Mladoletniki

1.   Pri izvajanju določb te direktive, ki se nanašajo na mladoletnike, je primarna skrb držav članic največja korist otroka. Države članice zagotovijo primeren življenjski standard za fizični, duševni, duhovni, moralni in socialni razvoj otroka.

2.   Države članice pri ocenjevanju največje koristi otroka ustrezno upoštevajo zlasti naslednje dejavnike:

(a)	možnosti ponovne združitve družine;

(b)	dobro počutje in socialni razvoj mladoletnika, zlasti ob upoštevanju njegovega etničnega, verskega, kulturnega in jezikovnega ozadja;

(c)	vprašanja glede varnosti in zaščite, zlasti ko obstaja tveganje, da bo otrok žrtev trgovine z ljudmi;

(d)	poglede mladoletnika v skladu z njegovo/njeno starostjo in zrelostjo.

3.   Države članice zagotovijo, da imajo mladoletniki dostop do prostočasnih dejavnosti, vključno z igro in rekreativnimi dejavnostmi, ki so primerne njihovi starosti, v prostorih in nastanitvenih centrih iz člena 18(1)(a) in (b).

4.   Države članice mladoletnikom, ki so bile žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja ali krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženih spopadov, zagotovijo dostop do rehabilitacije in zagotovijo, da se po potrebi organizira ustrezno psihološko zdravljenje in zagotovi strokovno svetovanje.

Člen 24

Mladoletniki brez spremstva

1.   Države članice ▐ sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da mladoletnike brez spremstva zastopajo zakoniti skrbniki ▐. Naloga skrbnika je svetovati in varovati otroka, zagotoviti pa mora tudi, da so vse odločitve sprejete po načelu največje koristi otroka. Skrbnik mora imeti potrebno strokovno znanje in izkušnje s področja vzgoje in varstva otrok, da se zavarujejo koristi otroka in so ustrezno izpolnjene otrokove zakonite, socialne, zdravstvene, psihološke in materialne potrebe ter potrebe po izobraževanju. Skrbnik ne more postati agencija ali posameznik, čigar koristi bi lahko bile v navzkrižju s koristmi otroka. Ustrezni organi opravljajo redno ocenjevanje.

2.   Mladoletniki brez spremstva, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, se od trenutka, ko jim je dovoljen vstop na ozemlje, do trenutka, ko morajo zapustiti ozemlje države članice , v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito ali jo obravnavajo, namestijo:

(a)	z odraslimi sorodniki;

(b)	v rejniški družini;

(c)	v nastanitvenih centrih s posebnimi prostori za mladoletnike;

(d)	v drugih nastanitvenih kapacitetah, primernih za mladoletnike.

Države članice lahko mladoletnike brez spremstva, ki so stari 16 let in več, nastanijo v nastanitvene centre za odrasle prosilce za azil.

Če je le mogoče, bratje in sestre ostanejo skupaj, upoštevajoč največjo korist prizadetega mladoletnika in zlasti njegovo starost ter zrelost. Spremembe bivališč mladoletnikov brez spremstva se omejijo na najmanjšo možno mero.

3.   Države članice vzpostavijo postopke v nacionalni zakonodaji za izsleditev družinskih članov mladoletnika brez spremstva. Čimprej po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito začnejo izsledovati člane družine mladoletnika brez spremstva, pri čemer upoštevajo njegovo največjo korist. Če bi lahko bilo ogroženo življenje ali integriteta mladoletnika ali njegovih bližnjih sorodnikov, zlasti če so ostali v izvorni državi, je treba poskrbeti, da se zagotovi zaupno zbiranje, obdelava in izmenjava informacij o teh osebah, tako da se ne ogrozi njihova varnost.

4.   Osebe, ki delajo z mladoletniki brez spremstva, opravijo ustrezno usposabljanje v zvezi z njihovimi potrebami in se še naprej usposabljajo, zavezuje pa jih načelo tajnosti, kot ga opredeljuje nacionalna zakonodaja, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.

Člene 25

Žrtve mučenja in nasilja

1.   Države članice zagotovijo, da so osebe, ki so preživele mučenja, posilstvo ali druga huda nasilna dejanja, deležne potrebnega zdravljenja poškodb, ki so jih povzročila takšna dejanja, zlasti da imajo dostop do rehabilitacije, ki vključuje zdravniško in psihološko zdravljenje.

2.   Osebe, ki delajo z žrtvami mučenja, posilstva ali drugih oblik hudega nasilja, opravijo ustrezno usposabljanje v zvezi z njihovimi potrebami in se še naprej usposabljajo ║, zavezujejo pa jih pravila tajnosti, določena v nacionalni zakonodaji, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.

POGLAVJE V

PRITOŽBE

Člen 26

Pritožbe

1.   Države članice zagotovijo, da je na odločitve v zvezi z dodelitvijo, ukinitvijo ali omejitvijo pravic po tej direktivi ali sklepov, sprejetih po členu 7, ki individualno vplivajo na prosilce za azil, možna pritožba po postopkih, določenih v nacionalni zakonodaji. Vsaj na zadnji instanci se zagotovi pravica do pritožbe ali revizije, dejansko in pravno, pred sodnim organom.

2.   Države članice zagotovijo , da se potrebna pravna pomoč in/ali zastopanje na zahtevo omogoči brezplačno v skladu s členom 15(3) do (6) Direktive 2005/85/ES.

Postopke za dostop do pravne pomoči in/ali zastopanja v takih primerih določa nacionalna zakonodaja.

POGLAVJE VI

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI SISTEMA ZA SPREJEM

Člen 27

Pristojni organi

Vsaka država članica obvesti Komisijo o organih, ki so pristojni za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah v zvezi s temi organi.

Člen 28

Sistem za usmerjanje, spremljanje in nadzor

1.   Države članice ob ustreznem upoštevanju svoje ustavne ureditve vzpostavijo ustrezne mehanizme za zagotovitev uvedbe usmerjanja, spremljanja in nadzora ravni pogojev za sprejem.

2.   Države članice Komisiji vsako leto posredujejo ustrezne informacije z uporabo obrazca iz Priloge I, z začetkom […].

Člen 29

Osebje in viri

1.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da organi in druge organizacije, ki izvajajo to direktivo, prejmejo potrebno temeljno usposabljanje v zvezi s potrebami moških in ženskih prosilcev.

2.   Države članice dodelijo vire, potrebne v zvezi s sprejetimi nacionalnimi predpisi za izvajanje te direktive.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Poročila

Najpozneje do […] Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive in predlaga potrebne spremembe.

Države članice Komisiji pošljejo vse informacije, ki so primerne za pripravo poročila, vključno s statističnimi podatki iz člena 28(2), do […].

Po predložitvi poročila Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive vsaj vsakih pet let.

Člen 31

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi […] [členi, ki so bili vsebinsko spremenjeni v primerjavi s prejšnjo direktivo] in Prilogo I najpozneje do […]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 32

Razveljavitev

Direktiva 2003/9/ES se razveljavi z [dnem po datumu, ki je določen v prvem odstavku člena 31(1) te direktive] brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge II v nacionalno zakonodajo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi […] [členi, ki niso spremenjeni v primerjavi s predhodno direktivo] in Priloga I se uporabljajo od [dneva po datumu, ki je določen v prvem pododstavku člena 31(1)].

Člen 34

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice .

---

(1)  UL C […], […], str. […].

(2)  UL C […], […], str. […].

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009.

(4)  UL L 31, 6.2.2003, str. 18.

(5)  UL L 304, 30.9.2004, str. 12 .

(6)  UL L 212, 7.8.2001, str. 12.

(7)  UL L 326, 13.12.2005, str. 13.