8.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 184/63

1.

pozdravlja vključitev poglavja o neposrednih izdatkih, vendar poudarja, da pričakuje nadaljnje izboljšanje z bolj obsežnimi podatki v naslednjih poročilih;

2.

ponovno poziva, da se na dnevni red Sveta vključi letna poročila o zaščiti finančnih interesov Skupnosti (poročila PIF) in pripadajoče resolucije Parlamenta ter da nato Svet posreduje svoje pripombe Parlamentu in Komisiji; je razočaran, da Svet kljub pozivu Parlamenta in vztrajanju Komisije tega že ni storil;

3.

ugotavlja, da je bilo v letu 2007 ugotovljenih skupno za 1 425 milijona EUR nepravilnosti (v letu 2006 pa 1 143 milijona EUR) na področjih lastnih sredstev, odhodkov za kmetijstvo, strukturnih ukrepov in neposrednih izdatkov; zneski, ki so jih države članice prijavile Komisiji v letu 2007, so razčlenjeni na:

4.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svojem poročilu po lanskoletnem parlamentarnem poročilu opredelila razlike med nepravilnostmi in goljufijo; vendar opredelitev „suma goljufije“ še vedno povzroča težave državam članicam;

5.

pozdravlja dosedanja prizadevanja držav članic, vendar ponovno poudarja, da morajo le-te zagotoviti ustreznost svojih mehanizmov za finančni nadzor, in poudarja pomen preventivnih ukrepov držav članic, da se poveča odkrivanje nepravilnosti, preden se dejansko izvede katero koli plačilo upravičencem; poudarja dejstvo, da je boj proti goljufiji in korupciji stalna odgovornost držav članic ter tudi, da so za doseganje resničnega napredka potrebna skupna prizadevanja;

6.

poudarja, da je treba doseči večjo usklajenost metod zbiranja in uporabe informacij, da se ponudi standardizirani okvir, ki bo, v okviru strategije povečanega preprečevanja, omogočil učinkovitejše ocenjevanje tveganj za goljufije;

7.

pozdravlja izjave nekaterih držav članic o upravljanju evropskih sredstev, ki se upravljajo na nacionalni ravni; poziva preostale države članice, naj sprožijo podobne pobude, ter poziva Komisijo, naj ukrene vse potrebno, da se take nacionalne izjave o upravljanju pripravijo v celotni Evropski uniji;

8.

ugotavlja, da se je ocenjeni znesek nepravilnosti povečal za 6 %; izdelki, pri katerih so se nepravilnosti pojavile v največjem obsegu, so tako kot v prejšnjih letih televizije in cigarete;

9.

obžaluje zamudo pri sprejemanju predloga uredbe o medsebojni upravni pomoči za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi oblikami nezakonitega ravnanja (KOM(2006)0473) in zato poziva Svet, naj nemudoma sprejme uredbo;

10.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija po svojem sporočilu v zvezi s potrebo po razvoju usklajene strategije za izboljšanje boja proti davčni goljufiji (KOM(2006)0254) sprejela sporočilo o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti goljufiji pri davku na dodano vrednost (KOM(2007)0758), ter s posebno pozornostjo spremlja tako predlog Komisije za direktivo Sveta o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (KOM(2009)0028) ter predlog Komisije za direktivo Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (KOM(2009)0029);

11.

vztraja, da so potrebne nove politične spodbude, da bi dosegli bistven napredek pri sodelovanju v boju proti goljufiji pri davku na dodano vrednost;

12.

obžaluje dejstvo, da odkar OLAF nima dostopa do vsebine izmenjanih podatkov med državami članicami v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (5), ne more zagotoviti dodane vrednost na področju obveščanja o goljufiji pri davku na dodano vrednost, preprečevanja in pomoči državam članicam pri aktivnostih v zvezi z bojem proti goljufiji; s tem v zvezi obžaluje dejstvo, da OLAF v letu 2007 nima primera v zvezi z goljufijo pri davku na dodano vrednost;

13.

opozarja države članice na precejšnje število čeznacionalnih primerov goljufij pri davku na dodano vrednost;

14.

obžaluje povečanje števila goljufij, povezanih z izvorom izdelkov, ne samo v zvezi s preferencialnimi tarifnimi ukrepi, ampak tudi s tarifnimi kvotami iz splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT);

15.

poziva Komisijo, naj pripravi specifično oceno o možnostih goljufij po izdelkih in po državah, ob upoštevanju možnosti izvajanja sistematičnih, usmerjenih in stalnih kontrol, tako v samem kraju izvora kot v namembnem kraju, ob posvečanju posebne pozornosti pojavu davčnega vrtiljaka;

16.

ponovno poziva, da so od 1. januarja 2007 države članice dolžne obvestiti Komisijo o nepravilnostih, ki vključujejo več kot 10 000 EUR; to je meja, ki jo je Komisija uvedla z uredbo (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju (6); ugotavlja, da se je število prijavljenih primerov nepravilnosti zmanjšalo za 53 % (1 548 primerov v primerjavi z 3 294 v letu 2006); poudarja, da je mogoče to relativno nizko število nepravilnosti razložiti z višjo določeno mejo za poročanje;

17.

ugotavlja, da se je ocenjeni znesek nepravilnosti povečal za 44 %, povečanje deloma povezano s primeri z znatnimi finančnimi posledicami, ki so se pojavili ali bili odkriti v preteklih letih, prijavljeni pa so bili šele v letu 2007, ugotavlja, da so bili najbolj prizadeti sektorji mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave, sladkorja, razvoja podeželja, govedine in teletine;

18.

poudarja, da v sektorjih mleka, sadja in zelenjave, sladkorja in razvoja podeželja nastane kar 77 % vseh nepravilnosti, samo v sektorju razvoja podeželja pa kar 38 % vseh nepravilnosti; ugotavlja še, da je bil največji znesek v zvezi z nepravilnostmi na področju razvoja podeželja ugotovljen pri pomoči za gozdarstvo, največje število nepravilnosti pa pri pomoči za kmetijstvo in okolje; zato poziva OLAF, naj v naslednjem letnem poročilu posebno pozornost nameni nepravilnostim pri razvoju podeželja;

19.

poudarja, da se stopnje poročanja, zlasti pravočasnega poročanja, bistveno razlikujejo med državami članicami; obžaluje, da časovni zamik med odkritjem nepravilnosti in poročanjem o njih v Avstriji in na Švedskem močno presega povprečno vrednost, ki znaša 1,2 leta: v Avstriji namreč ta zamik znaša 3,4, na Švedskem pa 2,3 leta;

20.

se strinja z izjavo Evropskega računskega sodišča v odstavku 5.20 zgoraj navedenega letnega poročila, da je integriran administrativni in kontrolni sistem še vedno učinkovit kontrolni sistem, ki omejuje nevarnost nepravilnih odhodkov, če se ustrezno izvaja in če so vanj vneseni točni in zanesljivi podatki; zagovarja, da se uporaba sistema razširi na nova področja, ki do sedaj vanj niso bila vključena; vendar ugotavlja, da je treba povečati količino in kakovost pregledov, opravljenih v okviru sistema, da se okrepi odvračanje od goljufij;

21.

poziva Komisijo, da sprejme trdno politično odločitev, če grške oblasti ne bi izpolnile rokov, določenih z akcijskim načrtom za vzpostavitev novega operativnega identifikacijskega sistema zemljiških parcel-geografskega informacijskega sistema;

22.

ponovno poziva Komisijo, da oceni učinkovitost in transparentnost sistemov spremljanja, ki se nanašajo na izplačila kmetom, v okviru svojega letnega poročila;

23.

pozdravlja poenostavljena in pojasnjena pravila Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (7) in izvedbeno Uredbo Komisije (ES) št. 1828/2006 (8); vendar je zaskrbljen nad izjavo Evropskega računskega sodišča v odstavku 6.31 predhodno omenjenega letnega poročila, da so upravljavski in nadzorni sistemi držav članic ter nadzor njihovih operacij s strani Komisije le deloma učinkoviti;

24.

priznava, da v mnogih državah članicah prihaja do nepravilnosti pri uporabi sredstev EU, povezanih s slabim upravljanjem in včasih celo z goljufijo; ugotavlja, da so države članice v letu 2007 poročale o 3 832 nepravilnostih (kar je v primerjavi z letom 2006 19,2-odstotno povečanje), da je bil skupni zadevni znesek leta 2007 približno 828 milijonov EUR (kar ustreza nekaj manj kot 1,83 % odobritev za prevzem obveznosti), da so bile leta 2007 domnevne goljufije v odstotku skupnega števila sporočenih nepravilnosti približno 12–15 % in da se je skupni nepravilni znesek za Evropski sklad za regionalni razvoj v primerjavi z letom 2006 povečal za 48 %;

25.

poudarja pomen akcijskega načrta za krepitev nadzora pri deljenem upravljanju strukturnih ukrepov, ki ga je Komisija sprejela 19. februarja 2008 in katerega namen je zmanjšati napake pri plačilnih zahtevkih držav članic; je prepričan, da bo omenjeni novi akcijski načrt znatno izboljšal stanje, med drugim bo državam članicam v pomoč pri razvijanju njihovih sposobnosti preverjanja upravičenosti odhodkov pri projektu; ugotavlja, da prvo poročilo o napredku v zvezi s tem akcijskim načrtom prinaša nekaj pozitivnih začetnih rezultatov;

26.

odobrava stališče Komisije, da se v primeru odkritja resnih nepravilnosti sprejme popravni ukrep, vključno z začasno ustavitvijo plačil in izterjavo neupravičenih ali napačnih plačil; opozarja, da mora Komisija štirikrat letno poročati o napredku, doseženem pri izvajanju njenega akcijskega načrta; poziva Komisijo, naj kljub temu okrepi svojo podporo državam članicam pri preprečevanju nepravilnosti in prenosu potrebnega strokovnega znanja na pristojne državne in regionalne organe;

27.

pozdravlja kakovostne rezultate, dosežene pri skoraj vseh projektih, ter z namenom, da ne bi prišlo do negativnih vplivov na spremljanje in izvajanje strukturnih skladov, poudarja, da je treba razlikovati med:

28.

priznava, da predstavlja učinkovita absorpcija strukturnih skladov velik izziv predvsem za nove države članice, saj morajo izpolnjevati stroge in pogosto zapletene zahteve za njihovo uporabo; zato pozdravlja prizadevanja teh držav članic za izboljšanje lastnih sposobnosti izvajanja in jih poziva, naj ta prizadevanja okrepijo, da bodo lahko dosegle oprijemljive rezultate v sprejemljivem časovnem okviru;

29.

poziva Komisijo, naj upošteva upravne stroške, ki jih ima nacionalna, regionalna in lokalna uprava držav članic zaradi pogosto zapletenih in dragih zahtev, povezanih s spremljanjem in preverjanjem sofinanciranih projektov;

30.

v ta namen poziva tako Komisijo kot države članice, naj načrtno zagotavljajo svetovanje glede načinov, kako se izogniti nepravilnostim, upravnim napakam in pomanjkljivostim;

31.

poziva Komisijo, da še bolj poenostavi postopke upravljanja in spremljanja programov strukturnih skladov, ki so do neke mere odgovorni za nepravilnosti na strani držav članic pri izvajanju teh programov;

32.

je osupel nad pomanjkanjem discipline držav članic pri poročanju po številnih letih; meni, da ni sprejemljivo, da šest držav članic (9) še vedno ne uporablja elektronskega poročanja, 14 (10) držav članic ni izpolnilo rokov, nekatere (11) pa niso klasificirale nobenega od prijavljenih primerov nepravilnosti; poziva Komisijo, da poleg postopkov zaradi kršitve pravic najde učinkovite rešitve za reševanje tega vprašanja ter da resno razmisli o uvedbi učinkovitih denarnih kazni v naslednjih uredbah in jih sistematično uporablja;

33.

poudarja, da je opredelitev nepravilnosti (ki določa, ali gre za domnevno goljufijo) element poročanja s strani držav članic, ki ga je treba okrepiti, glede na dejstvo, da posamezne države članice še niso zagotovile nobenih opredelitev, druge države članice pa so lahko zagotovile opredelitve le za določen del nepravilnosti, o katerih so poročale;

34.

poziva države članice, ki še ne uporabljajo elektronskih modulov AFIS/ECR za elektronsko poročanje, da jih pred koncem leta 2009 začnejo uporabljati za izboljšanje kakovosti podatkov in pravočasnega poročanja; ugotavlja, da Komisija pripravlja nov spletni sistem poročanja, sistem upravljanja nepravilnosti, ki se naj bi pričel uporabljati poleti 2009 in bo predvidoma izboljšal disciplino pri poročanju;

35.

meni, da bi bilo treba več napora vložiti v večjo usklajenost poročanja o nepravilnostih, zlasti kar zadeva kohezijski sklad;

36.

obžaluje, da je podatkovna baza na spletni strani Komisije pomanjkljiva, čeprav morajo upravni organi objaviti podatke o vseh upravičencih kohezijske politike EU v skladu s predpisi o izvajanju strukturnih skladov za obdobje 2007-2013 (Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006); zato poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami prizadeva pospešiti pretok informacij, da bi bila podatkovna baza učinkovitejša in bolj pregledna; nadalje poziva države članice in Komisijo, da v celoti in pravočasno izpolnijo obveznost glede preglednosti in še zlasti pred rokom, junija 2009, ki je opredeljen v resoluciji Parlamenta z dne 19. februarja 2008 o preglednosti pri finančnih zadevah (12);

37.

v okviru predlagane revizije Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (13), podpira zahtevo, da države članice sistematično obveščajo OLAF o spremljanju primerov, ki jih je posredoval OLAF; poudarja, da bi to lahko izboljšalo disciplino pri poročanju o sodbah, ki so jih izrekla nacionalna sodišča v zvezi z goljufivo uporabo strukturnih skladov;

38.

opozarja na dejstvo, da se je finančni vpliv nepravilnosti povečal za 2,2-krat kljub zmanjšanju števila le-teh, finančni vpliv suma goljufije pa se je povečal za 3-krat, zlasti zaradi izdatkov, ki niso upravičeni do izplačil;

39.

ugotavlja, da je Komisija objavila niz podrobnih, poglobljenih poročil, ki ocenjujejo napredek reforme pravosodja v Bolgariji in Romuniji ter boj proti korupciji v okviru mehanizmov za sodelovanje in preverjanje, in posebno poročilo o upravljanju sredstev Skupnosti v Bolgariji, kar poudarja potrebo po trajni politični zavezanosti ter izvajanju na terenu, če se želijo v celoti izpolniti merila, določena v času pristopa; prav tako ugotavlja, da je Komisija v primeru Bolgarije dokončno ukinila del sredstev EU iz programa Phare zaradi nepravilnosti, ki jih je odkrila s sistemom za nadzor in revizijo; zato poziva te države članice, da nujno ukrepajo in izvajajo specifične ukrepe, predlagane v teh poročilih; spodbuja vsa dosedanja prizadevanja teh držav članic in jih poziva, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v ta namen;

40.

ima pridržke do dejstva, da glede na podatke OLAF-a v letu 2007 ni bilo primerov suma goljufije pri programu ISPA; ugotavlja, da Ciper in Litva v letu 2007 nista poročala niti o enem primeru;

41.

poudarja, da pomanjkljiva kakovost posredovanih informacij še naprej predstavlja težavo; ugotavlja, da je zanesljivost posredovanih informacij najslabša v Bolgariji in Romuniji; vendar pa so relativno gledano najmanj zanesljiva madžarska obvestila; ugotavlja, da pravočasno poročanje predstavlja težavo zlasti v štirih državah članicah in v eni državi kandidatki (14);

42.

je prepričan, da se bodo zaradi resnih težav z zanesljivostjo posredovanih informacij in splošno stopnjo izpolnjevanja zahtev v nekaterih državah članicah EU-12 (t.j. v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile v letih 2004 in 2007), kar priča o močni ali šibki upravni strukturi sistema poročanja v državi upravičenki, podobne težave pojavile tudi pri izvajanju strukturnih in kohezijskih skladov; zato poziva vpletene države članice, da sodelujejo s Komisijo in najdejo načine za izhod iz te situacije;

43.

poudarja, da je zunanja pomoč področje, ki je vedno bolj izpostavljeno nepravilnostim in goljufijam;

44.

je zaskrbljen nad ugotovitvami Evropskega urada za boj proti goljufijam, ki jih je ta navedel v svojem letnem poročilu o delu, saj naj bi OLAF-ovi preiskovalci na področju zunanje pomoči pogosto naleteli na način delovanja, ki je zaradi pomanjkljivosti v usklajevanju med različnimi mednarodnimi donatorskimi organizacijami značilen za organizirano goljufijo;

45.

zahteva od Komisije, da pozornost nameni vprašanju dvojnega financiranja projektov; še posebej pa zahteva, da Komisija pri sklepanju ali dopolnjevanju sporazumov o upravljanju in izvajanju projektov z mednarodnimi organizacijami svoje notranje in zunanje revizije o uporabi sredstev Skupnosti sistematično pošilja Evropskemu računskemu sodišču in svojemu notranjemu revizorju;

46.

obžaluje, da so stopnje vračil še vedno nizke, zlasti v sektorjih, kjer države članice upravljajo z vračili; poudarja, da je v skladu s poročilom OLAF-a trenutno še vedno nerešenih približno 3,75 milijard EUR vračil;

47.

podpira dejstvo, da vrnjeni zneski ostanejo v isti proračunski vrstici, iz katere so bili neupravičeno izplačani;

48.

pozdravlja objavo nove osrednje podatkovne baze prejemnikov sredstev Skupnosti, ki so bili vpleteni v goljufijo (15); poudarja, da mora biti baza v uporabi od 1. januarja 2009 in poziva Komisijo, da pripravi evalvacijsko poročilo do začetka leta 2010;

49.

poudarja, da je potreben hitrejši in primernejši postopek vračil; zato ponovno poziva Komisijo, da v prihodnjo zakonodajo o skupnem upravljanju vključi zavezujoče in previdnostne elemente, tako da bo ob koncu postopka vračil mogoče vrniti nepravilna izplačila;

50.

poziva Komisijo, da razišče možnosti uvedbe sistema gotovosti, na primer z razporeditvijo določenega zneska med rezerve ali z rezervacijo zneska, da bi pospešila vračilo neporavnanih zneskov;

51.

z zadovoljstvom ugotavlja, da sta Eurojust in OLAF 24. septembra 2008 podpisala praktični sporazum o ureditvah sodelovanja, ki določajo načine tesnega in okrepljenega sodelovanja (16) ter določbe za izmenjavo splošnih in osebnih podatkov; podpira sklenitev podobnega sporazuma z Europolom;

52.

meni, da je ključno vzpostaviti trdno osnovo za sinergije z Eurojustom in Europolom na področju delovanja in obveščanja, na primer s skupnimi operativnimi in obveščevalnimi timi, saj bi to zagotovo prineslo dodano vrednost v boju proti goljufijam;

53.

poudarja tudi, da je treba razjasniti trenutno prekrivajoče se pristojnosti omenjenih organov;

54.

podpira glavni cilj predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki spreminja Uredbo (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (KOM(2006)0244), da se okrepi neodvisnost OLAF-a; vendar ponovno poudarja pomembnost povezovanja dela in ugotovitev OLAF-a, služb Komisije in organov držav članic preko učinkovitih komunikacijskih kanalov za preprečevanje podvajanja dela in pomanjkanja informacij;

55.

poudarja, da je OLAF edini organ, ki ima vse pristojnosti za preiskave v boju proti goljufijam in pri preprečevanju goljufij, korupcije in katerekoli druge nezakonite dejavnosti, ki škoduje splošnemu proračunu Evropske unije; zato poudarja, da bi se morala preiskovalna vloga OLAF-a še okrepiti, zlasti v povezavi s strukturnimi skladi in zunanjo pomočjo, kjer je največ prijavljenih nepravilnosti;

56.

poudarja, da se je število nadaljnjih primerov stalno povečevalo od leta 2003 in da so bili v letu 2007 OLAF primeri večinoma rešeni s finančnim vračilom ali pravnimi nadaljnjimi priporočili; zaključuje, da to pomeni, da so ugotovitve OLAF-a pozitivne za države članice in institucije EU;

57.

ugotavlja, da priporočila OLAF-a niso zavezujoča, tako da nacionalni organi neodvisno sprejmejo relevantne odločitve in določajo kazni; je prepričan, da bi ustanovitev urada evropskega javnega tožilca prispevala h rešitvi težav, ki so povezane s čezmejno naravno primerov;

58.

poudarja potrebo po racionalizaciji pravnih instrumentov, saj se opredelitve goljufije, suma goljufije in drugih nepravilnosti prisotne v številnih različnih pravnih instrumentih, navkljub večkratnim pozivom Parlamenta k prenovi pravil za boj proti goljufiji;

59.

ugotavlja težave v usposobljenosti držav članic za izvajanje člena 4 in 5 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti (17); meni, da bi morala nacionalna sodišča v primeru protislovja prositi Sodišče Evropskih skupnosti za predhodno odločanje;

60.

pozdravlja objavo omenjenega drugega poročila OLAF-a o pregledih na kraju samem in inšpekcijah, ki pripomorejo k ugotavljanju dobre prakse za vsako fazo pregledov ter novo različico priročnika OLAF-a (smernice); poziva Komisijo, da pristojnemu odboru Parlamenta do septembra 2009 posreduje posodobljeno in celovito različico priročnika OLAF-a;

61.

zagovarja potrebo po bolj jasnih določbah o postopkih in zavezujočih časovnih omejitvah za pristojne organe pri nudenju potrebne pomoči in na splošno bolj zavezujoče določbe za sodelovanje pri opredeljevanju pristojnega nacionalnega organa za nudenje podpore; v želji, da bi se to vprašanje rešilo, vztraja pri koristnosti svojega stališča z dne 20. novembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (18);

62.

poziva Komisijo, da sprejme ustrezne ukrepe, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, proti tistim državam članicam, ki ne pomagajo službam Komisije pri pregledih na kraju samem, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (19);

63.

ugotavlja, da se izvaja obsežno pravno spremljanje primerov, vendar je dopustnost dokazov, ki jih je zbral OLAF, na nacionalnih sodiščih zelo omejena; cilj je izboljšati pravno podporo za preiskovalno funkcijo OLAF-a; nadalje meni, da bi moral biti Eurojust obveščen o vsakem posredovanju informacij ali končnih poročil pravosodnim organom, če se nanašajo na resne oblike nadnacionalnega kriminala in če sta vpleteni dve ali več držav članic;

64.

Komisijo opominja na zahtevo Parlamenta, naj v poročilo o zaščiti finančnih interesov za leto 2008 vključi analizo struktur držav članic za boj proti nepravilnostim;

65.

obžaluje, da so države članice neustrezno obveščale o ukrepih v zvezi z informacijami oziroma končnimi poročili, ki jih je posredoval OLAF; poziva države članice, da zagotovijo, da njihovi pristojni organi OLAF-u posredujejo poročilo o napredku pri ukrepanju na podlagi informacij oziroma priporočil, ki jim jih posreduje OLAF;

66.

ugotavlja, da imajo nacionalni revizijski organi precejšnje pristojnosti pri reviziji sredstev EU in so prvi vir informacij tako za nacionalne organe kazenskega pregona kot za institucije EU; zato je prepričan, da bi boljše sodelovanje in pretok informacij med nacionalnimi revizijskimi organi, nacionalnimi organi kazenskega pregona in OLAF-om še bolj okrepilo zaščito finančnih interesov Skupnosti;

67.

ugotavlja, da morajo v skladu z zgoraj navedenim stališčem z dne 20. novembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), države članice sistematično obveščati OLAF o spremljanju primerov, ki jim jih je posredoval, zato slednjega poziva, da o tem vprašanju poroča v svojem naslednjem letnem poročilu;

68.

poudarja, da so službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) v državah članicah, ki so k EU pristopile po letu 2004, zelo pomembne informacijske in kontaktne točke za OLAF; kljub temu poudarja, da bo dodana vrednost delovanja teh uradov (zlasti kar zadeva poročanje Komisiji o nepravilnostih) minimalna, dokler bodo odvisni od nacionalnih uprav; zato poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pristojni parlamentarni odbor glede povečanja vrednosti dela teh uradov in ga tudi obravnava kot potrebnega za izboljšanje sodelovanja z državami kandidatkami;

69.

obžaluje, da Komisija ni bila zmožna zagotoviti obsežnega poročila po resoluciji Parlamenta z dne 11. oktobra 2007 o posledicah sporazuma med Skupnostjo, državami članicami in podjetjem Philip Morris o stopnjevanju boja proti goljufijam in tihotapljenju cigaret in o napredku, ki je bil dosežen pri izvajanju priporočil preiskovalnega odbora Parlamenta za tranzitni sistem Skupnosti (20) in zlasti njenega odstavka 49, v katerem izrecno poziva Komisijo, da objavi takšno poročilo do konca leta 2008; pričakuje, da bo Komisija predložila poročilo do konca postopka za podelitev razrešnice za proračunsko leto 2007;

70.

ne more sprejeti, da je Skupnost v okviru sporazuma Philip Morris in Japan Tobacco prejela sredstva v višini 1,65 milijarde EUR za boj proti goljufiji, Komisija pa je 90 % teh poslala naravnost ministrstvom za finance držav članic, namesto da bi oblikovala skupen pristop; poziva Svet in Komisijo, da s Parlamentom sestavita tristransko delovno skupino, ki bo poiskala ustrezne rešitve za bolj smotrno in boljšo uporabo tega in podobnih prihodkov Unije; meni, da je nesprejemljivo, da Unija v času gospodarske recesije glob, ki znašajo več milijard evrov in ki jih plačujejo velika podjetja, ker so kršila evropska pravila o konkurenci v škodo evropskih potrošnikov, ne uporabi za spodbujanje gospodarstva, kar bi koristilo brezposelnim, in/ali za pomoč državam v razvoju, ki jih bo kriza najbolj prizadela, pač pa jih preprosto nakazuje v nacionalne blagajne;

71.

pozdravlja objavo sporočila Komisije z dne 20. novembra 2008 o donosih organiziranega kriminala (KOM(2008)0766), ki se ukvarja s konfiskacijo in povrnitvijo zneskov, ter se strinja s Komisijo, da je konfiskacija eden od najbolj učinkovitih načinov boja proti organiziranemu kriminalu in da je treba sprejeti ukrepe za povečanje omejenega števila konfiskacijskih primerov in skromnih zneskov, ki so bili povrnjeni;

72.

poudarja, da je treba nujno vzpostaviti prikladne in učinkovite mehanizme za zamrznitev in zaseg sredstev v tujini, zato je treba razmisliti o prenovitvi obstoječega pravnega okvira EU; poudarja, da je treba čim prej izvesti Sklep Sveta 2007/845/PNZ, s čimer bo zagotovljeno, da bodo vse države članice vzpostavile ali imenovale urade za odvzem premoženjske koristi;

73.

znova poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje podrobno analizo sistema oziroma sistemov, s katerimi združbe organiziranega kriminala ogrožajo finančne interese Skupnosti; meni, da je vsakoletna Europolova ocena nevarnosti na področju organiziranega kriminala (OCTA) sicer koristna, vendar ne zadostuje;

74.

obžaluje dejstvo, da Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 in njuna protokola iz leta 1996 in 2007 še vedno niso bili ratificirani s strani Češke republike, Madžarske, Malte in Poljske in da eden od protokolov ni bil ratificiran s strani Estonije in Italije ter da so nastale težave pri prenosu določb v sedmih državah članicah;

75.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, nadzornemu odboru OLAF-a ter OLAF-u.