15.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 169/66

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2006 z naslovom Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (KOM(2006)0545),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom 2020 do leta 20 20 – priložnost Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 z naslovom Energetska učinkovitost: doseganje cilja 20-odstotnega deleža (KOM(2008)0772),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom Energetska politika za Evropo (KOM(2007)0001) in kasnejšega sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 z naslovom Drugi strateški pregled energetske politike: akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo s spremnimi dokumenti (KOM(2008)0781),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o oblikovanju programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti projektom na področju energetike (evropski energetski program za oživitev) (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (direktiva o energetskih storitvah) (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (3),

—

ob upoštevanju uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (4),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (5),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (6),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (7),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (8),

—

ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 7. maja 2010 z naslovom Na poti do nove energetske strategije za Evropo 2011–2020,

—

ob upoštevanju neodvisne študije z naslovom Obdavčenje službenih vozil. Subvencije, blaginja in ekonomija (ang. Company Car Taxation. Subsidies, welfare and economy), izvedene na zahtevo Komisije (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2009 o drugem strateškem pregledu energetske politike (10),

—

ob upoštevanju prvega odstavka člena 170 Pogodbe o delovanju Evropske unije, po katerem Unija prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju transporta, telekomunikacij in energetske infrastrukture,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika (11),

—

ob upoštevanju člena 34(3) Listine EU o temeljnih človekovih pravicah o boju proti socialni izključenosti in revščini, kjer je določeno, da Unija zagotovi dostojno življenje vsem, ki nimajo zadostnih sredstev,

—

ob upoštevanju člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za regionalni razvoj (A7-0331/2010),

A.

ker sta energetska učinkovitost in varčevanje z energijo stroškovno najučinkovitejša in najhitrejša načina za zmanjšanje emisij CO2 in drugih emisij ter za večjo zanesljivost oskrbe; ker se je treba z energetsko revščino spoprijeti strateško z višjimi stopnjami energetske učinkovitosti pri stavbah in napravah; ker je energetska učinkovitost osrednja prednostna naloga strategije Evropa 2020 in evropske energetske strategije 2011–2020 in ker sedanji viri v javnih institucijah niso skladni s to ambicijo,

B.

ker je varčevanje z energijo bistveno za povečanje zanesljivosti oskrbe; če bi dosegli na primer cilj 20 % prihranka energije, bi prihranili toliko energije, kot bi jo lahko proizvedlo petnajst plinovodov Nabucco,

C.

ker energetski prihranek lahko prinese končnim uporabnikom in celotnemu gospodarstvu znatne gospodarske in socialne prednosti, med drugim bi lahko do leta 2020 ustvarili do milijon delovnih mest; ker evropski uvoz energije narašča in je bil leta 2007 vreden 332 milijard EUR; ker lahko po podatkih Komisije energetske koristi letno nanesejo do 1 000 EUR na gospodinjstvo, ki bodo investirani drugje v gospodarstvu, uspešno uresničevanje cilja glede energetske učinkovitosti pa bi lahko EU prihranilo okoli 100 milijard EUR in zmanjšalo emisije za skoraj 800 milijonov ton na leto; ker sta torej energetski prihranek in učinkovite politike rešitev za energetsko revščino,

D.

ker bo prihodnji razvoj cen energije spodbudil posameznike, da bodo zmanjšali svojo porabo energije; znatne prihranke energije je torej mogoče doseči s spodbujanjem učinkovitejše skupne infrastrukture v stavbah, sistemih ogrevanja in v prometnem sektorju, saj drugače posamezniki ali podjetja odločitev za boljšo uporabo energije ne morejo nadzirati niti nanje vplivati,

E.

ker znanstveni dokazi jasno podpirajo večja prizadevanja, tudi na regionalni in lokalni ravni, da bomo do leta 2020 uresničili cilj za 20 % večje energetske učinkovitosti, saj bo s sedanjimi stopnjami napredka do leta 2020 doseženega le približno polovica tega cilja, čeprav praksa in tehnologija za njegovo uresničitev že obstajata,

F.

ker na ravni EU in na nacionalni ravni sicer obstajajo številni zakonodajni ukrepi, s katerimi naj bi dosegli prihranek energije, vendar ne vodijo vsi do želenega rezultata,

G.

ker je amortizacijska doba pri energetski učinkovitosti relativno kratka v primerjavi z drugimi naložbami, tovrstne naložbe pa lahko tako na podeželju kot v mestih ustvarijo številna nova lokalna delovna mesta, ki se večinoma ne morejo seliti drugam, zlasti v gradbenem sektorju ter malih in srednjih podjetjih, za kar so potrebni ozaveščenost javnosti in usposobljeni delavci,

H.

ker ima uporaba javnih sredstev v ponavljajočih se finančnih instrumentih za izplačevanje finančnih spodbud ukrepom s področja energetske učinkovitosti v teh časih proračunskih omejitev to prednost, da omogoča vzdrževanje večine teh sredstev na daljši rok,

I.

ker povpraševanje močno prispeva k večji porabi energije in ker se je treba dejansko spoprijeti s problematiko tržnih in regulativnih ovir za energetsko učinkovitejše izdelke ter spodbujati njihovo uporabo, da bi ločili porabo energije od gospodarske rasti,

J.

ker številne ovire preprečujejo, da bi v celoti izkoristili možnosti za energetski prihranek, vključno z vnaprejšnjimi stroški naložb in nerazpoložljivostjo ustreznih sredstev, pomanjkanjem ozaveščenosti, različnimi spodbudami za lastnike in najemnike ter nezadostno jasnostjo glede odgovornosti za zagotavljanje energetskega prihranka,

K.

ker so se obvezni cilji izkazali za učinkovite tudi na drugih prednostnih področjih, kot je energija iz obnovljivih virov in kakovost zraka, za zagotavljanje zagona, lastništva in usmerjenosti na ravni EU in na nacionalnih ravneh, ki so potrebni za zagotovitev zadostnih ambicij v posebnih politikah in prizadevanj za njihovo izvajanje,

L.

ker napredek pri energetskem prihranku ovira premalo odgovornosti in zavezanosti za uresničitev cilja 20 %,

M.

ker stavbe porabijo okoli 40 % energije in povzročijo okoli 36 % emisij toplogrednih plinov v EU in ker je gradbeništvo z okoli 12 % BDP EU pomemben del evropskega gospodarstva; ker se obstoječe stavbe premalo obnavljajo in ker še vedno ni ustreznih ukrepov za zmanjšanje njihove energetske porabe, ker je bistveno povečati število in stopnjo temeljitih obnov v obstoječem stavbnem fondu, da bi dosegli cilje politike EU za leto 2020 in leto 2050 o podnebju in energiji, obenem pa bi lahko ustvarili veliko delovnih mest in tako znatno prispevali h gospodarski obnovi EU; ker rešitve za energetsko učinkovitost glede ovoja stavbe s tehničnimi sistemi in napravami že obstajajo in se lahko izvajajo na obstoječih in novih stavbah, kar bi prineslo znaten energetski prihranek,

N.

ker bivališča niso pripravljena na podnebne spremembe: v vseh državah obstajajo bivališča, ki poleti niso prijetno hladna, in bivališča, ki pozimi niso prijetno topla (več kot 15 % v Italiji, Latviji, na Poljskem in Cipru ter 50 % na Portugalskem), v državah, kot sta Ciper in Italija, pa hiše niso zgrajene za hladne zime,

O.

ker industrijski električni motorji porabijo 30 % do 40 % proizvedene svetovne električne energije in ker lahko ustrezna optimalizacija tovrstnih motornih sistemov z uravnavanjem hitrosti in drugimi tehnikami prihrani med 30 % in 60 % porabljene energije,

P.

ker je med 50 in 125 milijonov Evropejcev žrtev energetske revščine, te številke pa bi se utegnile z gospodarsko krizo in povečanjem cen energije še povečati, ker so vzroki za energetsko revščino v EU vsesplošni in vključuje kombinacijo nizkih dohodkov gospodinjstev, slabih standardov ogrevanja in izolacije ter nedosegljivih cen energije; poudarja, da so energetski prihranek in politike energetske učinkovite rešitev za energetsko revščino,

Q.

ker je promet odgovoren za skoraj 30 % vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi, bi prehod s tradicionalnih avtomobilov na fosilna goriva na vozila, ki uporabljajo zeleno tehnologijo, pripomogel k znatnemu zmanjšanju CO2 ter omogočil dodatno shranjevanje energije, kar bi energetskim omrežjem omogočilo, da bi se spoprijela z nihajočo proizvodnjo virov obnovljive energije,

R.

ker po ocenah v 69 % stanovanjskega fonda v Evropi živijo lastniki, 17 % pa – največkrat posamezni lastniki – zasebno oddajajo v najem; ker se zasebni stanovanjski sektor sooča s finančnimi omejitvami za izvedbo energetske prenove,

S.

ker bi lahko sedanja gospodarska kriza pospešila prehod na nizkoogljično in energetsko učinkovito gospodarstvo ter spodbudila spremembo vedenja državljanov glede porabe energije,

T.

ker je razvijanje in trženje nove vrhunske tehnologije nujno za trajnostno proizvodnjo in učinkovitejšo uporabo energije,

U.

ker bo zavezujoči cilj 20 % obnovljivih virov energije končne porabe energije do leta 2020 dosežen le, če bo zajet tudi obstoječi stanovanjski fond,

V.

ker imajo evropska podjetja presenetljive evidence za zmanjšanje svojih emisij toplogrednih plinov in še pomembneje za omogočanje zmanjšanja emisij v evropski družbi in po svetu z inovativnimi proizvodi in rešitvami,

W.

ker je treba ohraniti konkurenčnost evropskih energetsko intenzivnih podjetij, ki se soočajo z globalno konkurenco,

1.

poziva države članice, lokalne oblasti in zlasti Komisijo, naj energetski učinkovitosti namenijo zasluženo pozornost in vire (osebje in finančna sredstva) v skladu z njihovimi ambicijami;

2.

poudarja, da bi bilo treba energetsko učinkovitost vključiti v vsa ustrezna področja politike, tudi v financiranje, regionalni razvoj in razvoj mest, promet, kmetijstvo, industrijsko politiko in izobraževanje;

3.

poziva Komisijo, naj dovolj zgodaj pred vrhunskim srečanjem o energiji dne 4. februarja 2011 v okviru revidiranega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost predstavi oceno izvajanja veljavne zakonodaje; meni, da bi moral akcijski načrt za energetsko učinkovitost na podlagi rezultatov ocenjevanja vključevati ukrepe, ki jih bo pripravila Komisija za zapolnitev te vrzeli in uresničitev splošnega cilja glede energetske učinkovitosti do leta 2020, na primer posamezne cilje glede energetske učinkovitosti, ki bodo skladni z najmanj 20-odstotnim izboljšanjem energetske učinkovitosti do leta 2020 na ravni EU in ki bodo upoštevali relativno izhodišče in nacionalne posebnosti, ter vnaprejšnjo odobritev nacionalnega akcijskega načrta posameznih držav članic za energetsko učinkovitost; meni, da bi morali biti taki dodatni ukrepi pravični in merljivi ter neposredno vplivati na uresničevanje cilja nacionalnih načrtov za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo o skupni metodologiji za merjenje nacionalnih ciljev glede energetske učinkovitosti in o spremljanju napredka pri njihovem doseganju;

4.

pripisuje velik pomen postopkom načrtovanja na evropski ravni; meni, da bi morali energetski učinkovitosti v energetskem akcijskem načrtu za obdobje 2011–2020 nameniti primerno pozornost; se zavzema, da bi čim prej predstavili novi evropski akcijski načrt za energetsko učinkovitost in da bi energetska učinkovitost imela pomembno vlogo v prihodnjem časovnem načrtu za nizkoogljični sistem in gospodarstvo do leta 2050;

5.

poziva EU, naj sprejme zavezujoč cilj glede energetske učinkovitosti za vsaj 20 % do leta 2020 ter tako pospeši prehod na trajnostno in zeleno gospodarstvo;

6.

meni, da bi moral biti akcijski načrt za energetsko učinkovitost ambiciozno zastavljen ob poudarku na celotni verigi oskrbe z energijo, ki bo upošteval napredek, dosežen z vsemi ukrepi iz akcijskega načrta 2006, okrepil izvajanje še vedno potekajočih ukrepov za energetsko učinkovitost, sprejetih po opredelitvah iz akcijskega načrta 2006, in zajemal dodatne stroškovno učinkovite in ustrezne ukrepe, ki morajo biti skladni z merili subsidiarnosti in proporcionalnosti, za uresničitev cilja za leto 2020;

7.

poziva Komisijo, naj oblikuje nov akcijski načrt o energetski učinkovitosti ob upoštevanju potreb ranljivih potrošnikov energije; ugotavlja, da bi potrošnikom energije izboljšanje energetske učinkovitosti najbolj koristilo, vendar nimajo sredstev za izvedbo potrebnih naložb; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in učinkovite politike, na primer nacionalne akcijske načrte ali ciljno usmerjene socialne ukrepe, da bi zmanjšale energetsko revščino in redno poročale o svojih ukrepih za odpravo tega problema; pozdravlja, da Svet za energijo rešuje problem energetske revščine, in podpira prizadevanja belgijskega predsedstva v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj obravnava energetsko revščino v vseh energetskih politikah;

8.

poziva k reviziji direktive o energetskih storitvah leta 2011, ki bo vključevala razširjen časovni okvir do leta 2020, kritično oceno nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost in njihovega izvajanja, vključno s skupnimi standardi poročanja, ki bodo vsebovali zavezujoče minimalne elemente o na primer ustreznih politikah energetske učinkovitosti, med drugim tudi „mehka“ in podporna orodja, kot so financiranje, ocenjevanje in razvrščanje ukrepov držav članic ter združevanje obveznosti poročanja iz direktive o energetskih storitvah, energetskega označevanja in okoljsko primerne zasnove, kadar je to potrebno in zmanjšuje obremenitev držav članic;

9.

poziva države članice, naj začnejo hitro in učinkovito izvajati programe za tržni nadzor in spremljanje skladnosti v zvezi z Direktivo 2009/125/ES o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, Direktivo 2010/30/EU o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku ter Uredbo (ES) št. 1222/2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre, Komisijo pa poziva, naj izvajanje teh programov poenostavi ter spremlja in po potrebi začne postopke za ugotavljanje kršitev;

10.

predlaga, naj Komisija glede na razumevanje izziva in pomembnost tržnega nadzora omogoči sodelovanje med državami članicami in izmenjavo informacij med njimi, zlasti z vzpostavitvijo odprte zbirke podatkov o rezultatih preskusov in neskladnih proizvodih, odkritih v državah članicah, ter z ukrepanjem, da bi tovrstne neskladne proizvode iz posamezne države članice umaknili z vseh 27 trgov;

11.

spodbuja Komisijo, naj po začetku veljavnosti revidirane direktive o energetskem označevanju in pred letom 2014, ki je določen v direktivi, oceni, kako novozasnovano energetsko označevanje in obvezno sklicevanje oglaševanja na energetske oznake vplivata na vedenje potrošnikov, ter naj po potrebi nadalje ukrepa, da bi njihovo učinkovitost še povečala;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ukrepe EU za večjo ozaveščenost in znanje vseh zainteresiranih strani in strokovnih udeležencev o vprašanjih energetske učinkovitosti na vseh stopnjah (ocenjevanje obstoječe energetske učinkovitosti, snovanje in izvajanje rešitev za energetsko učinkovitost, energetsko učinkovito obratovanje in vzdrževanje);

13.

poziva Komisijo in države članice, naj preverijo učinkovitost zakonodajnih ukrepov za varčevanje z energijo in povečanje energetske učinkovitosti;

14.

meni, da bi dolgoročni sporazumi z industrijskim sektorjem omogočili visoko stopnjo skladnosti z zahtevami glede energetske učinkovitosti ter s tem letno pripomogli k 2-odstotnemu izboljšanju energetske učinkovitosti;

15.

meni, da je potrebna močnejša osredotočenost na sistemske inovacije, kot so pametna omrežja (za elektriko, pa tudi za ogrevanje in hlajenje), pametni števci, plinska omrežja, ki bi uporabljala tudi bioplin, in shranjevanje energije, ki lahko povečajo energetsko učinkovitost z zmanjšanjem prometnih konic, odklopov iz omrežja, lažjim vključevanjem obnovljivih tehnologij, vključno z decentralizirano proizvodnjo, zmanjšanjem zahtev po rezervni proizvodnji ter večjimi in prožnejšimi zmogljivostmi za shranjevanje; poziva, naj se zagotovi, da bodo končni porabniki dobili pravičen delež nastalega dobička;

16.

poudarja, da omrežja za ogrevanje in hlajenje na daljavo prispevajo k uresničitvi energetsko učinkovitega gospodarstva do leta 2050 ter da je potrebna izrecna in celovita strategija pridobivanja in uporabe toplote (industrijska toplota, ogrevanje bivališč, hlajenje) – vključno z metodo z referenčnimi vrednostmi za različna goriva za omrežja za ogrevanje in hlajenje na daljavo –, ki bo temeljila na sinergiji med sektorji; poziva Komisijo, naj začne raziskavo o povečanju njihove učinkovitosti; poudarja, da morajo tudi ta omrežja omogočati konkurenco; opozarja, da bo izboljšana energetska učinkovitost stanovanjskega fonda privedla do zmanjšanega povpraševanja po toploti, kar bi bilo treba upoštevati pri oceni zmogljivosti za ogrevanje na daljavo;

17.

poudarja, da ima oskrba pri energetski učinkovitosti pomembno vlogo; poudarja, da prenos in distribucija znatno prispevata k energetskim izgubam (zlasti v generatorjih in transformatorjih, ter izgubam zaradi prekomernega upora pri prenosu) in da krajšanje predolgih verig za pretvorbo ene vrste energije v drugo vrsto električne energije predstavlja glavni vir varčevanja; poudarja vlogo, ki bi jo mikroproizvodnja ter decentralizirana in raznolika proizvodnja lahko imeli pri zagotavljanju varnosti oskrbe in zmanjševanju izgub; meni, da bi bilo treba oblikovati spodbude za izboljšanje infrastrukture, in poziva Komisijo, naj oblikuje predloge za sprostitev neizkoriščenih varčevalnih možnosti, vključno z uvedbo poročil o trajnosti za elektrarne in sprejetjem ukrepov za olajšanje dodatnega opremljanja in posodobitve elektrarn;

18.

poudarja, da bi bilo treba obravnavanje izgube (električne) energije med prenosom po omrežju obravnavati prednostno takoj za energetsko učinkovitostjo pri viru (to je v primarni proizvodnji energije); s prehodom na bolj decentraliziran sistem proizvodnje bi se zmanjšale poti prevoza in s tem tudi izguba energije med prevozom;

19.

poziva (petro)kemično industrijo po vsej Evropski uniji, naj okrepi energetsko predelavo med sežigom odpadnih plinov;

20.

meni, da se je treba bolj posvetiti povečanju učinkovitosti vsega energetskega sistema, zlasti da bi zmanjšali izgube; zato poziva k reviziji direktive o spodbujanju soproizvodnje v okviru delovnega programa za leto 2011, da bi spodbudili visoko učinkovito soproizvodnjo toplote in električne energije, mikrosoproizvodnjo, uporabo odvečne toplote iz industrije ter ogrevanje/hlajenje na daljavo s tem, da bi države članice spodbudili k oblikovanju stabilnega in ugodnega regulativnega okvira, tako da bi uvedli integrirano načrtovanje povpraševanja po elektriki za hlajenje in ogrevanje, soproizvodnji omogočili prednostni dostop do električnega omrežja, izkoriščali odpadno toploto industrijskih procesov ter spodbujali uporabo visoko učinkovite soproizvodnje, mikrosoproizvodnje ter ogrevanja/hlajenja na daljavo v stavbah in s trajnostnim financiranjem soproizvodnje, na primer tako, da bi države članice pozivali k uvedbi finančnih spodbud;

21.

poudarja pomen hkratne proizvodnje toplote in električne energije ali trigeneracijskega sistema, kar v praksi omogoča podvojitev celotne energetske učinkovitosti; poleg tega poudarja, da bi bil s skladiščenjem toplote ali hladu sistem prožnejši tudi ob konicah, saj bi omogočil proizvodnjo električne energije in skladiščenje toplote v primerih, ko proizvodnja preseže lokalne potrebe;

22.

poziva države članice, naj visoko učinkovito industrijsko soproizvodnjo ne samo podpirajo, med drugim s prehodom s fosilnih goriv na biomaso, temveč naj v državah članicah, ki imajo infrastrukturo za daljinsko ogrevanje, njeno uporabo spodbujajo tudi z vzpostavljanjem in posodabljanjem sistemov za ogrevanje na daljavo na podlagi ustreznih finančnih in regulativnih ukrepov,

23.

meni, da je nujno, da se pri postopkih obdelave odpadkov prepreči izguba bioplina in toplote, in sicer z zbiranjem in proizvajanjem pare in/ali električne energije; meni, da objekti za obdelavo odpadkov brez vsake oblike zbiranja toplote ali proizvajanje energije ne bi smeli dobiti dovoljenj;

24.

pozdravlja potekajoče delo Komisije na področju pametnih omrežij in pametnih števcev; meni, da je pomembno zagotoviti dolgoročno in stabilno ter usklajeno regulativno okolje za tovrstna omrežja in števce; Komisijo poziva, naj podpira in spodbuja razvoj tovrstnih omrežij in števcev z določitvijo skupnih standardov, ki morajo zajemati tudi zahteve glede zasebnosti, podatkov ter pogostnosti; priporoča, naj delovna skupina za pametna omrežja v okviru Komisije ustrezno upošteva mnenja vseh zainteresiranih strani; poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotavlja redna poročila o napredku pri delu te skupine;

25.

pozdravlja prizadevanja Komisije za enotno evropsko energetsko omrežje ter jo v zvezi s tem poziva, naj pripravi konkretne predloge za poenostavitev in pospešitev postopkov za izdajo dovoljenja za prednostne infrastrukturne projekte;

26.

poziva Komisijo, naj poveča sodelovanje med EU in operaterji energetskih omrežij (okrepljena vloga ENTSO), da bi okrepila čezmejna omrežja in zmogljivost;

27.

poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja pripravo in razvoj evropskega visokonapetostnega enosmernega prenosnega sistema (HVDC), s katerim bi kar najbolj izkoristili obnovljive vire energije, zlasti veter in vodo; ta sistem bi zagotovil prenos energije na dolge razdalje z nizko izgubo energije, pri tem pa omogočil sinergijo med vsemi obnovljivimi viri energije;

28.

podpira decentraliziran pristop k politiki energetske učinkovitosti na več ravneh; poudarja, da ima lahko energetska učinkovitost odločilno vlogo pri razvoju mestnih in podeželskih območij; poudarja, da je treba za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bolj podpirati pobude, ki so usmerjene na lokalno in regionalno raven, kakršni sta konvencija županov in pobuda za pametna mesta; poudarja, da ima spodbujanje in izvajanje najboljše prakse v zvezi z energetsko učinkovitostjo na ravni občinskih in regionalnih agencij velik potencial; poleg tega bi lahko z usklajevanjem kohezijske politike s strategijo EU 2020 prispevali k pametni in trajnostni rasti v državah članicah in regijah;

29.

poziva Komisijo, naj oceni potencial obstoječih stavb za učinkovitost, začenši z javnimi upravnimi stavbami, vključno s šolami, in predlaga stroškovno učinkovit cilj za zmanjšanje primarne energetske porabe v stavbah; poziva države članice, naj izvajajo praktične programe v podporo temeljitim obnovam, s katerimi bodo energetske potrebe na začetku zmanjšane za več kot 50 odstotkov v primerjavi z učinkovitostjo pred obnovo in kjer bodo finančna in/ali davčna ter druga podpora sorazmerno povezane s stopnjo izboljšanja; poziva, naj se od držav članic zahteva, da v nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost vključijo določene letne cilje obnove, Komisijo pa poziva, naj predlaga politične možnosti za dosego skoraj ničelne porabe stavbnega fonda v okviru energetskega načrta 2050;

30.

poziva Komisijo, naj področje uporabe politike stavb razširi na eko-okrožja za zagotovitev, da se bo z najboljšo uporabo virov na lokalni ravni zmanjšala poraba primarne energije v stavbah in se bodo znižali stroški za odjemalce;

31.

meni, da je bistveno, da se stanovanja gospodinjstev, ki so žrtve energetske revščine, izboljšajo do čim višjih standardov energetske učinkovitosti, ne da bi jim ob tem zviševali vsakodnevne stroške; poudarja, da bodo za to pogosto potrebne znatne naložbe v stanovanja, obenem pa se bodo tako ustvarile druge ugodnosti, med drugim manjša umrljivost, boljše splošno počutje, manjša zadolženost in manjši zdravstveni stroški zaradi manjšega onesnaženja v prostorih in manjšega toplotnega stresa;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo preglede ravni naložb, da bi ocenile kakovost energetskih izkaznic; Komisijo poziva, naj državam članicam na podlagi teh ocen zagotovi smernice, s čimer bo zagotovila kakovost njihovih energetskih izkaznic ter zaradi priporočil iz teh izkaznic izboljšala energetsko učinkovitost izvedenih ukrepov;

33.

je prepričan, da je ključ do uresničenja cilja glede energetskega prihranka to, da so javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za zgled; poziva javne organe, naj znatno presežejo zahteve iz direktive o energetski učinkovitosti stavb, zlasti pri čimprejšnji obnovi svojega stavbnega fonda na ravni, primerljivi s standardom za skoraj ničelno porabo, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo; po drugi strani se zaveda, da obstoječe proračunske omejitve, zlasti na regionalni in lokalni ravni, pogosto omejujejo zmožnost javnih organov za vnaprejšnje naložbe; poziva Komisijo in države članice, naj omogočajo in spodbujajo nove inovativne rešitve za reševanje tega vprašanja, tudi z instrumenti za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije ali tržnimi instrumenti in s spodbujanjem javnih organov, da prihranke obravnavajo v večletnih proračunskih okvirih, če to že ni storjeno;

34.

priznava prodorno vlogo Evropske unije; meni, da bi morale biti institucije in agencije EU za zgled, zlasti pri stavbah, ki imajo priznan potencial za energetsko učinkovitost, in do leta 2019 te stavbe stroškovno učinkovito obnoviti za skoraj ničelno porabo kot del širšega pregleda v zvezi s tem, kako institucije porabljajo energijo;

35.

se zaveda potenciala energetskega varčevanja v stavbah, tako v mestih kot na podeželju; opozarja, da obstajajo različne ovire za energetsko obnovo, zlasti v stanovanjskem sektorju, na primer vnaprejšnji stroški in različne spodbude ali zapletena pogajanja v večstanovanjskih stavbah; poziva k inovativnim rešitvam, da bi odpravili te ovire, kot so načrti za obnovo okrožij, finančne spodbude in tehnična pomoč; poudarja, da bi morali sistemi EU zagotavljati spodbude, da bi pri rekonstrukciji stavb presegli minimalne zakonske zahteve, in obravnavati samo stavbe s potencialom za energetsko učinkovitost; poziva k spodbujanju tehnik prenove, ki so bolj ekonomične in hkrati zagotavljajo velike prihranke energije;

36.

poudarja, da je pomembno zmanjšati visoke stroške kuriva v revnejših gospodinjstvih, in sicer s podporo temeljiti obnovi, da bi zmanjšali porabo energije in stroške; poziva pristojne organe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU, naj posebno pozornost posvetijo socialnim stanovanjem in zagotovijo, da dodatni stroški za naložbe v varčevanje z energijo ne bodo bremenili ranljivih najemnikov;

37.

poziva Komisijo, naj uvaja nove pobude v podporo prenovi stavb glede na prihajajočo inovacijsko strategijo, na primer inovacijska partnerstva za energetsko učinkovitost v energetsko učinkovitih mestih oziroma mestih z ničelnimi emisijami;

38.

poziva države članice, naj spodbujajo zamenjavo nekaterih neučinkovitih stavb, ki niso del dediščine, katerih obnova ne bi bila trajnostna ali stroškovno učinkovita;

39.

poziva države članice, naj pospešijo uvedbo energetskih izkaznic, ki jih neodvisno izdajajo usposobljeni in/ali pooblaščeni strokovnjaki, ustanovijo enotne točke za dostop do tehničnega svetovanja in podpore ter zagotovijo finančne spodbude na regionalni, lokalni in evropski ravni;

40.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo širšo uporabo pregledov energetske učinkovitosti in strukturiranih procesov upravljanja z energijo v podjetjih in industrijskih stavbah ter razvijejo mehanizme za pomoč malim in srednjim podjetjem, s čimer bodo okrepile nacionalne sisteme ali prostovoljne sporazume ali spodbudile njihovo vzpostavitev;

41.

poziva Komisijo, naj zbere vsa potrebna sredstva za izvedbo obsežnega posvetovanja, da bi se tako izognila nasprotovanju držav članic, preden bo do 30. junija 2011 predložila primerjalni metodološki okvir za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb; meni, da bo primerjalna metodologija, ko bo uvedena, motivirala udeležence na trgu za naložbe v energetsko učinkovite rešitve;

42.

poziva Komisijo, naj predlaga primerjalna energetska merila ali zahteve, ki jih morajo javni organi upoštevati pri nameščanju ulične razsvetljave, vključno z uporabo pametnejše regulacije in energijsko varčnimi vzorci porabe do leta 2012; poziva, naj ti ukrepi zajemajo opredelitev skupnih življenjskih stroškov za vsa javna naročila za sisteme razsvetljave;

43.

poziva države članice, naj sistematično uporabljajo energetsko učinkovite prakse javnih naročil; meni, da bi ta politika dobila velik zagon, če bi energetsko učinkovitost opredelili sistematično kot merilo za dodeljevanje javnih naročil in bi postala pogoj za projekte, financirane z javnimi sredstvi;

44.

poziva Komisijo, naj razvije politiko za proizvode, ki zagotavlja večjo skladnost okoljskih politik za proizvode z boljšim usklajevanjem oblikovanja, pregledovanja in izvajanja različnih političnih instrumentov, ter tako spodbudi večjo dinamiko pri preoblikovanju trga in bolj smiselne informacije o prihrankih energije za potrošnike; zato poziva Komisijo, naj skupaj pregleda direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o energetskem označevanju (tj. skrajša rok za pregled direktive o energetskem označevanju); če je mogoče, je treba istočasno pregledati tudi predpise o znaku za okolje in zelenih javnih naročilih ter jih izvajati v skladu z ukrepi glede okoljsko primerne zasnove in energetskega označevanja;

45.

poziva k hitremu in pravilnemu izvajanju direktiv o okoljsko primerni zasnovi in energetskem označevanju ter obžaluje dolge zamude; predlaga jasnejše in strožje roke za njuno sprejetje s pripravo izvedbenih ali delegiranih aktov, ki bi veljali za nove proizvode, povezane z energijo; obžaluje, da Komisija doslej ni izkoristila celotnega potenciala direktive o okoljsko primerni zasnovi, in je prepričan, da bi morala zajemati več proizvodov, po potrebi tudi nove gospodinjske aparate, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, proizvode, povezane z energijo, za uporabo v stavbah (na primer industrijske električne motorje, stroje, klimatske naprave, prenosnike toplote, naprave za ogrevanje, opremo za razsvetljavo in črpalke), industrijsko in kmetijsko opremo, gradbeni material ter proizvode za učinkovito rabo vode; poziva Komisijo, naj pri sprejemanju izvedbenih aktov upošteva razlike med potrošniškim in investicijskim blagom ter pred njihovo izdajo dokaže potencial za varčevanje z energijo in njegovo izvedljivost; poziva, naj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v direktivi o okoljsko primerni zasnovi zajemajo opredelitev skupnih življenjskih stroškov in emisij za vse proizvode, vključno s stroški recikliranja;

46.

poziva Komisijo, naj veljavno evropsko zakonodajo, na primer direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o energetskem označevanju, združi, da bi kar se da učinkovito izvajala zakonodajo EU in izkoristila sinergije, zlasti za potrošnika;

47.

poziva Komisijo, naj sprejme konkretne pobude za izboljšanje učinkovitosti porabe virov pri proizvodih, na primer prek zakonodajnih ukrepov; ugotavlja, da bi z izboljšanjem učinkovitosti virov dosegli tudi velike prihranke energije;

48.

vztraja, da je treba bolj poudariti analizo posledic standardov energetske učinkovitosti, tudi povezavo med ceno in kakovostjo končnih proizvodov, vplivu energetske učinkovitosti in koristi za potrošnike; priznava, da Komisija analizira vse te učinke, vendar vztraja, da si morajo Komisija in države članice mnogo bolj prizadevati za komunikacijo in nadzor vseh proizvodov, vključno z izvozom, na primer energetsko učinkovitih žarnic;

49.

pri tem meni, da so enotni tehnični standardi primerno sredstvo za doseganje višje stopnje uveljavitve energetsko učinkovitih izdelkov, črpalk, motorjev ipd. na trgu;

50.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v zakonodaji obravnavani proizvodi, sistemi in njihova poraba energije, ter meni, da je nujno povečati ozaveščenost državljanov EU, tudi ustreznih strokovnjakov za prodajo, glede učinkovitosti potrošniških proizvodov, pa tudi proizvodov, povezanih z energijo, pri porabi energije in virov; meni, da bi bilo treba posamezne proizvode in sestavne dele pri ocenjevanju porabe energije obravnavati kot celoto in ne zgolj posamično;

51.

poudarja, da mora imeti Evropa vodilni položaj pri razvoju internetnih ter nizkoogljičnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in aplikacij, povezanih z energijo; poudarja, da informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) lahko ima in mora imeti pomembno vlogo pri spodbujanju odgovorne porabe energije v gospodinjstvih, prometu, pridobivanju in distribuciji energije ter v samem sektorju IKT (ki porabi približno 8 % električne energije); zato poziva, naj se zlasti oceni potencial za energetsko učinkovitost v informacijskih središčih; meni, da mora okrepljeno podporo inovacijam vedno spremljati zmanjševanje birokracije za vlagatelje; priznava potrebo po podpiranju partnerstev med sektorjem IKT in sektorji, ki povzročajo veliko emisij, da bi se izboljšala energetska učinkovitost in zmanjšale emisije teh sektorjev;

52.

poudarja, da je ozaveščanje družbe o koristih pametnih števcev bistveno za njihovo uspešnost; opozarja, da je v samoiniciativnem poročilu Parlamenta o „novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu“ določen cilj politike, da bo do leta 2015 50 % stanovanj v Evropi opremljenih s pametnimi števci; pozdravlja delo delovne skupine za pametne števce in poziva Komisijo, naj pred letom 2011 vloži številna priporočila, da bo zagotovila:

53.

ugotavlja, da lahko tehnološki napredek ponudi priložnosti za skokovite spremembe energetske učinkovitosti; poziva Komisijo, naj v evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo vključi del za razvoj in uveljavljanje tehnologije in materialov, na primer za gradbeništvo ali proizvodnjo strojev, ter proizvodov, na primer razsvetljave z izjemno nizko porabo energije ali tiskane elektronike; poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo spodbude in programe za še posebej inovativne tehnologije, vključno s ciljno usmerjenimi raziskavami in razvojem, maloserijsko proizvodnjo itd.;

54.

da bi spodbujali energetsko učinkovitost, poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi energetskimi regulatorji združi delo v zvezi s pametnimi omrežji in števci z delom za cenovne spodbude (oblikovanje različnih cen) in večjo prožnost cen v nacionalnih tarifah, na primer na podlagi ur, da bi podprla manjšo porabo elektrike; opominja na obveznost držav članic po tretjem energetskem svežnju, da morajo razviti inovativne formule za izračunavanje cen;

55.

poziva, da je treba sprejeti ukrepe za obravnavanje povratnih učinkov, s katerimi bi zagotovili, da negativni pritisk na cene energije in večja poraba ne bi izničila učinka tehničnih izboljšav;

56.

poziva Komisijo, naj objavi ambiciozno zastavljeno belo knjigo o transportu, da bo razvila trajnostno evropsko transportno politiko, ki bo spodbujala uvajanje energetsko učinkovitih novih tehnologij in zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, predvsem nafte, po možnosti z elektrifikacijo in drugimi sredstvi; v zvezi s tem spodbuja višjo energetsko zavest na področju infrastrukture in prostorskega načrtovanja;

57.

meni, da so vsa orodja, vključno z obdavčitvijo vozil in goriva, označevanjem, minimalnimi standardi učinkovitosti ter ukrepi za izboljšanje in spodbujanje javnega prevoza, nujno potrebni za spoprijem z emisijami v prometu;

58.

poudarja, da bo uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v sektorju cestnega prevoza in pri njegovih vmesnikih do drugih načinov prevoza bistveno prispevala k izboljšanju energetske učinkovitosti, varnosti in zanesljivosti cestnega prometa, še toliko bolj, če bo povezana z logističnimi izboljšavami in drugimi oblikami racionalizacije prometa, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno in učinkovito uvedbo e-tovornega prometa in inteligentnih prometnih sistemov (ITS) v celotni Uniji;

59.

poudarja, da je za izpolnitev zgoraj omenjenih ciljev energetske učinkovitosti bistveno vlaganje v prometni sektor, zlasti v železniški in mestni prometni sistem, da bi kar se da zmanjšali uporabo tistih, ki porabijo več energije;

60.

poudarja potrebo po povečanju energetske učinkovitosti celotnega prometnega sistema s prehodom z energetsko izredno intenzivnih načinov prevoza, kot so tovornjaki in avtomobili, na načine prevoza z nizko porabo energije, kot so železniški prevoz, kolesarjenje in hoja, za potnike ali železniški prevoz in okolju prijazen ladijski promet za tovor;

61.

priznava, da lahko večji izkoristek goriva vozil znatno zmanjša porabo goriva; poziva Komisijo, naj oceni dosežen napredek za zmanjšanje emisij pri različnih vrstah prevoza in zagotovi dolgoročno načrtovanje, zlasti v avtomobilskem sektorju in cestnem prometu, po potrebi z določitvijo novih ciljev in spodbujanjem novih standardov energetske učinkovitosti, na primer za mobilne klimatske naprave; meni, da bi moral biti cilj EU doseči največje prihranke energije na svetu; ugotavlja, da imata lahko obveščanje potrošnikov in oglaševanje pomembno vlogo pri usmerjanju potrošnikov k izbiri učinkovitejših nakupnih odločitev in voznih navad;

62.

poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj in uporabo inovativnih naprav za povečanje energetske učinkovitosti (na primer spojlerji za tovornjake in druge oblike izboljšane aerodinamike ali delovanja) za vse vrste prevoza na stroškovno učinkovit način;

63.

ob tem spodbuja uporabo energetsko učinkovitih pnevmatik, ne da bi bila ogrožena varnost, in poziva Komisijo, naj določi minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti za vozila, ki jih kupijo javni organi, in pnevmatike na teh vozilih; poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 predstavi strategijo za zmanjšanje porabe goriva in emisij CO2 težkih tovornih vozil, ki trenutno niso zadostno obravnavana;

64.

poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi enotnega obveznega vseevropskega sistema za označevanje potniških vozil, kar bi zmanjšalo izkrivljanje trga, okrepilo ozaveščenost javnosti v Evropi in pomagalo tehničnim inovacijam za znižanje porabe energije in zmanjšanje emisij onesnaževal iz vozil; prav tako poziva Komisijo, naj preuči možnost razširitve predlaganega enotnega sistema za označevanje na električna in hibridna vozila;

65.

poziva Komisijo, naj najpozneje do sredine leta 2011 zagotovi okvirne pogoje za razvoj električnih vozil, zlasti glede standardizacije infrastrukture in tehnologij za polnjenje, kar bo zagotovilo interoperabilnost in varnost infrastrukture ter spodbudilo vzpostavitev infrastrukture za polnjenje v državah članicah; poleg tega poziva Komisijo, naj določi usklajene zahteve za odobritev električnih vozil s posebnim poudarkom na zdravju in varnosti delavcev in končnih uporabnikov; poziva Komisijo, naj zagotovi primerljive okvirne pogoje za razvoj vozil, ki uporabljajo gorivne celice ali druge bolj trajnostne vire energije;

66.

ponovno poudarja, da je treba spodbujati intermodalne rešitve prevoza ter razvoj pametnih transportnih sistemov, da bi ustvarili energetske prihranke v tem sektorju (višje cene v prometnih konicah, informacijske tehnologije za upravljanje prometa, železniška infrastruktura itd.)

67.

poziva države članice, naj odpravijo davčne ureditve, ki subvencionirajo avtomobile z neučinkovitim izkoristkom goriva, in jih nadomestijo z davčnimi sistemi, ki spodbujajo nakup avtomobilov z visokim izkoristkom goriva;

68.

priznava, da je uvedba modularnih cestnih vlakov trajnostna rešitev, ki prispeva k višji ravni energetske učinkovitosti v sektorju cestnega prevoza; poleg tega priznava, da različna pravila, s katerimi se srečujejo modularni cestni vlaki pri prečkanju državnih mej, negativno vplivajo na večjo uporabo tega načina cestnega prevoza; poziva Komisijo, naj preuči, katere razlike v pravilih bi bilo mogoče enostavno premostiti in kako bi bilo mogoče zagotoviti večje ravni čezmejnega prevoza z modularnimi cestnimi vlaki;

69.

meni, da so cenovni signali bistveni za povečanje energetske učinkovitosti in da bi morala biti pregledana direktiva o obdavčitvi energije vključena v pregledan akcijski načrt za energetsko učinkovitost, saj je uporaba ekonomskih instrumentov stroškovno najučinkovitejši način spodbujanja prihrankov energije;

70.

opozarja Komisijo in države članice na model „trias energetica“, v skladu s katerim se mora povpraševanje po energiji zmanjšati pred sprejetjem dogovora o naložbah v dodatno oskrbo z energijo;

71.

poziva Komisijo, naj vloži poročilo o potrebi po dodatni finančni pomoči za povečanje energetske učinkovitosti v obstoječih stavbah, ki bo vsebovalo oceno sedanjih finančnih instrumentov; Komisija bi lahko predložila predloge o oblikovanju evropskega okvira ponavljajočih se finančnih instrumentov, ki bodo podpirali ali zagotavljali dopolnilne ukrepe za energetsko učinkovitost, nacionalne sisteme in distribucijske poti (na primer z delitvijo tveganja) ter spodbujali oblikovanje in izboljševanje sistemov držav članic za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta za energetsko učinkovitost predlaga politične možnosti za vzpostavitev skladov za energetsko učinkovitost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da bi ti skladi prek finančnih posrednikov lahko imeli pomembno vlogo pri razvoju takih instrumentov, ki bi nudili možnosti financiranja zasebnim lastnikom nepremičnin, malim in srednjim podjetjem ter podjetjem za energetske storitve; podpira zamisel, da ti instrumenti spodbujajo podporo zahtevnejšim ukrepom za varčevanje z energijo;

72.

meni, da je treba pri razvijanju tega okvira nameniti pozornost vsem finančnim virom, ki so na voljo v državah članicah, za ustvarjanje sinergije in preprečevanje prekrivanja z drugimi finančnimi instrumenti;

73.

pozdravlja podporo prenosu davčne obremenitve na obdavčitev energije in okoljske davke, ki je bila izražena v strategiji Evropa 2020, kar lahko spodbudi potrošnike in industrijo k energetski učinkovitosti in ustvarjanju delovnih mest; poziva države članice, naj obravnavajo možnost zmanjšanja stopnje DDV za dela v okviru energetsko učinkovitih prenov;

74.

poziva Komisijo, naj predloži letno poročilo o tem, ali in kako so bile uvedene (fiskalne in subvencijske) ustrezne spodbude na nacionalni ravni za pospešitev ukrepov za energetsko učinkovitost, na primer amortizacija industrijske opreme manjše vrednosti do 10 000 EUR v zasebnem okolju ter v malih in srednjih podjetjih ali 50-odstotna progresivna amortizacijo v prvem letu ali vzpostavitev ustreznih naložbenih vzpodbud in subvencij za raziskave v industrijskem okolju;

75.

izpostavlja sistem trgovanja z emisijami EU kot velik potencialni vir za naložbe v energetsko učinkovitost; ugotavlja, da bo z dražbo pravic EU do emisije dosežen izkupiček v višini več milijard eurov; opozarja, da mora biti po direktivi o sistemu za trgovanje z emisijami vsaj 50 % teh prihodkov namenjenih ukrepom za prilagoditev in ublažitev, med drugim tudi za energetsko učinkovitost; poudarja, da je treba te prihodke in prihodke iz obdavčitve ogljika prednostno nameniti za stroškovno učinkovito financiranje energetske učinkovitosti in razširjanje tehnologije; poleg tega ugotavlja, da družbe EU kupujejo dobropise mehanizma čistega razvoja (CDM) v višini več milijonov, večinoma na Kitajskem in v Indiji, medtem ko bi lahko vlagale v CDM in najmanj razvite države ali energetsko učinkovitost v Evropi;

76.

meni, da bi moral ta okvir upoštevati izkušnje obstoječih ponavljajočih se instrumentov, ki jih ponujajo javni finančni posredniki, vključevati obstoječe evropske sklade in biti oblikovan tako, da bi pritegnil druga javna ali zasebna sredstva, da bi dosegli čim večji učinek; meni, da Evropska komisija ne more biti vedno edini vir vseh finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj izpolni ključno vlogo pri sproščanju sredstev, ki jih nudijo javne in zasebne finančne ustanove, in doseganju učinka vzvoda v zvezi z njimi; meni, da mora Komisija spodbujati finančne ustanove in programe financiranja, kot je Evropska investicijska banka, naj veliko pozornost namenijo inovativnim pobudam za energetsko učinkovitost, zlasti če prispevajo k drugim ciljem EU, kot je odpiranje novih delovnih mest;

77.

priznava, da je pomanjkanje vnaprejšnjega financiranja velika ovira za prenovo stavb v stanovanjskem sektorju in sektorju malih in srednjih podjetij, ter poziva Komisijo, naj navede inovativne rešitve in najboljše prakse pri odpravi te težave, kot so uspešni mehanizmi po načelu „plačaj na podlagi prihranka“, ponavljajoči se finančni instrumenti in zelene investicijske banke (na podlagi modela banke KfW v Nemčiji ali Caisse Depots v Franciji);

78.

priznava, da je ena največjih ovir za uresničevanje energetske učinkovitosti na lokalni in regionalni ravni potreba po predhodnih naložbah; prepričan je, da mora vsak ukrep, sprejet na ravni EU, ustrezno upoštevati posledice za občine in regije in njihove proračunske omejitve; zato predlaga Komisiji, naj se pri oblikovanju razvojnih smernic na področju energije posvetuje z regionalnimi predstavniki ter naj se lokalnim in regionalnim projektom zagotovi finančna podpora prek inovativnih programov, ki uporabljajo obstoječe vire energije in strukturne sklade;

79.

pozdravlja sporazum med Parlamentom in Svetom za uporabo nerazporejenih sredstev po uredbi o evropskem energetskem programu za oživitev, da bi ustvarili namenski finančni instrument v podporo pobudam za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije na lokalni in regionalni ravni; hkrati ugotavlja, da daje evropski načrt za oživitev gospodarstva vlaganju v energetsko učinkovitost neupravičeno malo podpore, četudi ima tovrstno vlaganje velik potencial za ustvarjanje novih delovnih mest;

80.

poziva, da je treba izboljšati uporabo obstoječih skladov EU, na primer Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, za financiranje ukrepov za energetsko učinkovitost; poziva države članice, naj v operativnih programih dajo prednost energetski učinkovitosti, ter poziva Komisijo in nacionalne organe, naj razvijejo načine za spodbujanje uporabe strukturnih skladov za ukrepe za energetsko učinkovitost, na primer z zagotavljanjem boljšega pretoka informacij na lokalni ravni ali z vzpostavitvijo točk „vse na enem mestu“; opozarja, da bi morali biti ti ukrepi ocenjeni in da bi morali biti prihranki energije pri tej oceni pomemben parameter;

81.

glede na pričakovani pregled kohezijske in regionalne politike ter finančne perspektive EU poziva, naj se varčevanje z energijo vključi med pogoje za odobritev pomoči EU, ter naj se razmisli o možnosti usmerjanja večjega deleža nacionalnih sredstev v doseganje energetske učinkovitosti in ukrepe glede obnovljivih energij;

82.

poziva Komisijo, naj izkoristi vmesni pregled za dodelitev večjega deleža sredstev za programe energetske učinkovitosti in spodbujanje možnosti uporabe do 15 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za energetsko učinkovitost;

83.

poudarja, da je treba razvijati tehnično pomoč in finančni inženiring na ravni lokalnih in regionalnih organov, da bi lokalne akterje podpirali pri oblikovanju projektov, na primer prek mehanizma za tehnično pomoč ELENA Evropske investicijske banke in izkušenj podjetij za energetske storitve;

84.

poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti financiranja (npr. program ELENA) in razmisli o oblikovanju dodatnih mehanizmov, ki bi se financirali iz programa za pametno energijo;

85.

poudarja, da morajo biti politike za energetsko učinkovitost usmerjene k vključitvi čim več strani, javnih in zasebnih, za zagotovitev čim večjega učinka vzvoda, ustvarjanje delovnih mest, prispevanje k bolj zeleni rasti in spodbujanje vzpostavitve konkurenčnega, povezanega in trajnostnega evropskega trga za energetsko učinkovitost;

86.

ugotavlja, da bi lahko uvedba obveznega izpolnjevanja obveznosti za energetske družbe glede varčevanja z energijo zagotovila dodatne vire financiranja za ukrepe za energetsko učinkovitost, kot so omrežnina za upravljavce prenosnih ali distribucijskih omrežij, finančna sredstva, ki jih zagotovijo dobavitelji, kot način izpolnitve obveznosti, ali kazni za neizpolnjevanje zahtev;

87.

ugotavlja, da je pri premoščanju tržnih nepopolnosti in za zagotovitev pravočasnega prehoda na nizkoogljične prakse, da bi zagotovili skladnost s cilji EU glede obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij, potrebno posredovanje javnega sektorja, čeprav bo moral zasebni sektor za naložbe v varčevanje z energijo vnaprej zagotoviti veliko kapitala;

88.

poziva Komisijo, naj uveljavlja ukrepe EU za spodbujanje tehnične podpore, ki bi jo zagotavljali izkušeni (nacionalni in mednarodni) finančni posredniki:

89.

priznava, da dobro delujoči energetski trg spodbuja energetski prihranek; poziva Komisijo, naj oceni in poroča o vlogi energetskih družb, tudi podjetij za energetske storitve (ESCO) pri spodbujanju energetske učinkovitosti ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za spodbuditev energetskih družb v naložbe v energetsko učinkovitost ter olajšanje izboljšav energetske učinkovitosti pri končnih uporabnikih; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila, temelječa na najboljši praksi, med katerimi lahko države članice izberejo model, ki najbolj ustreza njihovim razmeram, na primer sistem belih certifikatov, davčne olajšave, spodbude itd.;

90.

poziva Komisijo, države članice ter lokalne in regionalne vlade, naj povečajo prizadevanja za krepitev izobraževanja in usposabljanja strokovnjakov za energetsko učinkovitost vseh vrst, zlasti posredniških tehnikov, in v vseh sektorjih, zlasti v vsej stavbni vrednostni verigi ter malih in srednjih podjetjih, za izpopolnjevanje znanj in spretnosti v gradbenem sektorju, ter tako ustvarijo zelena lokalna delovna mesta in olajšajo izvajanje ambiciozno zastavljene zakonodaje o energetski učinkovitosti; ob tem poziva k celovitemu izkoriščanju in povečanju strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za namene usposabljanja;

91.

poziva Komisijo, naj preuči uporabnost inovativnih oblik regulacije, ki bi lahko učinkovito združevale zelo velik potencial za varčevanje z energijo v novih državah članicah s kapitalom in tehnološkim potencialom v razvitejših državah članicah;

92.

poudarja potrebo po izboljšanju razvitosti trgov za energetske storitve; poziva Komisijo, naj pri pregledu direktive o energetskih storitvah obravnava ukrepe za spodbujanje pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v zasebnem sektorju; meni, da so podjetja za energetske storitve v številnih pogledih najprimernejša za pomoč gospodinjstvom, malim in srednjim podjetjem ter javnemu sektorju pri premagovanju ovir zaradi visokih stroškov vnaprejšnjih naložb pri obnavljanju obstoječih stavb za večjo energetsko učinkovitost; predlaga, naj Komisija izvede študijo za oceno najboljše prakse v državah članicah ter prepozna prepreke in ovire, ki onemogočajo, da bi v celoti izkoristili potencial tega finančnega mehanizma;

93.

poudarja, da imajo podjetja prek inovacijskih prizadevanj bistveno vlogo pri oblikovanji in izvajanju ukrepov za varčevanje z energijo; upa, da bo financiranje iz strukturnih skladov spodbujalo podjetja k dejavnemu sodelovanju pri projektih na področju energetske učinkovitosti;

94.

ponovno poziva, da je treba v evropski sosedski politiki okrepiti poglavje o energetski učinkovitosti in ga sistematično vključiti v dialoge EU s tretjimi državami;

95.

priznava možnosti in potencialne priložnosti, ki se evropskim podjetjem ponujajo na področju razvoja, proizvodnje in trženja energetsko učinkovitih tehnologij (na primer za aplikacije na področju motorjev in pogonov, razsvetljave, električnih aparatov itd.);

96.

v tem okviru meni, da sta razvoj inovativnih tehnologij in njihovo dajanje na trg osnova za izboljšanje energetske učinkovitosti na vseh področjih uporabe, za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za povečanje deleža obnovljivih virov energije;

97.

vztraja, da mora biti energetska učinkovitost prednostna naloga naslednjega osmega okvirnega programa za raziskave (8. OP);

98.

poziva Komisijo, naj energetsko učinkovitost določi za eno od prednostnih nalog v osmem okvirnem programu za raziskave ter naj znaten del sredstev nameni podprogramom za energetsko učinkovitost, podobnim sedanjemu programu za pametno energijo; poudarja, da je treba do leta 2020 povečati sedanja sredstva za raziskave, razvoj in predstavitve na področju energije, vključno s pomembnim povečanjem sredstev v prihodnjem proračunu EU, še posebej za obnovljive vire energije, pametna omrežja in energetsko učinkovitost;

99.

meni, da je treba ukrepom za varčevanje z energijo dati v okviru mednarodnih pogovorov o podnebnih spremembah večji pomen; meni, da je mogoče ambiciozno zastavljene politike za energetsko učinkovitost bolje izvrševati in da imajo te manjši vpliv na konkurenčnost, če so mednarodno usklajene; zato poziva Komisijo in države članice, naj na prihajajočih pogovorih v Cancunu prepričajo mednarodne partnerje EU, da so potrebni usklajeni ukrepi za energetsko učinkovitost;

100.

pritrjuje pozivu skupine držav G-20 v izjavi z vrha v Torontu 27. junija 2010, naj se srednjeročno odpravijo subvencije za fosilna goriva, ter poudarja, da bi to sprostilo sredstva v višini več milijard eurov, ki bi se lahko usmerila v podpiranje ukrepov za energetsko učinkovitost in tako veliko bolje prispevala k strateškim energetskim ciljem EU o trajnostnosti, konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe;

101.

meni, da je treba pri oblikovanju energetskih politik vedno upoštevati socialno razsežnost energetskega dialoga, ki zajema vidike, kot so človekove pravice, pomanjkanje energije in varstvo potrošnikov z nizkimi prihodki;

102.

priznava, da politike energetske učinkovitosti pri zmanjševanju porabe energije doslej niso dovolj obravnavale družbene sprejetosti; poudarja, da za uspeh ukrepov energetske učinkovitosti ni bistveno le ravnanje uporabnikov, pač pa je treba povečati tudi zaupanje potrošnikov; poziva, naj prihodnji akcijski načrt za energetsko učinkovitost zagotovi dodatne podporne ukrepe za povečanje družbene sprejetosti; poudarja, da imajo lahko regionalne in lokalne ravni bistveno vlogo pri doseganju soglasja;

103.

poudarja pomen okrepljene politike informiranja Komisije in držav članic v zvezi z energetsko učinkovitostjo in varčevanjem z energijo za vse zainteresirane strani ter poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo in dodatno olajšajo dostop do informacij o energetski učinkovitosti in varčevanju z energijo;

104.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.