31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 153/178

Torek, 15. november 2011
Okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (neposredni ukrepi) *

P7_TA(2011)0488

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2011 o predlogu sklepa Sveta o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (KOM(2011)0074 – C7-0078/2011 – 2011/0044(NLE))

2013/C 153 E/33

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2011)0074),

—

ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0078/2011),

—

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0340/2011),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe Euratom;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBA

Sprememba 1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

(5)

Pri izvajanju tega posebnega programa bi moral biti poudarek na spodbujanju mobilnosti in usposabljanja raziskovalcev ter inovacij v Evropski uniji. Skupno raziskovalno središče mora zlasti zagotavljati ustrezno usposabljanje na področju jedrske varnosti in zaščite.

(5)

Pri izvajanju tega posebnega programa bi moral biti poudarek na spodbujanju mobilnosti in usposabljanja raziskovalcev ter inovacij v Evropski uniji. Skupno raziskovalno središče mora zlasti zagotavljati ustrezno usposabljanje na področju jedrske varnosti in zaščite. Poleg tega bi moralo Skupno raziskovalno središče prispevati k nadzoru kakovosti in učinkovitosti usposabljanja ter k usklajevanju obstoječih izobraževalnih programov na področju jedrske energije v Uniji ter v državah kandidatkah in sosednjih državah.

Sprememba 2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 a (novo)

 

(5a)

Večjo pozornost in proračunska sredstva bi bilo treba nameniti pobudam, ki dopolnjujejo osrednje jedrske raziskave, zlasti v zvezi z vlaganji v človeški kapital in ukrepe za obvladovanje tveganja pomanjkanja usposobljene delovne sile v prihodnjih letih (kot so subvencije za raziskovalce na jedrskem področju) in posledične izgube vodilne vloge Unije;

Sprememba 3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

(6a)

V skladu s priporočili Evropskega parlamenta iz svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov (1) bi moralo izvajanje okvirnega programa (2012–2013) temeljiti na načelih enostavnosti, stabilnosti, preglednosti, pravne varnosti, doslednosti, odličnosti in zaupanja.

Sprememba 4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 a (novo)

 

(10a)

Upravljanje finančnih sredstev Unije za raziskave bi moralo bolj temeljiti na zaupanju in dopuščati večjo stopnjo tveganja na vseh stopnjah projektov, obenem pa zagotavljati odgovornost s prožnimi pravili Unije.

Sprememba 5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

(11)

Treba bi bilo sprejeti ustrezne ukrepe – sorazmerne s finančnimi interesi Evropske unije – za spremljanje učinkovitosti dodeljene finančne podpore in učinkovitosti uporabe teh sredstev, da bi se preprečile nepravilnosti in goljufije. Storiti bi bilo treba tudi vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

(11)

Treba bi bilo sprejeti ustrezne ukrepe – sorazmerne s finančnimi interesi Evropske unije – za spremljanje učinkovitosti dodeljene finančne podpore in učinkovitosti uporabe teh sredstev, da bi se preprečile nepravilnosti in goljufije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razvoju pogodbenih dogovorov, ki zmanjšujejo tveganje neizpolnitve obveznosti kot tudi prerazporeditev tveganj in stroškov skozi čas. Storiti bi bilo treba tudi vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Sprememba 6

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka c a (novo)

 

(ca)

razgradnja.

Sprememba 7

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1

1.   Komisija za izvajanje posebnega programa izdela večletni delovni program, v katerem natančno določi cilje, prednostne znanstvene in tehnološke naloge iz Priloge ter časovni razpored izvajanja.

1.   Komisija za izvajanje posebnega programa izdela večletni delovni program, v katerem natančno določi cilje, prednostne znanstvene in tehnološke naloge iz Priloge , skupaj s potrebnimi sredstvi, ter časovni razpored izvajanja.

Sprememba 8

Predlog sklepa

Priloga – oddelek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.1

Ravnanje z izrabljenim gorivom in visoko radioaktivnimi jedrskimi odpadki vključuje predelavo, kondicioniranje, prevoz, vmesno skladiščenje in odlaganje v geološke formacije. Končni cilj je preprečiti uhajanje radionuklidov v biosfero med vsemi temi fazami v zelo dolgem obdobju razpada. Zasnova, ocena in delovanje sistemov umetnih in naravnih zadrževalnih pregrad v ustreznem obdobju so ključnega pomena za doseganje teh ciljev in so med drugim odvisni od obnašanja goriva in/ali odpadkov v geološkem okolju. Posebni program zajema take študije.

Ravnanje z izrabljenim gorivom in visoko radioaktivnimi jedrskimi odpadki vključuje predelavo, kondicioniranje, prevoz, vmesno skladiščenje in odlaganje v geološke formacije. Končni cilj je preprečiti uhajanje radionuklidov v biosfero med vsemi temi fazami v zelo dolgem obdobju razpada. Zasnova, ocena, spremljanje in delovanje sistemov umetnih in naravnih zadrževalnih pregrad v ustreznem obdobju so ključnega pomena za doseganje teh ciljev in so med drugim odvisni od obnašanja goriva in/ali odpadkov v geološkem okolju. Posebni program zajema take študije.

Sprememba 9

Predlog sklepa

Priloga – oddelek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.3

3.1.3.     Osnovne raziskave aktinidov

Za ohranitev usposobljenosti in vodilnega položaja na področju jedrskih tehnologij za civilne namene je zelo pomembno spodbujanje interdisciplinarnih temeljnih raziskav jedrskih snovi kot vira, iz katerega lahko nastajajo nove tehnološke inovacije. To pa zahteva poznavanje odziva tako imenovanih „elementov z elektronsko lupino 5f“ (tj. aktinidov) in spojin na (običajno izjemne) termodinamične parametre. Zaradi majhne zbirke eksperimentalnih podatkov in intrinzične kompleksnosti modeliranja je naše sedanje poznavanje teh mehanizmov omejeno. Temeljne raziskave, ki obravnavajo ta vprašanja, so ključnega pomena za razumevanje obnašanja teh elementov in ohranjanje vodilnega položaja v sodobni fiziki kondenzirane snovi. Razvoj naprednega modeliranja in simulacije bo podprt s finančnimi vzvodi, da se poveča vpliv eksperimentalnih programov.

Temeljni raziskovalni program Skupnega raziskovalnega središča na področju aktinidov bo ostal na čelu fizike in kemije aktinidov, pri čemer je glavni cilj zagotoviti eksperimentalne zmogljivosti svetovne kakovosti za znanstvenike z univerz in raziskovalnih središč. To jim bo omogočilo raziskovanje lastnosti aktinidnih snovi, da si izpopolnijo izobrazbo in prispevajo k napredku jedrskih znanosti.

črtano

Sprememba 10

Predlog sklepa

Priloga – oddelek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.6 – odstavek 1

Poglavje 3 naslova II Pogodbe predvideva opredelitev temeljnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj. Členi 31 do 38 Pogodbe določajo pravila za vlogo držav članic in Komisije v zvezi z varovanjem zdravja ljudi, nadzorom ravni radioaktivnosti v okolju, sproščanjem v okolje in ravnanjem z jedrskimi odpadki . Skupno raziskovalno središče v skladu s členom 39 Pogodbe zagotavlja pomoč Komisiji pri izvajanju te naloge.

Poglavje 3 naslova II Pogodbe predvideva opredelitev temeljnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj. Členi 31 do 38 Pogodbe določajo pravila za vlogo držav članic in Komisije v zvezi z varovanjem zdravja ljudi, nadzorom ravni radioaktivnosti v okolju in sproščanjem v okolje. Skupno raziskovalno središče bo v sodelovanju s svojimi mednarodnimi partnerji še naprej razvijalo omrežje za merjenje radioaktivnosti v okolju ter vse podatke dalo nemudoma na razpolago javnosti. Skupno raziskovalno središče v skladu s členom 39 Pogodbe zagotavlja pomoč Komisiji pri izvajanju te naloge.

Sprememba 11

Predlog sklepa

Priloga – oddelek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.6 – odstavek 2

Zaradi novih dovoljenih mejnih vrednosti za radionuklide v pitni vodi in živilih bo Skupno raziskovalno središče razvilo analitične tehnike in zagotovilo ustrezne referenčne materiale. V sodelovanju z laboratoriji za spremljanje iz držav članic bo vzpostavljena medlaboratorijska primerjava, da bi ocenili primerljivost sporočenih podatkov, pridobljenih s spremljanjem v skladu s členoma 35 in 36 Pogodbe, in podprli uskladitev sistemov za merjenje radioaktivnosti z referenčnimi testnimi materiali.

Zaradi novih dovoljenih mejnih vrednosti za radionuklide v pitni vodi in živilih bo Skupno raziskovalno središče razvilo analitične tehnike in zagotovilo ustrezne referenčne materiale. V sodelovanju z laboratoriji za spremljanje iz držav članic bo vzpostavljena medlaboratorijska primerjava, da bi ocenili primerljivost sporočenih podatkov, pridobljenih s spremljanjem v skladu s členoma 35 in 36 Pogodbe, in podprli uskladitev sistemov za merjenje radioaktivnosti z referenčnimi testnimi materiali. Ta dejavnost bo upoštevala direktivo Sveta, ki se sprejme v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom, ki določa zahteve za varovanje zdravja prebivalstva v zvezi z radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi.

Sprememba 12

Predlog sklepa

Priloga – oddelek 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1

Jedrska varnost in zanesljivost delujočih naprav sta v neprestanem postopku optimizacije, da se sprejemajo novi izzivi, ki so posledica liberalizacije trgov, podaljšanega delovanja elektrarn in tako imenovane „renesanse“ jedrske industrije. Da bi ohranili in izboljšali raven varnosti pri jedrskih elektrarnah zahodnega in ruskega tipa, je treba razviti in validirati napredne in izboljšane metodologije za ocenjevanje varnosti in ustrezna analitična orodja. Skupno raziskovalno središče izvaja usmerjene eksperimentalne raziskave za izboljšanje razumevanja temeljnih fizikalnih pojavov in procesov, da se omogoči validacija in preveritev determinističnih in verjetnostnih varnostnih ocen, ki temeljijo na naprednem modeliranju (reaktivnih in termalno hidravličnih) procesov v elektrarnah, sestavnih delov pod operativnimi obremenitvami/staranjem ter človeških in organizacijskih dejavnikov. Skupno raziskovalno središče bo še naprej imelo osrednjo vlogo pri vzpostavljanju in delovanju evropske klirinške hiše za povratne informacije o operativnih izkušnjah za potrebe držav članic. Zagotavljalo bo tematska poročila o posebnih vprašanjih elektrarn in omogočalo učinkovito izmenjavo in uporabo povratnih informacij o operativnih izkušnjah za izboljšanje varnosti jedrskih elektrarn v korist vseh evropskih regulatorjev.

Jedrska varnost in zanesljivost delujočih naprav sta v neprestanem postopku optimizacije, da se sprejemajo novi izzivi, ki so posledica liberalizacije trgov, podaljšanega delovanja elektrarn in tako imenovane „renesanse“ jedrske industrije. Da bi ohranili in izboljšali raven varnosti pri jedrskih elektrarnah zahodnega in ruskega tipa, je treba razviti in validirati napredne in izboljšane metodologije za ocenjevanje varnosti in ustrezna analitična orodja. Skupno raziskovalno središče izvaja usmerjene eksperimentalne raziskave za izboljšanje razumevanja temeljnih fizikalnih pojavov in procesov, da se omogoči validacija in preveritev determinističnih in verjetnostnih varnostnih ocen, ki temeljijo na naprednem modeliranju (reaktivnih in termalno hidravličnih) procesov v elektrarnah, sestavnih delov pod operativnimi obremenitvami/staranjem ter človeških in organizacijskih dejavnikov. Skupno raziskovalno središče bo še naprej imelo osrednjo vlogo pri vzpostavljanju in delovanju evropske klirinške hiše za povratne informacije o operativnih izkušnjah za potrebe držav članic. Zagotavljalo bo tematska poročila o posebnih vprašanjih elektrarn in omogočalo učinkovito izmenjavo in uporabo povratnih informacij o operativnih izkušnjah za izboljšanje varnosti jedrskih elektrarn v korist vseh evropskih regulatorjev. Glede na vedno večji pomen razgradnje jedrskih reaktorjev in širitve s tem povezanega trga ter tehničnih vidikov bo Skupno raziskovalno središče okrepilo strokovno znanje tudi na tem področju. V svoj program bo vključilo bistvene vidike raziskav in usposabljanja strokovnjakov o razgradnji reaktorjev (metodologije, usposabljanje na delovnem mestu in znanstvena podlaga).

(1)   Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0401.

  翻译：