27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/58

Mnenje Odbora regij – Predlog splošne uredbe o skladih skupnega strateškega okvira

2012/C 225/07

ODBOR REGIJ

—

se zavzema za ambiciozen proračun za prihodnjo kohezijsko politiko (2014–2020), da bi uresničili cilje Pogodbe in strategije Evropa 2020; želi tudi, da se pri ocenjevanju razvitosti in razdelitve virov poleg BDP upoštevajo tudi druga merila;

—

podpira strukturo, ki jo predlaga Komisija, tj. opredelitev dveh glavnih ciljev („naložbe za rast in delovna mesta“ in „teritorialno sodelovanje“), ohranitev ESS v okviru kohezijske politike in oblikovanje nove kategorije „regij v prehodu“ kot varnostne mreže za regije, ki niso več upravičene do polne konvergenčne podpore;

—

se zavzema za večjo prožnost pri razdelitvi strukturnih skladov, ki se z neposredno udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti bolj realistično prilagaja potrebam različnih ozemelj; ta prožnost bi morala veljati za razdelitev med ESRR in ESS ter tematsko osredotočenje skladov na določene cilje strategije Evropa 2020; v tem smislu poziva k bistvenemu zmanjšanju oziroma večji prožnosti minimalnih pragov, določenih v ustreznih predpisih;

—

podpira strateški pristop skupnega strateškega okvira, ki vključuje vse sklade, namenjene regijam, kar bo omogočilo boljše usklajevanje z EKSRP in ESPR; podpira tudi večje upoštevanje načela teritorialne kohezije z ukrepi za razvoj mest, ukrepi za lokalni razvoj, s celostnimi teritorialnimi naložbami in skupnimi akcijskimi načrti, vendar meni, da bi več pozornosti morali nameniti regijam v procesu industrijske preobrazbe ali z demografskimi ovirami;

—

se zavzema za spodbujanje možnosti programov, ki se financirajo iz več skladov (ESRR, ESS, EKSRP in ESPR), in za to, da Evropska komisija sprejme vse potrebne ukrepe za pripravo in izvajanje teh programov, pri čemer mora upoštevati načelo sorazmernosti;

—

zavrača makroekonomsko pogojenost in rezervo za uspešnost, ki sta po njegovem mnenju v nasprotju z glavnim ciljem kohezijske politike; vendar podpira uvedbo rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud; podpira tudi načelo vnaprejšnje pogojenosti, ki je bolj dodelano in deluje bolj preventivno kot represivno;

—

vztraja pri dejanski poenostavitvi pravil upravljanja, zlasti glede nadzornih in revizijskih organov, dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, in pavšalnih izdatkov.

Poročevalka

Catiuscia MARINI (IT/PES), predsednica dežele Umbrije

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006

COM(2011) 615 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

A.    Proračun unije in dodeljevanje sredstev

ODBOR REGIJ

Za primeren in uravnotežen proračun Unije

1.

opozarja, da mora Evropska unija imeti tak proračun, da bo lahko zagotavljala učinkovitost kohezijske politike in izpolnjevala cilje strategije Evropa 2020;

2.

poziva, naj bo za posamezno kategorijo regij ohranjena vsaj enaka stopnja intenzivnosti pomoči EU, kot je predvidena za trenutno programsko obdobje;

3.

poudarja, da trenutna gospodarska, finančna in socialna kriza velikih razsežnosti na evropski ravni povzroča nastanek trajne prenizke zaposlenosti, ki močno in na različne načine vpliva na vsa območja Evropske unije. V tem okviru so strukturni skladi nepogrešljiv vir financiranja za boj proti krizi in podporo razvoju evropskih regij.

ODBOR REGIJ

Omejitev težav pri črpanju sredstev

4.

poziva Komisijo, naj sprejme primerne pobude za zmanjšanje težav pri črpanju sredstev, s katerimi se srečujejo nekatere države članice, izboljša upravljanje sredstev Unije – zlasti s poenostavljenimi in inovativnimi sistemi upravljanja in nadzora – ter spodbudi pristop, usmerjen v rezultate.

ODBOR REGIJ

Za pravičnejša in bolj uravnotežena merila razdeljevanja

5.

meni, da je zaradi gospodarske in finančne krize treba še toliko bolj uporabljati primerljive podatke o BDP, ki so na voljo pravočasno, in druge kazalnike, da bi se lahko natančneje določila dejanska stopnja razvitosti evropskih regij (1); ohraniti je treba ustrezno koncentracijo sredstev za regije, ki zaostajajo v razvoju;

6.

meni, da je treba – za namene dodeljevanja sredstev – ustrezno upoštevati posebnost držav članic z izrazitimi notranjimi gospodarskimi razlikami; še posebej izraža zaskrbljenost glede meril za dodeljevanje sredstev za skupno kmetijsko politiko (SKP) v povezavi z večletnim finančnim okvirom, ker se socialne, gospodarske in strukturne razlike ne upoštevajo ustrezno.

B.    Ustroj kohezijske politike

ODBOR REGIJ

Poenostavljen ustroj

7.

se strinja z opredelitvijo dveh glavnih ciljev: „naložbe za rast in delovna mesta“ ter „teritorialno sodelovanje“, ki prispevata k poenostavitvi ustroja kohezijske politike;

8.

odobrava vzpostavitev kategorije regij v prehodu; te se financirajo zlasti iz sredstev, ki izvirajo iz regij in držav, ki niso več upravičene do pomoči v okviru cilja konvergence in pomoči kohezijskega sklada, torej se ne bi smela zmanjšati raven podpore drugima dvema kategorijama regij. Odobrava tudi predlagano varnostno mrežo za regije, ki niso več upravičene do polne konvergenčne podpore. Ta nova kategorija bo dejansko omogočila boljšo podporo ne le regijam, ki ne sodijo več v cilj konvergence, marveč tudi regijam, katerih BDP na prebivalca znaša med 75 % in 90 % evropskega povprečja; omogočila bo tudi prilagoditev podpore EU glede na različne stopnje razvitosti in ublažitev mejnih učinkov, ugotovljenih v sedanjem programskem obdobju. Ta ureditev bi morala veljati za vse sklade SSO;

9.

meni, da mora biti tudi ureditev glede smernic o regionalni pomoči za obdobje 2014–2020 na področju državne pomoči skladna s strukturo prihodnje kohezijske politike ter da pri določitvi upravičenih območij ne smejo obstajati nasprotja med kohezijsko politiko in konkurenčnim pravom.

ODBOR REGIJ

Za primerno vlogo Evropskega socialnega sklada v okviru kohezijske politike

10.

izraža zadovoljstvo, da ESS ostaja v okviru kohezijske politike kot ključni instrument v podporo zaposlovanju, izboljšanju sposobnosti in znanja posameznikov ter socialnemu vključevanju;

11.

vseeno pa zahteva, da je v skladu z načelom subsidiarnosti izbira naložbenih prednostnih nalog in porazdelitev sredstev strukturnih skladov med ESRR in ESS v rokah regionalnih skupnosti in pristojnih lokalnih oblasti.

C.    Skupna načela za vse sklade

ODBOR REGIJ

Za okrepljeno partnerstvo in upravljanje na več ravneh

12.

zahteva, da lokalne in regionalne oblasti v vsaki državi članici skladno z načelom upravljanja na več ravneh in v skladu s porazdelitvijo pristojnosti znotraj posameznih držav v celoti sodelujejo pri pripravi, izvajanju in pogajanjih o različnih strateških dokumentih, tj. o skupnem strateškem okviru in še zlasti o pogodbi o partnerstvu. Tudi teritorialni pakti med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi bi morali biti na voljo kot ena od možnosti za formaliziranje partnerskih sporazumov v povezavi z nacionalnimi vladami;

13.

meni, da je nepravično, da so regionalne in lokalne oblasti na področju partnerstva izenačene z ekonomskimi in socialnimi partnerji, saj lokalne in regionalne oblasti kot zastopnice splošnih interesov skupnosti, ki jih upravljajo, soupravljajo – ob upoštevanju institucionalnega okvira držav članic – in sofinancirajo projekte kohezijske politike.

ODBOR REGIJ

Za stopnjo sofinanciranja, ki ustreza stopnji razvitosti regij

14.

ponovno potrjuje svojo podporo načelu evropskega sofinanciranja, ki zagotavlja prevzemanje odgovornosti regionalnih in lokalnih akterjev;

15.

meni, da bi moral biti DDV upravičen, kadar ni izterljiv;

16.

meni, da je treba ločiti med zainteresiranimi stranmi civilne družbe in partnerji javnega sektorja. Pristojne lokalne in regionalne oblasti ali njihovi predstavniki bi morali biti sestavni del postopka pogajanj za pripravo pogodb ali sporazumov o partnerstvu na ravni države članice in ne le na regionalni ravni.

D.    Povezava med kohezijsko politiko in strategijo evropa 2020

ODBOR REGIJ

Za skladno in prilagodljivo tematsko osredotočenost

17.

poudarja načelo tematske osredotočenosti na ključne cilje strategije Evropa 2020 in cilje iz člena 174 PDEU, opredeljene v tematskem naboru Unije, vendar ga skrbi neprožnost pri izbiri tematskih ciljev, ki bi morali biti določeni na podlagi terenske analize;

18.

zato poziva k pravi prilagodljivosti za vse sklade skupnega strateškega okvira, pri čemer se vsakemu posameznemu organu upravljanja omogoči kar največ svobode pri opredelitvi tematskih ciljev, na katere se osredotočijo sredstva; na splošno poziva tudi k precejšnjemu zmanjšanju oziroma večji prožnosti minimalnih pragov, določenih v ustreznih predpisih.

E.    Strateški pristop in upravljanje kohezijske politike

ODBOR REGIJ

Skupni strateški okvir: v smeri boljšega združevanja skladov s teritorialno namembnostjo

19.

podpira boljše združevanje sredstev in pozdravlja vključitev EKSRP in ESPR v skupni strateški okvir, ob hkratnem ohranjanju specifičnosti vsakega sklada;

20.

meni, da je primerno, da skupni strateški okvir odobrita Evropski parlament in Evropski svet, pri čemer mora biti ta dokument sprejet ob kar največjem sodelovanju institucij EU, zato podpira vključitev skupnega strateškega okvira kot priloge k splošni uredbi;

21.

meni, da morajo biti mehanizmi, opredeljeni v skupnem strateškem okviru, dovolj prilagodljivi, da omogočijo resnično povezavo z regionalnimi politikami in politikami lokalnega razvoja;

22.

meni, da bi moral skupni strateški okvir zlasti spodbujati teritorialni pristop od spodaj navzgor in povezovanje financiranja. Priporočila skupnega strateškega okvira ne bi smela biti preveč normativna, da se zagotovi dovolj prilagodljivosti pri izbiri sredstev, s katerimi se lahko dosežejo tematski cilji in prednostne naloge na področju naložb, kot so opredeljene v predpisih za Kohezijski in strukturne sklade;

23.

poudarja, da bi moral skupni strateški okvir ustrezno povezati tematske cilje iz člena 9 splošne uredbe s prednostnimi nalogami na področju naložb, navedenih v uredbah o ESRR, ESS, KS, EKSRP in ESPR. Zagotoviti bi moral tudi pravno varnost o združljivosti prednostnih nalog, pri čemer je treba preprečevati vrzeli med njimi in podvajanja, tako da se prednostni projekti, ki se financirajo iz več skladov, pa tudi tisti, ki zajemajo več tem, lahko povezano in neprekinjeno izvajajo.

ODBOR REGIJ

Pogodba o partnerstvu: bolj pogodba kot partnerstvo

24.

poziva, da regionalne in pristojne lokalne oblasti – v skladu s posameznimi institucionalnimi sistemi – kot financerke in upravljavke kohezijske politike v polni meri sodelujejo pri pripravi, izvajanju in spremembah pogodb o partnerstvu in pogajanjih o njih (člen 13(2));

25.

zahteva zlasti, da se regionalne oblasti – v skladu s posameznimi institucionalnimi sistemi – v okviru pogodbe neposredno vključijo v opredelitev internih pogojev in kazni, ki iz njih izhajajo (člen 14);

26.

izraža zaskrbljenost zaradi možnih zamud, do katerih bi lahko prišlo zaradi obveznosti, da morajo biti tako pogodbe o partnerstvu kot operativni programi predloženi istočasno, zato meni, da bi se morali programi predložiti v roku šestih mesecev od predložitve pogodbe o partnerstvu.

ODBOR REGIJ

Operativni programi: za povezano upravljanje na regionalni ravni

27.

priporoča, da bi morale biti v upravljanje evropskih skladov tesno vključene regionalne in lokalne skupnosti – v skladu s posameznimi institucionalnimi sistemi –, in močno spodbuja uporabo programov, ki sredstva črpajo iz več skladov;

28.

opozarja, da bi boljša usklajenost skupnih določb za izvajanje različnih skladov prispevala k njihovi povezavi, učinkovitosti in učinku ter zmanjšala upravno breme za končnega upravičenca;

29.

poziva Komisijo, naj oceni delovanje, učinke in dodano vrednost obstoječih makroregionalnih strategij.

F.    Načrtovanje, usmerjeno k rezultatom in oceni

ODBOR REGIJ

Makroekonomska pogojenost: dvojna kazen za države članice

30.

odločno zavrača predloge za povezavo kohezijske politike in pakta stabilnosti (makroekonomska pogojenost); meni namreč, da ima makroekonomsko pogojevanje drugačne cilje od kohezijske politike;

31.

zato meni, da se lokalne in regionalne skupnosti ne smejo kaznovati, ker nekatere države članice ne spoštujejo svojih zavez, zlasti glede nacionalnega proračunskega primanjkljaja (člen 21).

ODBOR REGIJ

Za omejeno, bolj preventivno in manj represivno vnaprejšnje pogojevanje

32.

se strinja z načelom vnaprejšnje pogojenosti, da se tako zagotovi vključenost potrebnih pogojev za učinkovito izvedbo naložb na podlagi ovrednotenja izkušenj, pri čemer se je treba izogniti temu, da se kohezijski politiki naloži odgovornost, ki ni v njeni domeni, in da se še poveča upravna obremenitev;

33.

vendar izraža zaskrbljenost, da bi lahko pogojenost, za katero nosi odgovornost tretja stran (npr. neizveden prenos direktiv EU), vplivala na pripravo in izvajanje programov in projektov na regionalni in lokalni ravni. Odbor zato meni, da je treba vnaprejšnje pogojevanje omejiti na tiste zadeve, ki so neposredno povezane z izvajanjem kohezijske politike;

34.

poziva Komisijo, da tovrstna vnaprejšnja pogojenost ne sme voditi v odlog plačil ali v finančne popravke, z izjemo tistih pogojev, k izpolnjevanju katerih se je zavezala država članica.

ODBOR REGIJ

Rezerva za uspešnost

35.

izraža zaskrbljenost glede uvedbe rezerve za uspešnost, saj se boji, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi lahko dajalo prednost oblikovanju neambicioznih projektov in odvračalo od inovacij; opozarja na mnenje Računskega sodišča št. 7/2011, ki navaja, da je „[P]odobna rezerva za uspešnost […] obstajala v obdobju 2000–2006, vendar je bil njen uspeh omejen zaradi zelo omejenega zneska odhodkov, ki so nastali do vmesnega pregleda, in pomanjkanja ustrezne metodologije za ocenjevanje napredka, ki so ga dosegli programi“;

36.

vendar pa podpira uvedbo rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud na področju pametne, trajnostne ali vključujoče rasti oziroma ukrepanje v primeru krize.

ODBOR REGIJ

Okvir uspešnosti kot usmerjevalni mehanizem

37.

opozarja, da okvir za preverjanje uspešnosti določa vmesne cilje za vsako prednostno os za leti 2016 in 2018. Po mnenju Odbora bi moral tak mehanizem usmerjati in nadzirati zastavljene cilje v celotnem programskem obdobju, ne da bi to povzročilo finančne popravke na prednostnih oseh ob neizpolnjevanju ciljev, določenih na podlagi končnega poročila o napredku, saj so vzrok za to neizpolnjevanje lahko socialno-ekonomske okoliščine in posledično potrebne spremembe politik nacionalnih in regionalnih oblasti;

38.

meni, da je ta nova določba po nepotrebnem dodana različnim vrstam pogojenosti (makroekonomski, vnaprejšnji in naknadni), ki jih predlaga Komisija, sistemu vnaprejšnjega, vmesnega in naknadnega preverjanja ter opredelitvi konkretnih ciljev in kazalnikov uspešnosti; hkrati podpira tesnejšo povezavo z dejavnostmi ocenjevanja, ki jih obravnavajo členi 48, 49 in 50.

ODBOR REGIJ

Za povišanje predplačil

39.

odobrava predlog, ki bi od organov upravljanja zahteval, da upravičencem izplačajo sredstva pred zahtevkom povračila od Komisije, ter zagovarja bolj prilagodljiv in velikodušen sistem predplačil, da bi se izboljšala likvidnost organov upravljanja.

ODBOR REGIJ

Kazni in finančni popravki: k bolj preventivnemu kot represivnemu pristopu

40.

poziva, da lahko v primerih, ko država članica v hudi finančni krizi prejme podporo Unije, Komisija spremeni pogodbo o partnerstvu in operativne programe v okviru konstruktivnega dialoga z državo članico in zadevnimi lokalnimi in regionalnimi skupnostmi; zato upa, da bodo strokovnjaki Komisije pomagali nacionalnim in regionalnim oblastem ter tako prispevali k okrepitvi njihovih zmogljivosti za učinkovito upravljanje evropskih sredstev.

G.    Krepitev načela kohezije

ODBOR REGIJ

Spodbujanje ukrepov lokalnega in urbanega razvoja ter celostnih teritorialnih naložb

41.

se močno strinja, da se pozornost nameni celostnemu razvoju mest, in še zlasti pozdravlja predloge Komisije o ukrepih za lokalni razvoj in celostnih teritorialnih naložbah, ki bi morali biti glavni instrumenti izvajanja v naslednjem programskem obdobju; obenem prosi za pojasnila o izvajanju teh novih določb;

42.

upa, da bo izvajanju tovrstnih določb namenjena posebna pozornost, s čimer bi zagotovili učinkovito uresničevanje celostnega teritorialnega razvoja, najsi gre za usklajevanja uporabe različnih skladov, zlasti ESRR in EKSRP na primestnih in funkcionalnih območjih, njihovo povezovanje, opredelitev projektnih območij ali pripravo dosledne strategije itd.;

43.

močno pozdravlja to, da spodbude za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zagotavljajo dodatno sofinanciranje v višini 10 %, poziva, naj se ta razširi tudi na integrirane teritorialne naložbe, ter meni, da se morajo o organizaciji in delovanju lokalnih akcijskih skupin dogovoriti organ upravljanja in lokalni partnerji na nacionalni ravni;

44.

poziva, da se pravilo, v skladu s katerim javne oblasti ne morejo imeti več ko 49 % pravic glasovanja, pregleda, kadar že obstajajo institucionalizirana partnerstva za lokalni razvoj;

45.

poudarja, da je treba lokalni razvoj obravnavati kot celostni koncept, v okviru katerega se lahko izvajajo integrirane teritorialne naložbe, ukrepi za razvoj mest in skupni akcijski načrti.

ODBOR REGIJ

Za primerno podporo regijam z geografskimi in demografskimi posebnostmi

46.

poziva, da se posebna pozornost nameni območjem, na katerih poteka preobrazba industrije, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zaradi katerih primerjalno zaostajajo v smislu ekonomske in teritorialne kohezije, a tudi najbolj oddaljenim regijam (člena 174 in 349 PDEU).

ODBOR REGIJ

Za nadaljnjo podporo mreži regij s financiranjem infrastrukture

47.

izraža zaskrbljenost, ker se za razvite regije ne upošteva financiranje infrastrukture, zlasti širokopasovnih omrežij IKT.

H.    Poenostavitev pravil upravljanja, nadzora in revizije

ODBOR REGIJ

Za dodatno poenostavitev upravljanja in skupno odgovornost za nadzor

48.

vztraja pri potrebi po resnični poenostavitvi določb glede porabe sredstev v korist organov upravljanja, nadzora in revizije, kar bo upravičencem hkrati omogočilo lažji dostop do financiranja;

49.

izraža zaskrbljenost, da je podpora za upravno zmogljivost pri ESS omejena na države članice z manj razvitimi regijami ali tiste, ki so upravičene do pomoči iz Kohezijskega sklada, kar pa ne velja za ESRR, čeprav pri obeh skladih veljajo podobne zahteve za nacionalne sisteme;

50.

upa, da bo bolj odločna usmerjenost v rezultate privedla do večjega poudarka na uspešnosti, kakovosti in učinkovitosti porabe sredstev namesto osredotočanja na formalno izpolnjevanje pravil in obseg porabe;

51.

meni, da lahko pretirana uporaba delegiranih aktov Komisije (ki so v uredbi omenjeni približno 50-krat) pripelje do zamud pri uporabi sredstev iz skladov; zato predlaga, da se na začetku z izvedbeno uredbo Komisije določijo vsa izvedbena pravila.

ODBOR REGIJ

Za večjo usklajenost in sorazmernost nadzora

52.

izraža pomisleke glede določitve akreditacijskega organa na ministrski ravni, ki je nepotrebna dodatna raven nadzora, izdajal pa naj bi akreditacije organom za upravljanje in potrjevanje na podlagi vnaprejšnjega nadzora, saj meni, da bi se morale akreditacije nanašati bolj na sisteme kot na upravljavce;

53.

opozarja na nevarnost, da bi lahko nepravilna uporaba načela sorazmernosti privedla do neenake obravnave držav članic. Za države, ki prejmejo večji delež sredstev, bi utegnili nadzor in revizije predstavljati večje breme; poleg tega bi lahko raven nadzora, sorazmerna s finančno razsežnostjo programov, odvračala od uporabe programov, ki se financirajo iz več skladov;

54.

meni, da bi morala biti predlagana letna potrditev obračuna neobvezna, da se omogoči, da le tisti organi upravljanja, ki to želijo, na koncu obdobja poenostavijo postopek zaključevanja in skrajšajo čas hrambe računovodskih listin (členi 67, 76, 77, 131);

55.

bi želel preprečiti podvajanje nadzora državnih ali regionalnih revizijskih organov, Komisije ali Računskega sodišča pa tudi upravljavcev samih ter predlaga sistematično organizacijo skupnih revizijskih misij na terenu, da bi se izognili podvajanju in prispevali k skupni analizi (člen 65(2)).

ODBOR REGIJ

K resnično poenostavljenemu finančnemu inženiringu, usmerjenemu v podjetništvo

56.

meni, da so potrebna dodatna pojasnila v zvezi z uporabo finančnih instrumentov, in sicer glede njihovega računovodenja v povezavi s porabo sredstev EU, njihovega nadzora in lastništva, vendar podpira uporabo instrumentov finančnega inženiringa, da bi pri skladih povečali učinek vzvoda, pod pogojem, da dopolnjujejo element finančne pomoči kohezijske politike in ga ne slabijo ter da je ta podpora omejena na konvencionalne oblike finančnih instrumentov (kapitalska udeležba, posojila in jamstva) in ne vključuje nepreglednih finančnih instrumentov, kot so izvedeni ali strukturirani finančni instrumenti;

57.

meni, da je določba, po kateri se morajo finančni instrumenti izkoristiti v dveh letih od odobritve skladno s cilji programa in desetih letih po zaključku programa, preveč omejujoča.

ODBOR REGIJ

Skupni akcijski načrt: novost, ki jo je vredno preizkusiti

58.

odobrava predlog Komisije glede priprave skupnih akcijskih načrtov, ki bi vključevali sklop projektov, za izvajanje katerih je odgovoren upravičenec v okviru enega ali več operativnih programov, v zameno za precejšnjo poenostavitev pravil glede upravljanja in nadzora, vendar obžaluje, da so izključeni infrastrukturni projekti;

59.

meni, da mora biti skupni akcijski načrt pripravljen v medsebojnem sodelovanju Komisije, držav članic ter lokalnih in regionalnih skupnosti, ki v programu sodelujejo, tudi glede na obseg namenjenih sredstev, in poziva k znižanju praga na 5 milijonov EUR.

ODBOR REGIJ

Posegi, ki ustvarjajo dohodke: potreba po večji prožnosti

60.

meni, da je primerno znova uvesti pravila, ki so veljala v obdobju 2000–2006 in so predvidevala uporabo enotne specifične (znižane) stopnje financiranja za projekte, ki so ustvarjali dohodke.

ODBOR REGIJ

„Pavšalizacija“ stroškov: poenostavitev, ki zamuja

61.

odobrava predlog Komisije o različnih poenostavljenih oblikah nepovratnih sredstev ter organe upravljanja in upravičence spodbuja k pogostejši uporabi standardnih lestvic stroškov na enoto, povprečnin in financiranja na osnovi pavšalnega zneska;

62.

poziva Komisijo in države članice, naj čim prej sprejmejo metodologijo poštene, pravične in preverljive metode izračuna ter metode in lestvice stroškov na enoto, s čimer bi upravljavcem projektov omogočile, da jih uporabijo ob začetku načrtovanja, ob ustreznem upoštevanju izkušenj, ki so bile že pridobljene v sedanjem programskem obdobju.

II.   PREDLOGI ZA SPREMEMBE

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija mora z delegiranim aktom sprejeti skupni strateški okvir, ki oblikuje cilje Unije v ključne ukrepe za sklade SSO, da se zagotovi jasnejša strateška usmeritev programiranja na ravni držav članic in regij. Skupni strateški okvir mora olajšati sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije.

Komisija skupni strateški okvir, ki oblikuje cilje Unije v ključne ukrepe za sklade SSO, da se zagotovi jasnejša strateška usmeritev programiranja na ravni držav članic in regij. Skupni strateški okvir mora olajšati sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije.

Obrazložitev

Delegirani akti omogočajo, da zakonodajalec na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se uporabljajo splošno in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. Kar zadeva skupni strateški okvir, je njegov namen zagotoviti smernice in pravila, ki so skupna vsem skladom v skupnem upravljanju, zato vsebuje bistvene elemente, ki jih je treba predložiti vsem institucijam EU in jih je mogoče po potrebi spremeniti.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsaka država članica mora na podlagi skupnega strateškega okvira, ki ga sprejme Komisija, v sodelovanju s partnerji in po posvetovanju s Komisijo pripraviti pogodbo o partnerstvu. Pogodba o partnerstvu mora prenesti elemente iz skupnega strateškega okvira v nacionalni kontekst in določiti trdne zaveze doseganju ciljev Unije s programiranjem skladov SSO.

Vsaka država članica mora na podlagi skupnega strateškega okvira, ki ga sprejme Komisija, v sodelovanju s partnerji in po posvetovanju s Komisijo pripraviti pogodbo o partnerstvu. Pogodba o partnerstvu mora prenesti elemente iz skupnega strateškega okvira v nacionalni kontekst in določiti trdne zaveze doseganju ciljev Unije s programiranjem skladov SSO.

Obrazložitev

Regionalne in lokalne oblasti kot financerke in izvajalke kohezijske politike naj v polni meri sodelujejo pri njeni pripravi, izvajanju, spremembah in pogajanjih o njej.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za vsak program mora biti opredeljen okvir uspešnosti z namenom spremljanja napredka pri doseganju splošnih in posameznih ciljev vsakega programa v programskem obdobju. Komisija mora leta 2017 in 2019 v sodelovanju z državami članicami izvesti pregled uspešnosti. Za leto 2019 je treba predvideti in dodeliti rezervo za uspešnost, če so bili doseženi mejniki, določeni v okviru uspešnosti. Zaradi raznolikosti in večnacionalne narave programov evropskega teritorialnega sodelovanja rezerva za uspešnost zanje ni predvidena. Kadar mejniki ali cilji niso doseženi, Komisija lahko začasno ustavi plačila programu oziroma ob koncu programskega obdobja uporabi finančne popravke, da se prepreči potratna ali neučinkovita poraba proračuna Unije.

Za vsak program mora biti opredeljen okvir uspešnosti z namenom spremljanja napredka pri doseganju splošnih in posameznih ciljev vsakega programa v programskem obdobju. Komisija mora leta 2017 in 2019 v sodelovanju z državami članicami izvesti pregled uspešnosti. rezervo za

Obrazložitev

Predlog spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Podpira pa uvedbo rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud na področju pametne, trajnostne ali vključujoče rasti oziroma ukrepanje v primeru krize.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost izdatkov v okviru skladov SSO podprta z dobrimi gospodarskimi politikami in bodo lahko skladi SSO po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države. Ta postopek mora biti postopen, začeti pa se mora s spremembami pogodbe o partnerstvu in programov v podporo priporočilom Sveta za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter socialnih in ekonomskih težav. Če se država članica kljub okrepljeni uporabi skladov SSO ne odzove z učinkovitimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja, mora biti Komisija pooblaščena, da začasno ustavi del ali vsa plačila in obveznosti. Odločitve o začasni ustavitvi morajo biti sorazmerne in učinkovite ter morajo upoštevati učinek posameznih programov na obravnavo ekonomskih in socialnih razmer v ustrezni državi članici in prejšnje spremembe pogodbe o partnerstvu. Komisija mora pri odločanju o začasni ustavitvi spoštovati enako obravnavo držav članic, pri čemer mora upoštevati zlasti učinek začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Ko zadevna država članica ustrezno ukrepa, je treba začasno ustavitev prekiniti in državi članici znova omogočiti uporabo sredstev.

Z vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost izdatkov v okviru skladov SSO podprta z dobrimi gospodarskimi politikami in bodo lahko skladi SSO po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države. Ta postopek mora biti postopen, začeti pa se mora s spremembami pogodbe o partnerstvu in programov v podporo priporočilom Sveta za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter socialnih in ekonomskih težav.

Obrazložitev

Odbor regij odločno nasprotuje določbam o makroekonomski pogojenosti. Uporaba sankcij ali finančnih spodbud v zvezi s Paktom za stabilnost in rast z namenom zagotoviti izpolnjevanje makroekonomskih pogojev lahko močno prizadene regionalno in lokalno samoupravo, ki ni odgovorna za to, da države članice teh obveznosti ne izpolnjujejo.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za poenostavitev spremljanja na vseh ravneh je treba uskladiti spremljanje in poročanje v zvezi s skladi SSO. Pomembno je zagotoviti sorazmerne zahteve o poročanju in celovite informacije o doseženem napredku na ključnih področjih pregleda. Zato morajo zahteve o poročanju upoštevati potrebe po informacijah v danih letih in morajo biti usklajene z roki pregledov uspešnosti.

Za poenostavitev spremljanja na vseh ravneh je treba uskladiti spremljanje in poročanje v zvezi s skladi SSO. Pomembno je zagotoviti sorazmerne zahteve o poročanju in celovite informacije o doseženem napredku na ključnih področjih pregleda. Zato morajo zahteve o poročanju upoštevati potrebe po informacijah v danih letih.

Obrazložitev

Kar zadeva pregled uspešnosti, bi moral v celotnem programskem obdobju obstajati mehanizem za usmerjanje in nadzor začrtanih ciljev.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 43

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V skladu z načelom deljenega upravljanja morajo biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor dejavnosti iz programov. Za povečanje uspešnosti nadzora nad izbiro in izvajanjem dejavnosti ter delovanjem sistemov upravljanja in nadzora je treba podrobno opredeliti naloge organa upravljanja.

V skladu z načelom deljenega upravljanja morajo biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor dejavnosti iz programov. Za povečanje uspešnosti nadzora nad izbiro in izvajanjem dejavnosti ter delovanjem sistemov upravljanja in nadzora je treba podrobno opredeliti naloge organa upravljanja.

Obrazložitev

Skladi skupnega strateškega okvira spadajo pod regionalno politiko, zaradi česar se v uredbi pri navajanju organov oblasti, ki pri tem sodelujejo, ne sme pozabiti na glavne akterje: lokalne in regionalne oblasti.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 44

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za zagotovitev ustreznega predhodnega zagotovila v zvezi z vzpostavitvijo in oblikovanjem glavnih sistemov upravljanja in nadzora morajo države članice imenovati akreditacijski organ, ki je pristojen za podelitev in preklic akreditacije organom upravljanja in nadzora.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je preprečiti množenje organizacij in subjektov, zaradi katerih bi sistem upravljanja in nadzora postal še bolj zapleten.

Predlog spremembe 8

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 55

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Do sedaj zahteva za določitev skupnih določb za različne sklade ni bila uresničena, kar zadeva oblikovanje prehodnih ureditev in s tem povezanega sodelovanja EU (stopnje sofinanciranja). Medtem ko se za ESRR in ESS uvajajo prehodne ureditve (vključno z varnostno mrežo), te za EKSRP ne obstajajo. S tem bi nastali zelo različni pogoji financiranja za izvajanje skladov, kar je v nasprotju z želeno uskladitvijo. Zato se morajo te prehodne ureditve uporabljati tudi za EKSRP.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 58

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za večjo usmerjenost v rezultate in doseganje splošnih in posebnih ciljev iz strategije Evropa 2020 je treba pet odstotkov virov za cilj naložbe v rast in delovna mesta prihraniti kot rezervo za uspešnost za vsak sklad in kategorijo regij v vsaki državi članici.

Obrazložitev

Predlog spremembe izraža zaskrbljenost glede uvedbe rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Predlog spremembe pa podpira uvedbo rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud na področju pametne, trajnostne ali vključujoče rasti oziroma ukrepanje v primeru krize; ta rezerva bi bila povezana s skladom za prilagoditev globalizaciji ter solidarnostnim skladom Evropske unije.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 84

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Letno potrditev obračuna mora spremljati letno zaprtje končanih dejavnosti (za ESRR in KS) ali izdatkov (za ESS). Za znižanje stroškov, povezanih s končnim zaključkom operativnih programov, znižanje upravnega bremena upravičencev in za zagotovitev pravne varnosti mora biti letno zaprtje obvezno, s čimer se omeji obdobje, v katerem je treba voditi dokumente in v katerem se lahko revidirajo dejavnosti ter uvedejo finančni popravki.

Letno potrditev obračuna spremlja letno zaprtje končanih dejavnosti (za ESRR in KS) ali izdatkov (za ESS). Za znižanje stroškov, povezanih s končnim zaključkom operativnih programov, znižanje upravnega bremena upravičencev in za zagotovitev pravne varnosti letno zaprtje, s čimer se omeji obdobje, v katerem je treba voditi dokumente in v katerem se lahko revidirajo dejavnosti ter uvedejo finančni popravki.

Obrazložitev

Menimo, da predlagana letna potrditev obračuna v resnici uvaja letno zaprtje, ki bo povečalo upravno breme, uvedlo obvezne finančne popravke nepravilnosti, ki jih opazita Evropska komisija in/ali Računsko sodišče, ter zmanjšalo prožnost, ki omogoča prijavo in zamenjavo „prekomerno knjiženih“ izdatkov, kar trenutno obstaja v obdobju 2001–2013.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 87

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pogostost revizij dejavnosti mora biti sorazmerna z višino podpore Unije iz skladov. Število revizijskih pregledov je treba zmanjšati zlasti, kadar skupni upravičeni izdatki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu je treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, ko obstajajo dokazi za nepravilnosti ali goljufijo, ali v okviru revizijskega vzorca po zaprtju končane dejavnosti. Da je raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, mora biti Komisija zmožna zmanjšati število svojih revizij operativnih programov, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ.

Pogostost revizij dejavnosti mora biti sorazmerna z višino podpore Unije iz skladov. lasti kadar skupni upravičeni izdatki za zadevno dejavnost ne presegajo EUR. Kljub temu je treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, ko obstajajo dokazi za nepravilnosti ali goljufijo, ali v okviru revizijskega vzorca po zaprtju končane dejavnosti. Da je raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, mora biti Komisija zmožna zmanjšati število svojih revizij operativnih programov, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ.

Obrazložitev

Da bi pri nadzoru operativnih programov zagotovili dejansko sorazmernost, Odbor predlaga, da se za ukrepe, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 250 000 EUR, ne opravi več kot en revizijski pregled.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 88

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s cilji in merili za podporo izvajanju partnerstva v kodeksu dobre prakse, sprejetjem skupnega strateškega okvira in dodatnih pravil glede določitve rezerve za rast in konkurenčnost, opredelitvijo območja in prebivalstva, ki so zajeti v lokalnih razvojnih strategijah, podrobnimi pravili o finančnih instrumentih (predhodna ocena, upravičenost izdatkov, vrste dejavnosti, ki se ne podpirajo, mešanica sredstev za podporo, transfer in poslovodenje, zahtevki za plačilo, kapitalizacija letnih obrokov), opredelitvijo pavšalnega zneska za dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, obveznostmi držav članic v zvezi s postopkom poročanja o nepravilnostih in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, izjavo o zanesljivosti upravljanja sistemov upravljanja in nadzora, pogoji za nacionalne revizije, merili za akreditacijo organov upravljanja in organov za potrjevanje, identifikacijo splošno sprejetih nosilcev podatkov, stopnjo finančnega popravka, ki se uporabi, ter spremembo prilog in posebnih ukrepov, ki so potrebni za lažji prehod z Uredbe (ES) št. 1083/2006. Zaradi upoštevanja prihodnjih potreb po prilagoditvi je treba Komisijo pooblastiti tudi za spremembe prilog I in IV. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim na ravni strokovnjakov.

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s cilji in merili za podporo izvajanju partnerstva v kodeksu dobre prakse, podrobnimi pravili o finančnih instrumentih (predhodna ocena, upravičenost izdatkov, vrste dejavnosti, ki se ne podpirajo, mešanica sredstev za podporo, transfer in poslovodenje, zahtevki za plačilo, kapitalizacija letnih obrokov), opredelitvijo pavšalnega zneska za dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, obveznostmi držav članic v zvezi s postopkom poročanja o nepravilnostih in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, izjavo o zanesljivosti upravljanja sistemov upravljanja in nadzora, pogoji za nacionalne revizije, merili za akreditacijo organov upravljanja in organov za potrjevanje, identifikacijo splošno sprejetih nosilcev podatkov, stopnjo finančnega popravka, ki se uporabi, ter spremembo prilog in posebnih ukrepov, ki so potrebni za lažji prehod z Uredbe (ES) št. 1083/2006. Zaradi upoštevanja prihodnjih potreb po prilagoditvi je treba Komisijo pooblastiti tudi za spremembe prilog I in IV. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim na ravni strokovnjakov.

Obrazložitev

Z delegiranimi akti zakonodajalec Evropski komisiji dodeljuje pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere elemente zakonodajnega akta. Predlagano črtanje dela uvodne izjave je v skladu s stališči, ki jih vsebuje mnenje in ki se nanašajo zlasti na člene 12 o skupnem strateškem okviru, člen 18 o rezervi za uspešnost in člen 29 o lokalnih razvojnih strategijah.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 90

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisijo je treba pooblastiti, da za vse sklade SSO z izvedbenimi akti sprejme sklepe o odobritvi pogodb o partnerstvu, sklepe o dodelitvi rezerve za uspešnost in sklepe o začasni ustavitvi plačil zaradi ekonomskih politik držav članic, za sklade pa sklepe o odobritvi operativnih programov in velikih projektov, o zaustavitvi plačil in o finančnih popravkih.

Komisijo je treba pooblastiti, da za vse sklade SSO z izvedbenimi akti sprejme sklepe o odobritvi pogodb o partnerstvu, sklepe o odobritvi operativnih programov in velikih projektov o zaustavitvi plačil in o finančnih popravkih.

Obrazložitev

Predlog spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Predlog spremembe 14

Člen 5(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

1.   Država članica za pogodbo o partnerstvu oziroma vsak program organizira partnerstvo s:

a)

pristojnimi regionalnimi, lokalnimi, mestnimi in drugimi javnimi organi;

b)

ekonomskimi in socialnimi partnerji; ter

c)

organi, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z okoljskimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ter organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji.

Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

1.   Držav članic za pogodbo o partnerstvu oziroma vsak program organizira partnerstvo s:

a)

drugimi javnimi organi;

b)

ekonomskimi in socialnimi partnerji; ter

c)

organi, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z okoljskimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ter organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je poudariti, da bi morale lokalne in regionalne skupnosti v vsaki državi članici skladno z načelom upravljanja na več ravneh v celoti sodelovati pri pripravi, izvajanju in pogajanjih o različnih strateških dokumentih, tj. o skupnem strateškem okviru, pogodbi o partnerstvu in operativnih programih. Menimo, da je nepravično, da so regionalne in lokalne oblasti na področju partnerstva izenačene z ekonomskimi in socialnimi partnerji, saj te oblasti kot zastopnice splošnih interesov državljanov in območij, ki jih upravljajo, soupravljajo in sofinancirajo strukturne sklade.

Predlog spremembe 15

Člen 9(6) in (11)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Tematski cilji

[…]

(6)

varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov;

[…]

(11)

izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

Tematski cilji

[…]

(6)

varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov;

[…]

(11)

izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

Obrazložitev

Člen 9(6):

Uvrstitev varstva kulturne dediščine med tematske cilje skladov SSO je temeljnega pomena. Poleg tega je ta predlog v skladu s členom 5(6)C predloga uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj.

Člen 9(11):

Tehnična pomoč bi morala olajšati tudi ukrepanje od spodaj navzgor. Teritorialna agenda 2020, ki so jo države članice podpisale leta 2011, podaja zelo uporabna priporočila glede teritorialnega razvoja v EU.

Predlog spremembe 16

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina

V skupnem strateškem okviru so določeni:

a)

za vsak tematski cilj ključni ukrepi, ki jih podpira vsak sklad SSO;

b)

ključni teritorialni izzivi za mesta, podeželje, obalna in ribiška območja ter območja s posebnimi teritorialnimi značilnostmi iz členov 174 in 349 Pogodbe, ki jih podpirajo skladi SSO;

c)

horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

d)

prednostna področja za dejavnosti sodelovanja za vsak sklad SSO, pri čemer se po potrebi upoštevajo strategije za makro regije in morske bazene;

e)

mehanizmi za uskladitev skladov SSO ter njihovo uskladitev z drugimi ustreznimi politikami in instrumenti Unije, vključno z zunanjimi instrumenti za sodelovanje;

f)

mehanizmi za zagotavljanje skladnosti in doslednosti programiranja skladov SSO s priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Vsebina

V skupnem strateškem okviru so določeni:

a)

za vsak tematski cilj ključni ukrepi, ki jih podpira vsak sklad SSO;

)

horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

)

mehanizmi za uskladitev skladov SSO ter njihovo uskladitev z drugimi ustreznimi politikami in instrumenti Unije, vključno z zunanjimi instrumenti za sodelovanje;

)

mehanizmi za zagotavljanje skladnosti in doslednosti programiranja skladov SSO s priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Obrazložitev

Menimo, da so ključni ukrepi, ki jih predlaga Komisija v skupnem strateškem okviru, nova oblika koncentracije. Poleg tega menimo, da je treba teritorialne značilnosti obravnavati v okviru operativnih programov. Isto velja za morebitne vzajemne učinke med regionalnimi strategijami, vključenimi v programe, in makroregionalnimi strategijami, kjer so te prisotne.

Predlog spremembe 17

Člen 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija se pooblasti, da v treh mesecih od sprejetja te uredbe sprejme delegirani akt v skladu s členom 142 skupnega strateškega okvira.

Komisija pri večjih spremembah strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast pregleda in po potrebi z delegiranim aktom v skladu s členom 142 sprejme spremenjeni skupni strateški okvir.

Države članice po potrebi v šestih mesecih po sprejetju spremenjenega skupnega strateškega okvira predlagajo spremembe svojih pogodb o partnerstvu in programov za zagotovitev skladnosti s spremenjenim skupnim strateškim okvirom.

Komisija skupn stratešk okvir.

Komisija pri večjih spremembah strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast pregleda in po potrebi z delegiranim aktom v skladu s členom 142 sprejme spremenjeni skupni strateški okvir.

Države članice po potrebi v šestih mesecih po sprejetju spremenjenega skupnega strateškega okvira predlagajo spremembe svojih pogodb o partnerstvu in programov za zagotovitev skladnosti s spremenjenim skupnim strateškim okvirom.

Obrazložitev

Delegirani akti omogočajo, da zakonodajalec na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se uporabljajo splošno in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. Kar zadeva skupni strateški okvir, je njegov namen zagotoviti smernice in pravila, ki so skupna vsem skladom v skupnem upravljanju, zato vsebuje bistvene elemente, ki jih je treba predložiti vsem institucijam EU in jih je mogoče po potrebi spremeniti.

Predlog spremembe 18

Člen 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Priprava pogodbe o partnerstvu

1.   Vsaka država članica pripravi pogodbo o partnerstvu za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.   Država članica pripravi pogodbo o partnerstvu skupaj s partnerji iz člena 5. Pogodba o partnerstvu se pripravi v sodelovanju s Komisijo.

3.   Pogodba o partnerstvu zajema vso podporo iz skladov SSO v zadevni državi članici.

4.   Vsaka država članica predloži Komisiji svojo pogodbo o partnerstvu v treh mesecih po sprejetju skupnega strateškega okvira.

Priprava pogodbe o partnerstvu

1.   Vsaka država članica pripravi pogodbo o partnerstvu za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

.   

   Država članica pripravi pogodbo o partnerstvu skupaj s partnerji iz člena 5. Pogodba o partnerstvu se pripravi v sodelovanju s Komisijo.

   Pogodba o partnerstvu zajema vso podporo iz skladov SSO v zadevni državi članici.

.   Vsaka država članica predloži Komisiji svojo pogodbo o partnerstvu v mesecih po sprejetju skupnega strateškega okvira.

Obrazložitev

Regionalne in lokalne oblasti kot financerke in izvajalke kohezijske politike naj v polni meri sodelujejo pri njeni pripravi, izvajanju, spremembah in pogajanjih o njej. Glede na število in podrobnosti zahtevanih podatkov ter dejstvo, da morajo biti programi predloženi obenem s pogodbo (kot določa člen 23(3)) in da je treba zagotoviti učinkovito delovanje partnerstva, je potrebno daljše časovno obdobje.

Predlog spremembe 19

Člen 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina pogodbe o partnerstvu

V pogodbi o partnerstvu so določeni:

a)

ureditve, ki zagotavljajo uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim:

i)

analiza razlik in razvojnih potreb ob upoštevanju tematskih ciljev in ključnih ukrepov iz skupnega strateškega okvira ter ciljev iz priporočil za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe;

ii)

povzetek analize predhodnih ocen programov, ki upravičujejo izbiro tematskih ciljev in okvirni zneski dodeljene podpore iz skladov SSO;

iii)

za vsak tematski cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad SSO;

iv)

okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad SSO in skupni okvirni znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb;

v)

glavna prednostna področja za sodelovanje, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, strategij za makroregije in morske bazene;

vi)

horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

vii)

seznam programov iz ESRR in ESS ter Kohezijskega sklada, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, ter programov iz EKSRP in ESPR, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za vsak sklad SSO in vsako leto;

b)

celostni pristop k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo skladi SSO, z opredelitvijo:

i)

mehanizmov na nacionalni in regionalni ravni, ki zagotavljajo uskladitev skladov SSO z drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB;

ii)

ureditev za zagotovitev celovitega pristopa k uporabi skladov SSO za teritorialni razvoj mest, podeželja, obalnih in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti ob izvajanju členov 28, 29 in 99, ki se jim priloži, če je ustrezno, seznam mest za sodelovanje v platformi za razvoj mest iz člena 7 Uredbe o ESRR;

[…]

e)

ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja skladov SSO, med drugim:

i)

ocena, ali obstaja potreba po krepitvi upravnih zmogljivosti organov in po potrebi upravičencev, ter ukrepi, ki se sprejmejo za to;

ii)

povzetek načrtovanih ukrepov in ustreznih ciljev programov za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev;

iii)

ocena obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, načrtovani ukrepi za zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor programov, lahko izmenjajo izključno z elektronsko izmenjavo podatkov.

Vsebina pogodbe o partnerstvu

V pogodbi o partnerstvu so določeni:

a)

ureditve, ki zagotavljajo uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim:

i)

analiza razlik in razvojnih potreb ob upoštevanju tematskih ciljev in ključnih ukrepov iz skupnega strateškega okvira ter ciljev iz priporočil za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe;

iii)

za vsak tematski cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad SSO;

iv)

horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

v)

seznam programov iz ESRR in ESS ter Kohezijskega sklada, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, ter programov iz EKSRP in ESPR, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za vsak sklad SSO in vsako leto;

b)

celostni pristop k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo skladi SSO, z opredelitvijo:

i)

mehanizmov na nacionalni in regionalni ravni, ki zagotavljajo uskladitev skladov SSO z drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB;

ii)

ureditev za zagotovitev celovitega pristopa k uporabi skladov SSO za teritorialni razvoj mest, podeželja, obalnih in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti ob izvajanju členov 28, 29 in 99, ki se jim priloži, če je ustrezno, seznam mest za sodelovanje v platformi za razvoj mest iz člena 7 Uredbe o ESRR;

[…]

e)

ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja skladov SSO, med drugim:

ii)

povzetek načrtovanih ukrepov in ustreznih ciljev programov za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev;

iii)

ocena obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, načrtovani ukrepi za zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor programov, lahko izmenjajo izključno z elektronsko izmenjavo podatkov.

Obrazložitev

Ne zdi se potrebno, da se v pogodbo o partnerstvu vključijo podatki, ki so bili že posredovani in izpogajani v okviru operativnih programov; te določbe se zdijo odveč in niso v smislu poenostavitve. Poleg tega države članice ne morejo prevzemati obveznosti, ki so bile predhodno že sprejete na regionalni in lokalni ravni.

Celostni pristop k uporabi skladov SSO je temeljnega pomena tudi v primestnih območjih, saj bi brez njega ta lahko ostala brez finančnih sredstev, dodeljenih mestom, čeprav je primestnih območij v EU čedalje več.

Evropskega teritorialnega sodelovanja zaradi njegovega medkulturnega značaja ni mogoče nadzirati prek pogodbe o partnerstvu. Zato bi ga bilo treba izrecno izločiti iz področja uporabe pogodbe.

Predlog spremembe 20

Člen 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Tematska osredotočenost

Države članice v skladu s pravili za posamezne sklade in ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih potreb namenijo podporo predvsem ukrepom, ki zagotavljajo največjo dodano vrednost v povezavi s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in tako obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Tematska osredotočenost

Države članice v skladu s pravili za posamezne sklade in ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih potreb namenijo podporo predvsem ukrepom, ki zagotavljajo največjo dodano vrednost v povezavi s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in tako obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Obrazložitev

Odbor podpira načelo osredotočanja večine virov na omejeno število tematskih ciljev oz. prednostnih naložb, vendar meni, da je treba določanje ciljev in prednostnih nalog prepustiti organom upravljanja, ki cilje v okviru strategije Evropa 2020 in skupnega strateškega okvira prilagodijo lokalnim razmeram.

Predlog spremembe 21

Člen 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predhodne pogojenosti

1.   Predhodne pogojenosti se za vsak sklad SSO opredelijo v pravilih za posamezni sklad.

2.   Države članice ocenijo, ali so izpolnjene veljavne predhodne pogojenosti.

3.   Če ob predložitvi pogodbe o partnerstvu predhodne pogojenosti niso izpolnjene, države članice v pogodbi o partnerstvu navedejo povzetek ukrepov, ki jih bodo sprejele na nacionalni ali regionalni ravni, in časovni načrt njihovega izvajanja za zagotovitev njihove izpolnitve najpozneje dve leti po sprejetju pogodbe o partnerstvu ali do 31. decembra 2016, pri čemer se upošteva zgodnejši rok.

4.   Države članice v ustreznih programih določijo podrobne ukrepe za izpolnitev predhodnih pogojenosti, vključno s časovnim načrtom njihovega izvajanja.

5.   Komisija oceni predložene informacije o izpolnjevanju predhodnih pogojenosti v okviru svoje ocene pogodbe o partnerstvu in programov. Ob sprejetju programa se lahko odloči, da začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil za program do zadovoljive izvedbe ukrepov za izpolnitev predhodnih pogojenosti. Če se ukrepi za izpolnitev predhodnih pogojenosti ne izvedejo do roka iz programa, Komisija lahko začasno ustavi plačila.

6.   Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje.

Predhodne pogojenosti

1.   Predhodne pogojenosti se za vsak sklad SSO opredelijo v pravilih za posamezni sklad.

2.   Države članice ocenijo, ali so izpolnjene veljavne predhodne pogojenosti .

3.   Če ob predložitvi pogodbe o partnerstvu predhodne pogojenosti niso izpolnjene, države članice v pogodbi o partnerstvu navedejo povzetek ukrepov, ki jih bodo sprejele na nacionalni ali regionalni ravni, in časovni načrt njihovega izvajanja za zagotovitev njihove izpolnitve najpozneje po sprejetju pogodbe o partnerstvu ali do 31. decembra 2016, pri čemer se upošteva zgodnejši rok.

4.   Države članice v ustreznih programih določijo ukrepe za izpolnitev predhodnih pogojenosti, vključno s časovnim načrtom njihovega izvajanja.

5.   Komisija oceni predložene informacije o izpolnjevanju predhodnih pogojenosti v okviru svoje ocene pogodbe o partnerstvu in programov. Če se ukrepi za izpolnitev predhodnih pogojenosti ne izvedejo do roka iz programa, Komisija lahko začasno ustavi plačila.

6.   Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje.

Obrazložitev

Menimo, da tovrstne vnaprejšnje pogojenosti ne smejo voditi v odlog plačil ali finančne popravke, z izjemo tistih pogojev, k izpolnjevanju katerih se je zavezala država članica. Če namreč te vnaprejšnje pogojenosti niso izpolnjene na začetku programskega obdobja, z njimi povezanih naložb ni mogoče programirati, tako da ni razloga za naknadno nalaganje sankcij. Bistveno je tudi, da Komisija upošteva institucionalne okvire posameznih držav članic in delitev pristojnosti v njih. Nepredstavljivo je namreč, da bi država članica prevzela zaveze glede pristojnosti, ki pripadajo regionalnim ali lokalnim oblastem, in obratno.

Predlog spremembe 22

Člen 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Rezerva za uspešnost

5 % virov, dodeljenih vsakemu skladu SSO in državi članici, z izjemo virov, dodeljenih cilju evropsko teritorialno sodelovanje in naslovu V Uredbe o ESPR, se nameni za rezervo za uspešnost, ki se dodeli v skladu s členom 20.

Rezerva za

Obrazložitev

Predlog za spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Podpira pa se uvedba rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud na področju pametne, trajnostne ali vključujoče rasti oziroma ukrepanje v primeru krize, pri čemer bi ostali v okviru dodelitev sredstev za vsako državo članico.

Predlog spremembe 23

Člen 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pregled uspešnosti

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami opravi pregled uspešnosti programov v vsaki državi članici leta 2017 in leta 2019 ob upoštevanju okvira uspešnosti iz pogodbe o partnerstvu in programov. Metoda za določitev okvira uspešnosti je določena v Prilogi I.

2.   S tem pregledom se na podlagi informacij in ocen iz poročil o napredku, ki jih države članice predložijo v letih 2017 in 2019, preveri, ali so bili doseženi mejniki programov na ravni prednostnih nalog.

Pregled uspešnosti

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami opravi pregled uspešnosti programov v vsaki državi članici leta 2017 in leta 2019 ob upoštevanju okvira uspešnosti iz pogodbe o partnerstvu in programov. Metoda za določitev okvira uspešnosti je določena v Prilogi I.

2.   S tem pregledom se na podlagi informacij in ocen iz poročil o napredku, ki jih države članice predložijo v letih 2017 in 2019, preveri, ali so bili doseženi mejniki programov na ravni prednostnih nalog.

   

Obrazložitev

Predlog spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Kar zadeva pregled uspešnosti, je potreben mehanizem za usmerjanje in nadzor ciljev, ki se zasledujejo v celotnem programskem obdobju. Če zastavljeni cilji ne bi bili doseženi, bi ta mehanizem sprožil tehnično podporo Komisije, ne pa uporabe finančnih popravkov.

Predlog spremembe 24

Člen 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodelitev rezerve za uspešnost

1.   Če se med pregledom uspešnosti, opravljenim leta 2017, ugotovi, da prednostna naloga v okviru programa ni dosegla svojih mejnikov, določenih za leto 2016, Komisija za zadevno državo članico pripravi priporočila.

2.   Na podlagi pregleda v letu 2019 Komisija z izvedbenim aktom določi za vsak sklad SSO in državo članico programe in prednostne naloge, ki so dosegli svoje mejnike. Država članica predlaga dodelitev rezerve za uspešnost za programe in prednostne naloge iz navedenega sklepa Komisije. Komisija odobri spremembe zadevnih programov v skladu s členom 26. Kadar država članica ne predloži informacij v skladu s členom 46(2) in (3), se rezerva za uspešnost zadevnih programov ali prednostnih nalog ne dodeli.

3.   Kadar se s pregledom uspešnosti zagotovijo dokazi, da prednostna naloga ni dosegla mejnikov iz okvira uspešnosti, lahko Komisija začasno ustavi celotno vmesno plačilo ali del vmesnega plačila za prednostno nalogo programa v skladu s postopkom iz pravil za posamezne sklade.

4.   Kadar Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju programa ugotovi resno nedoseganje ciljev iz okvira uspešnosti, lahko uporabi finančne popravke za zadevne prednostne naloge v skladu s pravili za posamezne sklade. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o določitvi meril in metodologije za uvedbo stopnje finančnega popravka, ki se uporabi.

5.   Odstavek 2 se ne uporablja za programe iz cilja evropsko teritorialno sodelovanje in za poglavje V Uredbe o ESPR.

   

   

   

   

   

Obrazložitev

Predlog spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Predlog spremembe 25

Člen 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pogojenost v zvezi s usklajenostjo ekonomskih politik držav članic

 

   […]

4.   Kadar je državi članici z odstopanjem od odstavka 1 finančna pomoč na voljo v skladu s členom 1(d) in je povezana s spremembo programa, lahko Komisija brez kakršnega koli predloga države članice spremeni pogodbo o partnerstvu in programe za čim večji učinek razpoložljivih skladov SSO na rast in konkurenčnost. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov se Komisija vključi v njihovo izvajanje, kot je opredeljeno v spremenjenem programu ali memorandumu o soglasju z zadevno državo članico.

5.   Kadar se država članica ne odzove na zahtevo Komisije iz odstavka 1 ali ne odgovori zadovoljivo na pripombe Komisije iz odstavka 2 v enem mesecu, lahko Komisija v treh mesecih po predložitvi svojih pripomb z izvedbenimi akti sprejme odločitev o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil zadevnih programov.

6.   Komisija z izvedbenimi akti začasno ustavi del ali vsa plačila in obveznosti za zadevne programe, če:

a)

Svet sklene, da država članica ne izpolnjuje posebnih ukrepov, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1) Pogodbe;

b)

Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) Pogodbe sklene, da zadevna država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja;

c)

Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. […]/2011 [o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij] sklene, da država članica dvakrat ni predložila ustreznega popravnega akcijskega načrta v skladu s členom 10(4) navedene uredbe;

d)

Komisija sklene, da zadevna država članica ni sprejela ukrepov za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne odobri izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici; ali

e)

upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost sklene, da pogojenost za finančno pomoč ESM v obliki posojila ESM zadevni državi članici ni izpolnjena, in posledično sklene, da se ji odobrena podpora za stabilnost ne izplača.

7.   Komisija pri odločitvi o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil ali obveznosti v skladu s členom 5 oziroma 6 zagotovi, da je začasna ustavitev sorazmerna in učinkovita, ter pri upošteva gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici in enako obravnava vse države članice, zlasti glede vpliva začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice.

8.   Komisija nemudoma odpravi začasno ustavitev plačil in obveznosti, ki jih je odobrila, kadar država članica na zahtevo Komisije predlaga spremembe pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov, kadar je ustrezno:

a)

Svet sklene, da država članica izpolnjuje posebne ukrepe, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1) Pogodbe;

b)

je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1467/97 ali Svet v skladu s členom 126(12) Pogodbe sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;

c)

Svet potrdi popravni akcijski načrt, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) No […] [Uredba o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem], ali je postopek v zvezi čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet zaključil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 11 navedene uredbe;

d)

Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ukrepe za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da odobri izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici; ali

e)

upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost sklene, da je pogojenost za finančno pomoč v obliki posojila ESM zadevni državi članici izpolnjena, in posledično sklene, da izplača podporo za stabilnost, ki ji je bila odobrena.

Hkrati Svet na predlog Komisije sklene, da se v proračun ponovno vključijo začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. […] o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

Pogojenost v zvezi s usklajenostjo ekonomskih politik držav članic

 

   […]

   

   

   

   

   

Obrazložitev

Odločno se zavračajo predlogi, katerih cilj je povezovanje kohezijske politike z izpolnjevanjem določb pakta stabilnosti (makroekonomska pogojenost); Odbor regij namreč meni, da se makroekonomska pogojenost nanaša na drugačne cilje, kot so cilji kohezijske politike; zato meni, da lokalnih in regionalnih oblasti ni mogoče kaznovati, če nekatere države članice ne izpolnjujejo svojih zavez, zlasti v zvezi z nacionalnimi proračunskimi primanjkljaji. Odbor priznava, da so v nekaterih primerih potrebne spremembe pogodbe in operativnih programov, zavrača pa možnost delnih ali popolnih odložitev plačil.

Predlog spremembe 26

Člen 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Priprava programov

1.   Skladi SSO se izvajajo prek programov v skladu s pogodbo o partnerstvu. Vsak program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.   Programe pripravijo države članice ali kateri koli organ, ki ga imenujejo države članice, v sodelovanju s partnerji.

3.   Države članice predložijo programe hkrati s pogodbo o partnerstvu, razen programov o evropskem teritorialnem sodelovanju, ki se predložijo v šestih mesecih po odobritvi skupnega strateškega okvira. Vse programe spremlja predhodna ocena iz člena 48.

Priprava programov

1.   Skladi SSO se izvajajo prek programov v skladu s pogodbo o partnerstvu. Vsak program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.   Programe pripravijo države članice ali kateri koli organ, ki ga imenujejo države članice, v sodelovanju s partnerji.

   

   Države članice predložijo programe pogodb o partnerstvu, razen programov o evropskem teritorialnem sodelovanju, ki se predložijo v šestih mesecih po odobritvi skupnega strateškega okvira. Vse programe spremlja predhodna ocena iz člena 48.

Obrazložitev

Odbor meni, da morajo vsi akterji (Evropska komisija, države članice, lokalne in regionalne oblasti) morebitno odločitev za pripravo programov, ki se financirajo iz več skladov (kar Odbor močno podpira) spodbujati in konkretno podpreti. V ta namen bi morala Komisija odpraviti vse ovire postopkovne narave in preprečiti dodaten nadzor, do katerega bi – na podlagi načela sorazmernosti – lahko prišlo, ker ima program, ki se financira iz več skladov, večje finančne razsežnosti. Odbor se tudi boji, da bi določba o predložitvi pogodbe skupaj s programi lahko privedla do zamud pri začetku delovanja, zaradi česar predlaga rok 6 mesecev.

Predlog spremembe 27

Člen 25(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Postopek za sprejetje programa

1.   Komisija ob upoštevanju predhodne ocene oceni skladnost programov s to uredbo, pravili za posamezne sklade, skupnim strateškim okvirom, pogodbo o partnerstvu, priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ter njihov učinkovit prispevek k tematskim ciljem in prednostnim nalogam Unije, specifičnim za vsak sklad SSO. Ocena obravnava zlasti ustreznost programske strategije, ustreznih splošnih ciljev, kazalnikov in posebnih ciljev ter dodelitev proračunskih virov.

Postopek za sprejetje programa

1.   Komisija ob upoštevanju predhodne ocene oceni skladnost programov s to uredbo, pravili za posamezne sklade, skupnim strateškim okvirom, pogodbo o partnerstvu, priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ter njihov učinkovit prispevek k tematskim ciljem in prednostnim nalogam Unije, specifičnim za vsak sklad SSO. Ocena obravnava zlasti ustreznost programske strategije, ustreznih splošnih ciljev, kazalnikov in posebnih ciljev ter dodelitev proračunskih virov.

Obrazložitev

Bistvenega pomena je poudariti dejstvo, da morajo ocene poleg ustreznosti strategije dokazati tudi njeno izvedljivost.

Predlog spremembe 28

Člen 28(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je v okviru EKSRP imenovan LEADER za lokalni razvoj:

a)

je osredotočen na posebna podregionalna območja;

b)

voden s strani skupnosti in lokalnih akcijskih skupin, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih na ravni odločanja niti javni sektor niti katera koli posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic;

c)

se izvaja prek celovitih večsektorskih lokalnih razvojnih strategij za posamezno območje;

d)

se oblikuje ob upoštevanju lokalnih potreb in možnosti ter vključuje inovativne značilnosti v lokalnem okolju, mreženje in po potrebi sodelovanje.

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je v okviru EKSRP imenovan LEADER za lokalni razvoj:

a)

je osredotočen na posebna podregionalna območja;

b)

voden s strani skupnosti in lokalnih akcijskih skupin, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih na ravni odločanja niti javni sektor niti katera koli posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic;

c)

se izvaja prek celovitih večsektorskih lokalnih razvojnih strategij za posamezno območje;

d)

se oblikuje ob upoštevanju lokalnih potreb in možnosti ter vključuje inovativne značilnosti v lokalnem okolju, mreženje in po potrebi sodelovanje.

Obrazložitev

Kadar lokalno partnerstvo že obstaja, se ga ne sme nepravično kaznovati, če se njegov interni način glasovanja natančno ne sklada z zahtevami osnutka direktive. Zakonodaja bi morala dopuščati dovolj svobode, da bodo lahko partnerji pri pripravi pogodbe o partnerstvu našli izvedljivo rešitev.

Predlog spremembe 29

Člen 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Lokalne razvojne strategije

1.   Lokalna razvojna strategija vključuje vsaj naslednje elemente:

a)

opredelitev območja in prebivalstva, zajetega v strategijo;

b)

analizo razvojnih potreb in možnosti območja, vključno z analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti;

c)

opis strategije in njenih ciljev, opis celovitega in inovativnega značaja strategije in hierarhijo ciljev, vključno z jasnimi in merljivimi cilji za učinke ali rezultate. Strategija je skladna z ustreznimi programi vseh vključenih skladov SSO;

d)

opis postopka vključitve skupnosti v razvoj strategije;

e)

akcijski načrt z opisom prenosa ciljev v ukrepe;

f)

opis ureditev za upravljanje in spremljanje strategije z navedbo zmogljivosti lokalne akcijske skupine za izvajanje strategije ter opis posebnih ureditev za ocenjevanje;

g)

finančni načrt strategije, vključno s predvideno dodelitvijo vsakega sklada SSO.

2.   Države članice opredelijo merila za izbiro lokalnih razvojnih strategij. V pravilih za posamezne sklade se lahko določijo merila za izbiro.

[…]

6.   Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi območja in prebivalstva, ki sta zajeta v strategiji iz odstavka 1(a).

Lokalne razvojne strategije

1.   Lokalna razvojna strategija vključuje naslednje elemente:

a)

opredelitev območja in prebivalstva, zajetega v strategijo;

b)

analizo razvojnih potreb in možnosti območja, vključno z analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti;

c)

opis strategije in njenih ciljev, celovit značaj;

)

akcijski načrt z opisom prenosa ciljev v ukrepe;

)

opis ureditev za upravljanje in spremljanje strategije z navedbo zmogljivosti lokalne akcijske skupine za izvajanje strategije ter opis posebnih ureditev za ocenjevanje;

)

finančni načrt strategije, vključno s predvideno dodelitvijo vsakega sklada SSO.

2.   Države članice opredelijo merila za izbiro lokalnih razvojnih strategij. V pravilih za posamezne sklade se lahko določijo merila za izbiro.

[…]

   

Obrazložitev

Odbor odobrava predloge Komisije, ki se nanašajo na ukrepe lokalnega razvoja in celostne teritorialne naložbe, vendar obenem poziva k poenostavitvi načinov in postopkov izvajanja teh novih določb, da bi se izognili odvračanju lokalnih akterjev od njihove uporabe. V ta namen se zdi neustrezno, da se delegiran akt predvidi tudi za opredelitev območja in prebivalstva, ki jih zadeva strategija lokalnega razvoja, saj je ta naloga običajno v pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti, ker zahteva posebno znanje o dogajanjih in problemih zadevnega ozemlja. Prav tako bi moralo biti mogoče povezati lokalne razvojne strategije z izvajanjem celostnih teritorialnih naložb in skupnih akcijskih načrtov.

Pomembno je tudi, da strategije lokalnega razvoja, ki se bodo izvajale, spodbujajo stike med mesti in podeželskimi območji in da so lokalni akterji na primestnih območjih lahko polnopravni partnerji v teh strategijah lokalnega razvoja.

Predlog spremembe 30

Člen 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zahtevki za plačilo, vključno z izdatki za finančne instrumente

2.   Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(a) in (b), skupni upravičeni izdatki iz zahtevka za plačilo vključujejo in ločeno razkrivajo skupni znesek podpore, ki je bila plačana ali bo predvidoma plačana finančnemu instrumentu za naložbe v končne prejemnike, ki se izvedejo v vnaprej določenem obdobju največ dveh let, vključno s stroški ali provizijami za upravljanje.

3.   Znesek, določen v skladu z odstavkom 2, se prilagodi v naslednjih zahtevkih za plačilo, da se upošteva razlika med zneskom podpore, predhodno izplačane za zadevni finančni instrument, in zneski, dejansko vloženimi v končne prejemnike, ki se jim prištejejo plačani stroški in provizije za upravljanje. Ti zneski se ločeno razkrijejo v zahtevku za plačilo.

[…]

Zahtevki za plačilo, vključno z izdatki za finančne instrumente

2.   Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(a) in (b), skupni upravičeni izdatki iz zahtevka za plačilo vključujejo in ločeno razkrivajo skupni znesek podpore, ki je bila plačana ali bo predvidoma plačana finančnemu instrumentu za končn prejemnik, ki se izvedejo v vnaprej določenem obdobju največ dveh let, vključno s stroški ali provizijami za upravljanje.

3.   

[…]

Obrazložitev

Besedilo predlagane uredbe močno spodbuja uporabo standardnih orodij, ki jih predvideva Komisija, s ciljem, ki ga podpiramo: da se prepreči čezmerna uporaba instrumentov finančnega inženiringa z edinim namenom potrjevanja izdatkov. S spremembami, ki jih predlaga Odbor, naj bi ponovno dosegli ravnotežje tudi z večjo diverzifikacijo določil in pogojev ter uvedbo določene mere tolerance glede sposobnosti za izpolnjevanje napovedi.

Predlog spremembe 31

Člen 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uporaba virov, ki ostanejo po zaključku programa

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kapitalski viri in dobički ter drugi dohodki ali donosi, ki se lahko pripišejo podpori finančnim instrumentom iz skladov SSO, uporabijo v skladu s cilji programa za obdobje najmanj deset let po zaključku programa.

Uporaba virov, ki ostanejo po zaključku programa

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kapitalski viri in dobički ter drugi dohodki ali donosi, ki se lahko pripišejo podpori finančnim instrumentom iz skladov SSO, uporabijo v skladu s cilji programa za obdobje najmanj let po zaključku programa.

Obrazložitev

Obdobje, v katerem velja obveznost uporabe instrumentov finančnega inženiringa in iz njih izvirajočih virov, ne sme biti tako dolgo. Obdobje 10 let po zaključku programa namreč pomeni dolgoročno pravno negotovost.

Predlog spremembe 32

Člen 40(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Poročilo o izvajanju finančnih instrumentov

2.   Poročilo iz odstavka 1 za vsak finančni instrument vsebuje naslednje informacije:

a)

navedbo programa in prednostne naloge, iz katerih se zagotovi podpora iz skladov SSO;

[…]

e)

skupni znesek podpore, ki jo je finančni instrument plačal ali odobril v pogodbah o jamstvu končnim prejemnikom po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih iz zahtevkov za plačila, predloženih Komisiji;

f)

prihodki finančnega instrumenta in vračila finančnemu instrumentu;

g)

multiplikacijski učinek naložb finančnega instrumenta ter vrednost naložb in udeležb;

h)

prispevek finančnega instrumenta k doseganju kazalnikov programa ali zadevne prednostne naloge.

[…]

Poročilo o izvajanju finančnih instrumentov

2.   Poročilo iz odstavka 1 za vsak finančni instrument vsebuje naslednje informacije:

a)

navedbo programa in prednostne naloge, iz katerih se zagotovi podpora iz skladov SSO;

[…]

e)

skupni znesek podpore, ki jo je finančni instrument plačal ali odobril v pogodbah o jamstvu končnim prejemnikom po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih iz zahtevkov za plačila, predloženih Komisiji;

)

multiplikacijski učinek naložb finančnega instrumenta ter vrednost naložb in udeležb;

[…]

Obrazložitev

Namen predlagane spremembe je poenostavitev zahtev glede vsakoletnega poročanja o podatkih, ki jih zahteva Komisija v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov.

Predlog spremembe 33

Člen 42(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sestava odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki organa upravljanja in vseh posredniških organov ter predstavniki partnerjev. Vsak član odbora za spremljanje ima glasovalno pravico.

V odboru za spremljanje programa cilja evropsko teritorialno sodelovanje so tudi predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v navedenem programu.

Sestava odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki organa upravljanja in vseh posredniških organov ter predstavniki partnerjev. Vsak član odbora za spremljanje ima glasovalno pravico.

V odboru za spremljanje programa cilja evropsko teritorialno sodelovanje so tudi predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v navedenem programu.

Obrazložitev

Ni jasno, kako bo sodelovanje tretjih držav in ozemelj, ki mejijo na najbolj oddaljene regije, vključeno v evropsko teritorialno sodelovanje. V primeru programov, ki se financirajo s sredstvi evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta za predpristopno pomoč ter tudi ESRR, na kar se nanaša člen 28 uredbe o teritorialnem sodelovanju, je jasno, da je nujno sodelovanje tretjih držav. V primeru najbolj oddaljenih regij pa tretje države in sosednje regije (z izjemo Kanarskih otokov oziroma Maroka) niso vključene niti v evropski instrument sosedstva niti instrument za predpristopno pomoč. Gre za države, ki prejemajo sredstva iz naslova Evropskega razvojnega sklada in ne prinašajo dodatnih sredstev za evropsko teritorialno sodelovanje. Čeprav je treba sodelovati s tretjimi državami, programi teritorialnega sodelovanja najbolj oddaljenih regij vključujejo samo sredstva iz ESRR. Čeprav se lahko ta sredstva porabijo zunaj ozemlja EU do višine 30 %, te tretje države ne smejo sodelovati v odborih za spremljanje.

Predlog spremembe 34

Člen 43(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naloge odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke, splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe kazalnikov rezultatov in napredka pri doseganju količinsko opredeljenih ciljnih vrednosti, ter mejnike iz okvira delovanja.

Naloge odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke, splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe kazalnikov rezultatov in napredka pri doseganju količinsko opredeljenih ciljnih vrednosti, ter mejnike iz okvira delovanja.

Obrazložitev

Odbor meni, da je pri ovrednotenju izvajanja programa treba upoštevati tudi sprotno vrednotenje (v programskem obdobju) iz člena 49.

Predlog spremembe 35

Člen 47 – nov odstavek 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošne določbe

1.   Ovrednotenje se opravi za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja programov ter oceno njihove uspešnosti in učinka. Vpliv programov se ovrednoti v skladu s poslanstvom zadevnih skladov SSO v zvezi s cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (2), pa tudi v zvezi z bruto domačim proizvodom (BDP) ter brezposelnostjo, kadar je ustrezno.

2.   Države članice zagotovijo vire, potrebne za izvedbo ovrednotenj, ter zagotovijo vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in proizvodnjo in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki in, kadar je ustrezno, kazalniki za posamezne programe.

Splošne določbe

1.   Ovrednotenje se opravi za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja programov ter oceno njihove uspešnosti in učinka. Vpliv programov se ovrednoti v skladu s poslanstvom zadevnih skladov SSO v zvezi s cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (2), pa tudi v zvezi z bruto domačim proizvodom (BDP) ter brezposelnostjo, kadar je ustrezno.

   

   Države članice zagotovijo vire, potrebne za izvedbo ovrednotenj, ter zagotovijo vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in proizvodnjo in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki in, kadar je ustrezno, kazalniki za posamezne programe.

 

Obrazložitev

Pomembno je, da ocene učinka lahko raziščejo tudi druge, enako pomembne vidike, na podlagi pristopa „preko BDP“, kot je opisano v mnenju Odbora regij Merjenje napredka preko meja BDP (glej CdR 163/2010 fin).

Predlog spremembe 36

Člen 48(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   S predhodnimi ocenami se ocenijo:

[…]

g)

ali so količinsko opredeljene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz skladov SSO;

h)

utemeljitev oblike predlagane podpore;

i)

zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje programa;

j)

ustreznost postopkov za spremljanje programa in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja;

k)

ustreznost mejnikov, izbranih za okvir delovanja;

l)

ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje diskriminacije;

m)

ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje trajnostnega razvoja.

3.   S predhodnimi ocenami se ocenijo:

[…]

g)

ali so količinsko opredeljene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz skladov SSO;

h)

utemeljitev oblike predlagane podpore;

i)

zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje programa;

)

ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje diskriminacije;

)

ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje trajnostnega razvoja.

Obrazložitev

Odbor meni, da predhodna ocena ne more vsebovati elementov, ki jih ni mogoče ustrezno količinsko določiti pred aktiviranjem programov ali ki so že vsebovani v drugih dokumentih (na primer sistem upravljanja in nadzora, pogodba o partnerstvu). V ta namen se predlaga, da se nekatere informacije črtajo.

Predlog spremembe 37

Člen 49 – nov odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ovrednotenje med programskim obdobjem

1.   Organ upravljanja sestavi načrt vrednotenja za vsak program in ga predloži v skladu s pravili za posamezne sklade.

2.   Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za vrednotenje.

3.   Organi upravljanja med programskim obdobjem za vsak program na podlagi načrta vrednotenja opravijo vrednotenje, vključno z vrednotenji za oceno uspešnosti in učinka. Vsaj enkrat v programskem obdobju se z ovrednotenjem oceni, kako je podpora iz skladov SSO prispevala k ciljem za vsako prednostno nalogo. Odbor za spremljanje preuči vse vrednotenja in jih pošlje Komisiji.

4.   Komisija lahko na svojo pobudo ovrednoti programe.

Ovrednotenje med programskim obdobjem

1.   Organ upravljanja sestavi načrt vrednotenja za vsak program in ga predloži v skladu s pravili za posamezne sklade.

2.   Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za vrednotenje.

3.   Organi upravljanja med programskim obdobjem za vsak program na podlagi načrta vrednotenja opravijo vrednotenje, vključno z vrednotenji za oceno uspešnosti in učinka. Vsaj enkrat v programskem obdobju se z ovrednotenjem oceni, kako je podpora iz skladov SSO prispevala k ciljem za vsako prednostno nalogo. Odbor za spremljanje preuči vse vrednotenja in jih pošlje Komisiji.

   

.   Komisija lahko na svojo pobudo ovrednoti programe.

Obrazložitev

Da bi dosegli boljšo usmeritev k rezultatom, je primerno, da se ugotovitve, ki izhajajo iz sprotnih vrednotenj, dejansko uporabljajo za izboljšanje učinkovitosti programov.

Predlog spremembe 38

Člen 54(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek

1.   Neto prihodki, ustvarjeni po koncu dejavnosti v določenem referenčnem obdobju, se določijo vnaprej po eni od naslednjih metod:

a)

uporaba pavšalnega odstotka prihodka za zadevno vrsto dejavnosti;

b)

izračun sedanje vrednosti neto prihodkov dejavnosti ob upoštevanju uporabe načela „plača povzročitelj“ ter po potrebi vidikov enakosti v povezavi s sorazmerno blaginjo zadevne države članice.

Upravičeni izdatki dejavnosti, ki naj bi se sofinancirala, ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe dejavnosti, zmanjšanih za sedanjo vrednost neto prihodka, določenega po eni od teh metod.

Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi pavšalnega odstotka iz točke (a) zgoraj.

Komisija sprejme metodologijo iz točke (b) z izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 143(3)

Dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek

1.   Neto prihodki, ustvarjeni po koncu dejavnosti v določenem referenčnem obdobju, se določijo vnaprej po eni od naslednjih metod:

a)

uporaba pavšalnega odstotka prihodka za zadevno vrsto dejavnosti;

b)

izračun sedanje vrednosti neto prihodkov dejavnosti ob upoštevanju uporabe načela „plača povzročitelj“ ter po potrebi vidikov enakosti v povezavi s sorazmerno blaginjo zadevne države članice.

Upravičeni izdatki dejavnosti, ki naj bi se sofinancirala, ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe dejavnosti, zmanjšanih za sedanjo vrednost neto prihodka, določenega po eni od teh metod.

opredelitvi pavšalnega odstotka iz točke (a) zgoraj

Komisija sprejme metodologijo iz točke (b) z izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 143(3).

Obrazložitev

Da ne bi odvračali nosilcev projektov, se zdi primerno znova uvesti pravila, ki so veljala v obdobju 2000–2006 in so predvidevala uporabo enotne specifične (znižane) stopnje financiranja za projekte, ki ustvarjajo dohodke.

Predlog spremembe 39

Člen 55

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upravičenost

1.   Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali pravil za posamezne sklade.

[…]

6.   Neto prihodek, nastal neposredno zaradi dejavnosti med njenim izvajanjem, ki ni bil upoštevan v času odobritve dejavnosti, se odšteje od upravičenih izdatkov dejavnosti v končnem zahtevku za plačilo, ki ga predloži upravičenec. To pravilo se ne uporablja za finančne instrumente in nagrade.

[…]

Upravičenost

1.   Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali pravil za posamezne sklade.

[…]

   

[…]

   

Obrazložitev

Odstavek 6 bi bilo treba črtati, da bi olajšali postopek pregleda v času izvajanja dejavnosti. Dodati bi bilo treba nov odstavek (9), ker teritorialno sodelovanje terja poseben režim, saj bi bila uporaba ali uskladitev različnih nacionalnih predpisov prevelika upravna ovira za ustrezno izvajanje projektov.

Predlog spremembe 40

Člen 59(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebna pravila o upravičenosti za nepovratna sredstva

3.   Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov SSO:

a)

obresti na dolgove;

b)

nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno dejavnost. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek;

c)

davek na dodano vrednost. Zneski DDV pa so upravičeni, kadar niso izterljivi na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV in jih plača upravičenec, za katerega ne velja, da ni davčni zavezanec, kakor je opredeljen v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive 2006/112/ES, če takšni zneski DDV ne nastanejo v zvezi z zagotavljanjem infrastrukture.

Posebna pravila o upravičenosti za nepovratna sredstva

3.   Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov SSO:

a)

obresti na dolgove;

b)

nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno dejavnost. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek;

c)

davek na dodano vrednost. .

Obrazložitev

Odbor meni, da samo povratni DDV ne bi smel biti upravičen do prispevka iz skladov SSO. Če bo v vseh projektih, ki jih izvajajo institucije javnega sektorja, DDV, ki ni povraten, veljal za neupravičen izdatek, bo to znatno povečalo nacionalno sofinanciranje ter ogrozilo regionalno in lokalno zmožnost izvajanja projektov. Odbor nadalje meni, da je pravilo o neupravičenosti DDV v zvezi z zagotavljanjem infrastrukture upravičencem diskriminatorno v primerjavi z drugimi vrstami dejavnosti.

Predlog spremembe 41

Člen 64

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Akreditacija in usklajevanje

 

   […]

3.   Akreditacija temelji na mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni, ali organ izpolnjuje akreditacijska merila. Neodvisni revizijski organ svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

[…]

5.   Država članica lahko imenuje usklajevalni organ, ki je pristojen za zveze s Komisijo in obveščanje Komisije, spodbujanje usklajene uporabe pravil Unije, pripravo zbirnega poročila s pregledom vseh izjav o upravljanju in revizijskih mnenj na nacionalni ravni ter uskladitev izvajanja sanacijskih ukrepov glede pomanjkljivosti splošne narave.

Akreditacija in usklajevanje

 

   […]

   

[…]

   

Obrazložitev

Namen spremembe je preprečiti množenje organizacij in subjektov, zaradi katerih bi sistem upravljanja in nadzora postal še bolj zapleten.

Predlog spremembe 42

Člen 67

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošna pravila za plačila

1.   Komisija opravi plačila prispevkov iz skladov SSO vsakemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada.

2   Plačila so v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila letne razlike ter po potrebi končne razlike.

3.   Oblike podpore v skladu s členom 57(1)(b), (c) in (d) se zneski, plačani upravičencu, štejejo za upravičene izdatke.

Splošna pravila za plačila

1.   Komisija opravi plačila prispevkov iz skladov SSO vsakemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada.

2.   Plačila so v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in končne razlike.

3.   Oblike podpore v skladu s členom 57(1)(b), (c) in (d) se zneski, plačani upravičencu, štejejo za upravičene izdatke.

Obrazložitev

Ne strinjamo se z omembo „letne razlike“, saj uvaja načelo letne potrditve obračuna (letno zaprtje). Menimo, da predlagana letna potrditev obračuna v resnici uvaja letno zaprtje, ki bo povečalo upravno breme, uvedlo obvezne finančne popravke nepravilnosti, ki jih opazita Evropska komisija in/ali Računsko sodišče, ter zmanjšalo prožnost, ki omogoča prijavo in zamenjavo „prekomerno knjiženih“ izdatkov, kar trenutno obstaja v obdobju 2007–2013.

Predlog spremembe 43

Člen 75(1)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predložitev informacij

1.   Do 1. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država članica Komisiji predloži naslednje dokumente in informacije v skladu s [členom 56] finančne uredbe:

(a)

potrjene letne računovodske izkaze ustreznih organov, akreditiranih v skladu s členom 64;

Predložitev informacij

1.   Do 1. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država članica Komisiji predloži naslednje dokumente in informacije v skladu s [členom 56] finančne uredbe:

(a)

potrjene letne računovodske izkaze ustreznih organov, akreditiranih v skladu s členom 64;

Obrazložitev

Koristno bi bilo, da bi tako kot v trenutnem programskem obdobju letni obračun ostal možnost, za katero se lahko odloči organ za potrjevanje. Časovni okvir, določen v členu 75, je zahteven, ker je prekratek.

Predlog spremembe 44

Člen 82(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naložbe za rast in delovna mesta

 

   […]

2.   Viri za cilj naložbe za rast in delovna mesta se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:

(a)

manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(b)

regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27;

(c)

bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27.

Te tri kategorije regij so določene glede na njihov BDP na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2006–2008, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.

Naložbe za rast in delovna mesta

 

   […]

2.   Viri za cilj naložbe za rast in delovna mesta se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:

(a)

manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(b)

regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27;

(c)

bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27.

Te tri kategorije regij so določene glede na njihov BDP na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.

Obrazložitev

Amandma pojasnjuje, da je treba pri ocenjevanju upravičenosti regije uporabljati najnovejše razpoložljive podatke, ne pa podatkov iz obdobja pred krizo, tj. 2006–2008.

Predlog spremembe 45

Člen 83(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Skupni viri

4.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razčlenitvi skupnih virov po državah članicah brez poseganja v odstavek 3 tega člena in člen 84(7).

Skupni viri

4.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razčlenitvi skupnih virov po državah članicah brez poseganja v odstavek 3 tega člena in člen 84(7)

Obrazložitev

OR želi zagotoviti, da Komisija dodeli sredstva za programe teritorialnega sodelovanja po področjih sodelovanja in ne po državah članicah.

Predlog spremembe 46

Člen 84

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Viri za naložbe za rast in delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje

2.   Za razčlenitev po državah članicah se uporabijo naslednja merila:

a)

upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, nacionalna blaginja in stopnja brezposelnosti za manj razvite regije in regije v prehodu;

b)

upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, stopnja brezposelnosti, stopnja zaposlenosti, raven izobrazbe in gostota prebivalstva za bolj razvite regije;

c)

prebivalstvo, nacionalna blaginja in površina za Kohezijski sklad.

3.   Najmanj 25 % virov iz strukturnih skladov za manj razvite regije, 40 % za regije v prehodu in 52 % za bolj razvite regije se v vsaki državi članici dodeli ESS. V tej določbi se podpora državi članici v okviru [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] šteje za del deleža strukturnih skladov, dodeljenega ESS.

[…]

5.   Podpora iz strukturnih skladov za [pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] v okviru naložb za rast in delovna mesta znaša 2 500 000 000 EUR.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o znesku, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov vsake države članice za celotno obdobje v vsaki državi članici. V skladu s tem se ustrezno zmanjša dodelitev strukturnih skladov vsake države članice.

Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz strukturnih skladov iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] v proračunu za leto 2014.

6.   5 % virov za cilj naložbe za rast in delovna mesta se nameni za rezervo za uspešnost, ki se dodeli v skladu s členom 19.

[…]

8.   Cilju evropsko teritorialno sodelovanje se nameni 3,48 % skupnih virov, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 (tj. skupno 11 700 000 004 EUR).

Viri za naložbe za rast in delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje

2.   Za razčlenitev po državah članicah se uporabijo naslednja merila:

a)

upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, nacionalna blaginja in stopnja brezposelnosti za manj razvite regije in regije v prehodu;

b)

upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, stopnja brezposelnosti, stopnja zaposlenosti, raven izobrazbe in gostota prebivalstva za bolj razvite regije;

c)

prebivalstvo, nacionalna blaginja in površina za Kohezijski sklad.

3.   Najmanj 2 % virov iz strukturnih skladov za manj razvite regije,  % za regije v prehodu in % za bolj razvite regije se v vsaki državi članici dodeli ESS. V tej določbi se podpora državi članici v okviru [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] šteje za del deleža strukturnih skladov, dodeljenega ESS.

[…]

5.   Podpora za [pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] znaša 2 500 000 000 EUR.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o znesku, ki se prenese iz dodelitve .

   

[…]

8.   Cilju evropsko teritorialno sodelovanje se nameni 3,48 % skupnih virov, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 (tj. skupno 11 700 000 004 EUR).

Obrazložitev

Odbor regij poziva, da bi bilo treba poleg običajnih meril za dodeljevanje sredstev državam članicam upoštevati tudi dodatna merila, kot so hude in stalne naravne in demografske ovire regij, kakor je določeno v členu 174 PDEU. Upoštevati bi bilo treba tudi druga demografska merila, kot so razporeditev prebivalstva, depopulacija nekaterih delov regij, zlasti podeželskih in obmejnih, ter staranje prebivalstva, ki lahko pomembno vplivajo na gospodarski razvoj in strošek javnih storitev.

Poleg tega Odbor meni, da je predlagana raven minimalnega odstotka, ki se dodeli ESS, previsoka. Zato poziva k znižanju praga za vsako kategorijo regije. Meni namreč, da je pomembno, da se regijam omogoči vlaganje v sektorje, ki so nosilci in ustvarjalci novih delovnih mest, ob hkratnem zagotavljanju ambiciozne ravni financiranja na področjih zaposlovanja in socialnih zadev.

Regulativni okvir strukturnih skladov lahko predstavlja novo pravno podlago za Evropski program za pomoč v hrani ljudem v stiski, vendar v nobenem primeru ne more s finančnega vidika nadomestiti tega programa (pomoči v hrani), katerega cilji izhajajo iz skupne kmetijske politike.

OR želi še zagotoviti, da Evropska komisija dodeli sredstva za programe teritorialnega sodelovanja po področjih sodelovanja.

Predlog spremembe 47

Člen 86(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodatnost

4.   Preverjanje, ali se je za to obdobje ohranila raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta, se opravi samo v državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj 15 % celotnega prebivalstva.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj 70 % prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni ravni.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo več kot 15 % in manj kot 70 % prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni in regionalni ravni. Navedene države članice Komisiji v ta namen predložijo informacije o izdatkih v manj razvitih regijah in regijah v prehodu v vsaki fazi postopka preverjanja.

Dodatnost

4.   Preverjanje, ali se je za to obdobje ohranila raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta, se opravi samo v državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj % celotnega prebivalstva.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo več kot  % in manj kot 70 % prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni in regionalni ravni. Navedene države članice Komisiji v ta namen predložijo informacije o izdatkih v manj razvitih regijah in regijah v prehodu v vsaki fazi postopka preverjanja.

Obrazložitev

Nekoristno in odveč je določati, da se preverjanje opravi glede na velikost prebivalstva, saj je v pristojnosti držav članic, da določijo način uveljavljanja tega načela. Poleg tega pozdravljamo dejstvo, da se bo načelo dodatnosti odpravilo v državah članicah, v katerih le majhen delež prebivalstva živi v manj razvitih regijah in regijah v prehodu. V skladu z načelom sorazmernosti in zaradi upravne poenostavitve bi bilo treba mejo dvigniti na 20 %.

Predlog spremembe 48

Člen 87(2) (c) in (h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina in sprejetje operativnih programov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta

2.   V operativnem programu se navedejo:

[…]

c)

prispevek k celostnemu pristopu k teritorialnemu razvoju iz pogodbe o partnerstvu, med drugim:

i)

mehanizmi, ki zagotavljajo uskladitev med skladi, EKSRP, ESPR ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter EIB;

ii)

kadar je ustrezno, načrtovan celostni pristop k teritorialnemu razvoju mest, podeželja, obalnih območij in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti izvedbeni pogoji iz členov 28 in 29;

iii)

seznam mest, kjer se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, okvirna letna dodelitev podpore ESRR za te ukrepe, vključno z viri, prenesenimi na mesta za upravljanje v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. [ESRR], ter okvirna letna dodelitev podpore ESS za celostne ukrepe;

iv)

opredelitev območij, na katerih se bo izvajal lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

v)

ureditve za medregionalne in nadnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo v eni drugi državi članici;

vi)

kadar je ustrezno, prispevek načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

d)

prispevek k celostnemu pristopu iz pogodbe o partnerstvu za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, ter okvirna dodelitev finančnih sredstev;

[…]

h)

izvedbene določbe za operativni program, ki vključujejo:

i)

opredelitev organa za akreditacijo, organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to ustrezno, in revizijskega organa;

ii)

opredelitev organa, ki mu bo Komisija opravila plačila.

Vsebina in sprejetje operativnih programov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta

2.   V operativnem programu se navedejo:

[…]

c)

prispevek k celostnemu pristopu k teritorialnemu razvoju iz pogodbe o partnerstvu, med drugim:

i)

mehanizmi, ki zagotavljajo uskladitev med skladi, EKSRP, ESPR ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter EIB;

ii)

kadar je ustrezno, načrtovan celostni pristop k teritorialnemu razvoju mest, podeželja, obalnih območij in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti izvedbeni pogoji iz členov 28 in 29;

iii)

seznam mest, kjer se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest okvirna letna dodelitev podpore ESRR za te ukrepe, vključno z viri, prenesenimi na mesta za upravljanje v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. [ESRR], ter okvirna letna dodelitev podpore ESS za celostne ukrepe;

iv)

opredelitev območij, na katerih se bo izvajal lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

v)

ureditve za medregionalne in nadnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo v eni drugi državi članici;

vi)

kadar je ustrezno, prispevek načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

prispevek k celostnemu pristopu iz pogodbe o partnerstvu za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, ter okvirna dodelitev finančnih sredstev;

[…]

)

izvedbene določbe za operativni program, ki vključujejo:

i)

opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to ustrezno, in revizijskega organa;

ii)

opredelitev organa, ki mu bo Komisija opravila plačila.

Obrazložitev

Predlog Komisije o določitvi točnega seznama mest je preveč predpisujoč, zato se predlaga, da je seznam okviren. Poleg tega bi seznam mest morali pripraviti v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi.

Predlaga se, da se točka d) vključi v točko c) (viii), ki tako postane izčrpna glede celostnega pristopa; v skladu s predlogom spremembe k členu 64(3) se predlaga črtanje sklicevanja na zunanji organ za akreditacijo.

Predlog spremembe 49

Člen 91(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Informacije, ki se predložijo Komisiji

2.   Veliki projekti, ki se predložijo Komisiji v odobritev, so navedeni na seznamu velikih projektov operativnega programa. Seznam pregleda država članica ali organ upravljanja dve leti po sprejetju operativnega programa in se na zahtevo države članice lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 26(2), zlasti za vključitev velikih projektov s predvidenim datumom dokončanja do konca leta 2022.

Informacije, ki se predložijo Komisiji

2.   Veliki projekti, ki se predložijo Komisiji v odobritev, so navedeni na seznamu velikih projektov operativnega programa. eliki projekt dokončan do konca leta 2022.

Obrazložitev

Odbor regij želi, da bi se veliki projekti, predloženi v programskem obdobju, lahko začeli izvajati brez čakanja na odobritev Komisije, kot se predlaga za trenutno programsko obdobje. Odbor poziva k možnosti, da se lahko stroški prijavijo, še preden Komisija odobri velik projekt, da bi se izognili zamudam ob začetku delovanja.

Predlog spremembe 50

Člen 93(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Skupni akcijski načrt je dejavnost, ki je opredeljena in se upravlja glede na realizacije in rezultate, ki se bodo z njo dosegli. Vključuje skupino projektov, z izjemo infrastrukturnih projektov, za izvajanje katerih je odgovoren upravičenec v okviru operativnega programa ali programov. Realizacije in rezultate skupnega akcijskega načrta skupaj določita država članica in Komisija, prispevajo pa k posebnim ciljem operativnih programov in so podlagaza podporo iz skladov. Rezultati se nanašajo na neposredni vpliv skupnega akcijskega načrta. Upravičenec je oseba javnega prava. Skupni akcijski načrti se ne štejejo za velike projekte.

1.   Skupni akcijski načrt je dejavnost, ki je opredeljena in se upravlja glede na realizacije in rezultate, ki se bodo z njo dosegli. Vključuje skupino projektov, za izvajanje katerih je odgovoren upravičenec v okviru operativnega programa ali programov. Realizacije in rezultate skupnega akcijskega načrtaskupaj določita država članica in Komisija, prispevajo pa k posebnim ciljem operativnih programov in so podlaga za podporo iz skladov. Rezultati se nanašajo na neposredni vpliv skupnega akcijskega načrta. Upravičenec je oseba javnega prava. Skupni akcijski načrti se ne štejejo za velike projekte.

Obrazložitev

Odbor ugotavlja, da skupni akcijski načrt olajšuje zlasti izvajanje ESS v okviru posebnih opredeljenih ukrepov, vendar obžaluje, da je uporaba tega mehanizma za ESRR otežena zaradi izključitve infrastrukturnih projektov.

Predlog spremembe 51

Člen 93(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Področje uporabe

 

   […]

2.   Javna podpora, ki se dodeli skupnemu akcijskemu načrtu, znaša najmanj 10 000 000 EUR ali 20 % javne podpore operativnega programa ali programov, kar je manj.

Področje uporabe

 

   […]

2.   Javna podpora, ki se dodeli skupnemu akcijskemu načrtu, znaša najmanj 000 000 EUR ali % javne podpore operativnega programa ali programov, kar je manj.

Obrazložitev

Nižji prag na splošno velja za primernejšega, da se zagotovi ustreznost tega instrumenta za dano kritično maso. Vendar je treba opozoriti, da je to zakonsko določena najnižja meja, v številnih državah članicah pa bo prag, ki ga je treba določiti v pogajalskem procesu, znatno višji.

Predlog spremembe 52

Člen 102(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pošiljanje finančnih podatkov

1.   Organ upravljanja Komisiji za namene spremljanja za vsak operativni program in po prednostnih oseh do 31. januarja, 30. aprila, 31. julija in 31. oktobra v elektronski obliki pošlje:

a)

upravičene skupne in javne stroške dejavnosti ter število dejavnosti, izbranih za podporo;

b)

upravičene skupne in javne stroške pogodb ali drugih pravnih obveznosti, ki jih prevzamejo upravičenci pri izvajanju dejavnosti, izbranih za podporo;

c)

skupne upravičene izdatke, ki jih upravičenci predložijo organu upravljanja.

Pošiljanje finančnih podatkov

1.   Organ upravljanja Komisiji za namene spremljanja za vsak operativni program in po prednostnih oseh do 31. januarja 31. julija v elektronski obliki pošlje:

a)

upravičene skupne in javne stroške dejavnosti ter število dejavnosti, izbranih za podporo;

b)

upravičene skupne in javne stroške pogodb ali drugih pravnih obveznosti, ki jih prevzamejo upravičenci;

c)

skupne upravičene izdatke, ki jih upravičenci predložijo organu upravljanja.

Obrazložitev

Odbor želi poenostaviti posredovanje finančnih podatkov z zmanjšanjem pogostosti te zahteve s štirikrat na dvakrat letno. Enako velja za posredovanje podatkov o izbranih dejavnostih: to naj bi veljalo le za skupne upravičene stroške, upravičene javne stroške, pogodbe in druge pravne obveznosti med organi upravljanja in upravičenci.

Predlog spremembe 53

Člen 105

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obveščanje in objavljanje

1.   Države članice in organi upravljanja so pristojni za:

(a)

vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o vseh operativnih programih v zadevni državi članici in dostopom do njih;

(b)

obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnih programov;

(c)

obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in komuniciranja o rezultatih in vplivu pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti.

2.   Države članice za zagotovitev preglednosti pri podpori skladov vodijo seznam dejavnosti po operativnih programih in skladih v formatu CVS ali XML, dostopen na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, kjer sta na voljo seznam in povzetek vseh operativnih programov v navedeni državi članici.

Seznam dejavnosti se posodobi najmanj vsake tri mesece.

Minimalne informacije, ki se navedejo v seznamu dejavnosti, so navedene v Prilogi V.

Obveščanje in objavljanje

1.   Države članice in organi upravljanja so pristojni za:

(a)

vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o vseh operativnih programih v zadevni državi članici in dostopom do njih;

(b)

obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnih programov;

(c)

obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in komuniciranja o rezultatih in vplivu pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti.

2.   

.   Države članice za zagotovitev preglednosti pri podpori skladov vodijo seznam dejavnosti po operativnih programih in skladih v formatu CVS ali XML, dostopen na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, kjer sta na voljo seznam in povzetek vseh operativnih programov v navedeni državi članici.

Seznam dejavnosti se posodobi najmanj .

Minimalne informacije, ki se navedejo v seznamu dejavnosti, so navedene v Prilogi V.

Obrazložitev

Uredbe bi morale omogočiti skupne ukrepe ozaveščanja Evropske komisije in Odbora regij, s katerimi bi pomagali regionalnim in lokalnim oblastem pojasniti, kako deluje kohezijska politika: pred izvajanjem, med izvajanjem in po njem. OR bi moral imeti možnost, da podpre prizadevanja regionalnih in lokalnih oblasti kot prejemnic kohezijskih sredstev, ki morajo pokazati konkretne rezultate. OR bi moral imeti tudi možnost, da državljanom pojasni, kako so bila sredstva iz strukturnih skladov porabljena in kakšna je bila pri tem vloga Evropske unije.

Odbor želi tudi poenostaviti postopke obveščanja in razkrivanja informacij, zato se zdi posodabljanje seznama dejavnosti dvakrat na leto dovolj.

Predlog spremembe 54

Člen 110(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Določitev stopenj sofinanciranja

3.   Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnega programa pri cilju naložbe za rast in delovna mesta ne presega:

(a)

85 % za Kohezijski sklad;

(b)

85 % za manj razvite regije držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 % povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije;

(c)

80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točke (b), upravičene do prehodne ureditve v okviru Kohezijskega sklada na dan 1. januarja 2014;

(d)

75 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točk (b) in (c), in za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(e)

60 % za regije v prehodu, razen tistih iz točke (d);

(f)

50 % za bolj razvite regije, razen tistih iz točke (d).

Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnih programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ne presega 75 %.

Določitev stopenj sofinanciranja

3.   Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnega programa pri cilju naložbe za rast in delovna mesta ne presega:

(a)

85 % za Kohezijski sklad;

(b)

85 % za manj razvite regije držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 % povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije;

(c)

80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točke (b), upravičene do prehodne ureditve v okviru Kohezijskega sklada na dan 1. januarja 2014;

(d)

75 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točk (b) in (c), in za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(e)

60 % za regije v prehodu, razen tistih iz točke (d);

(f)

50 % za bolj razvite regije, razen tistih iz točke (d).

Stopnja sofinanciranja operativnih programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ne presega 5 %.

Obrazložitev

Predlagana stopnja sofinanciranja 75 % za operativne programe v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja je nižja od stopnje sofinanciranja za manj razvite regije v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta. Zaradi te nižje stopnje sofinanciranja so programi evropskega teritorialnega sodelovanja neprivlačni za te manj razvite regije. Odbor regij se zato ne strinja z nižjim, 75-odstotnim deležem sofinanciranja programov evropskega teritorialnega sodelovanja. Odbor regij meni, da je tako razlikovanje neutemeljeno, in poziva k uskladitvi stopnje sofinanciranja za oba cilja na 85 %. Za ohranitev kakovosti sodelovanja je treba ohraniti zdajšnje določbe iz člena 53(3) in (4) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (splošne uredbe):

„3.   Za operativne programe v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘, pri katerih vsaj en udeleženec spada med države članice, katerih povprečni bruto domači proizvod na prebivalca (BDP) za obdobje 2001–2003 ni presegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju, prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 85 % upravičenih izdatkov. Za vse druge operativne programe prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 75 % upravičenih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR.

4.   Za prispevek iz skladov na ravni prednostne osi ne veljajo zgornje meje, določene v odstavku 3 in Prilogi III. Vendar so določene, da se zagotovi spoštovanje največjega zneska prispevka iz skladov in največje stopnje prispevka na sklad, določena na ravni operativnega programa.“

Odbor regij poleg tega meni, da je neprimerno, da bi se najvišja stopnja sofinanciranja določila na ravni vsake prednostne osi. Taka določba ne omogoča različnih stopenj sofinanciranja v okviru posameznih prioritetnih osi, da bi prejemnike spodbudili k izpolnjevanju nekaterih strateških prednostnih nalog.

Predlog spremembe 55

Člen 111(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prilagoditev stopenj sofinanciranja

(4)   pokritost območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer:

(a)

otoške države članice, upravičene v okviru Kohezijskega sklada, in drugi otoki, razen če na njih leži glavno mesto države članice ali imajo trdno povezavo s celino;

(b)

gorska območja, kakor so opredeljena v nacionalni zakonodaji države članice;

(c)

redko (manj kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer) in zelo redko (manj kot 8 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljena območja.

Prilagoditev stopenj sofinanciranja

(4)   pokritost območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer:

(a)

otoške države članice, upravičene v okviru Kohezijskega sklada, in drugi otoki, razen če na njih leži glavno mesto države članice ali imajo trdno povezavo s celino;

(b)

gorska območja, kakor so opredeljena v nacionalni zakonodaji države članice;

(c)

redko (manj kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer) in zelo redko (manj kot 8 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljena območja;

Predlog spremembe 56

Člen 112(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odgovornosti držav članic

2.   Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku zadevnih upravnih in pravnih postopkov.

Odgovornosti držav članic

2.   Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku zadevnih upravnih in pravnih postopkov.

Obrazložitev

Sprejme se natančnejša formulacija besedila Komisije, ne pa omejitev uporabe sistemov elektronske izmenjave podatkov samo na javne upravičence.

Predlog spremembe 57

Člen 113

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Imenovanje organov

 

   […]

5.   Pri cilju naložbe za rast in delovna mesta so lahko ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja, organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega javnega organa ali telesa. Vendar pri operativnih programih, pri katerih skupni znesek podpore iz skladov presega 250 000 000 EUR, revizijski organ ne sme biti del istega javnega organa ali telesa kot organ upravljanja.

[…]

7.   Država članica ali organ upravljanja lahko zaupata upravljanje dela operativnega programa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja (v nadaljnjem besedilu: globalna nepovratna sredstva). Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter za upravno in finančno poslovodenje.

Imenovanje organov

 

   […]

5.   Pri cilju naložbe za rast in delovna mesta so lahko ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja, organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega javnega organa ali telesa.

[…]

7.   Država članica ali organ upravljanja lahko zaupata upravljanje dela operativnega programa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja (v nadaljnjem besedilu: globalna nepovratna sredstva). Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter za upravno in finančno poslovodenje.

Obrazložitev

OR meni, da bi bilo tudi pri programih, kjer znesek presega 250 milijonov EUR, bolje obdržati trenutno ureditev, v skladu s katero je lahko revizijski organ del istega javnega organa ali telesa kot organ upravljanja.

OR tudi meni, da določba o zahtevanih jamstvih ne sme veljati za posredniške organe, ki jih ureja javno pravo.

Predlog spremembe 58

Člen 114(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naloge organa upravljanja

2.   Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:

(a)

podpira delo odbora za spremljanje in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki in mejniki;

(b)

pripravi letna in končno poročilo o izvajanju ter jih potem, ko jih potrdi odbor za spremljanje, predloži Komisiji;

(c)

posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje dejavnosti;

(d)

vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, potrebnih za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo, vključno s podatki o posameznih udeležencih v dejavnostih, če je primerno;

(e)

zagotavlja, da se podatki iz točke (d) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem ter da se podatki o kazalnikih razčlenijo po spolu, če se to zahteva v Prilogi I Uredbe o ESS.

Naloge organa upravljanja

2.   Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:

(a)

podpira delo odbora za spremljanje in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki in mejniki;

(b)

pripravi letna in končno poročilo o izvajanju ter jih potem, ko jih potrdi odbor za spremljanje, predloži Komisiji;

(c)

posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje dejavnosti;

(d)

vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, potrebnih za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo;

(e)

zagotavlja, da se podatki iz točke (d) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem ter da se podatki o kazalnikih razčlenijo po spolu, če se to zahteva v Prilogi I Uredbe o ESS.

Obrazložitev

Pomembno je ohraniti podatke o posameznih dejavnostih, ki bi lahko bili iz različnih razlogov koristni, npr. v primeru spora itd.

Predlog spremembe 59

Člen 117

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Akreditacija in odvzem akreditacije organa upravljanja in organa za potrjevanje

1.   Akreditacijski organ sprejme uradni sklep o akreditaciji navedenih organov upravljanja in organov za potrjevanje, ki izpolnjujejo akreditacijska merila, ki jih je Komisija v skladu s členom 142 uvedla z delegiranimi akti.

2.   Uradni sklep iz odstavka 1 temelji na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni sistem upravljanja in nadzora, vključno z vlogo posredniških organov v njem ter njegovo upoštevanje členov 62, 63, 114 in 115. Akreditacijski organ upošteva, ali so sistemi upravljanja in nadzora za operativni program podobni sistemom, ki so se uporabljali v predhodnem programskem obdobju, in tudi vse dokaze o njihovem učinkovitem delovanju.

3.   Država članica v šestih mesecih od sprejetja sklepa o sprejetju operativnega programa Komisiji predloži uradni sklep iz odstavka 1.

4.   Kadar skupni znesek podpore za operativni program iz skladov presega 250 000 000 EUR, lahko Komisija v dveh mesecih po prejemu uradnega sklepa iz odstavka 1 zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa ter opis sistema upravljanja in nadzora.

Komisija lahko v dveh mesecih po prejemu teh dokumentov predloži pripombe.

Komisija pri odločanju o tem, ali zahtevati navedene dokumente, upošteva, ali so sistemi upravljanja in nadzora za operativni program podobni sistemom, ki so se uporabljali v predhodnem programskem obdobju, ali organ upravljanja izvaja tudi naloge organa za potrjevanje in tudi vse dokaze o njihovem učinkovitem delovanju.

   

   

   

   

Obrazložitev

Predlagana akreditacija organov upravljanja in nadzora se zavrača. Izvajanje kohezijske politike s strani držav članic je v skladu z načelom subsidiarnosti v EU. Akreditacija državnih organov s strani drugih državnih organov v nekaterih državah članicah nima osnove in posega v organizacijsko suverenost držav članic.

Predlog spremembe 60

Člen 118 – nov odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sodelovanje z revizijskimi organi

Sodelovanje z revizijskimi organi

   

Obrazložitev

Odbor regij predlaga, da se zaradi poenostavitve pri sorazmernosti nadzora ponovno uvede prejšnji člen 74(1) iz programskega obdobja 2007–2013.

Predlog spremembe 61

Člen 121(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zahtevki za plačilo

1.   Zahtevki za plačilo za vsako prednostno os vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

(b)

skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti in kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

(c)

ustrezno upravičeno javno podporo, ki je bila izplačana upravičencu in kakor je vnesena v izkaze organa za potrjevanje.

Zahtevki za plačilo

1.   Zahtevki za plačilo za vsako prednostno os vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

(b)

skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti in kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

Obrazložitev

Odbor meni, da podatki o javni podpori, izplačani upravičencu, ne smejo biti vključeni v zahtevke za plačilo, poslane Komisiji. Odbor zato predlaga poenostavitev teh podatkov.

Predlog spremembe 62

Člen 124(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Plačilo vnaprejšnjega financiranja

1.   Začetno vnaprejšnje financiranje se plača v obrokih:

(a)

leta 2014: 2 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(b)

leta 2015: 1 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(c)

leta 2016: 1 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program.

Če je operativni program sprejet leta 2015 ali pozneje, se prvi obroki plačajo v letu sprejetja.

Plačilo vnaprejšnjega financiranja

1.   Začetno vnaprejšnje financiranje se plača v obrokih:

(a)

leta 2014: 2 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(b)

leta 2015: % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(c)

leta 2016:  % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program.

Če je operativni program sprejet leta 2015 ali pozneje, se prvi obroki plačajo v letu sprejetja.

Obrazložitev

Odbor pozdravlja predlog, po katerem mora organ upravljanja izvesti plačilo upravičencem, preden od Komisije zahteva povračilo; vendar ta določba zahteva večjo prožnost sistema predujmov, da bi imeli organi upravljanja na voljo zadostna sredstva, da lahko izpolnjujejo zahteve upravičencev. Odbor v zvezi s tem poziva k povečanju količine sredstev, ki jih predlaga Komisija. To bi lahko zmanjšalo težave, s katerimi se soočajo nekatere države članice med krizo glede njihovega nacionalnega deleža.

Predlog spremembe 63

Člen 128(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina letnih računovodskih izkazov

1.   Potrjeni letni računovodski izkazi za vsak operativni program zajemajo obračunsko leto in na ravni vsake prednostne osi vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, vnesenih v računovodske izkaze organa za potrjevanje, kot so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, ustrezno upravičeno javno podporo, ki je bila izplačana, in skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti;

(b)

preklicane in izterjane zneske med obračunskim letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, izterljive zneske iz člena 61 in neizterljive zneske;

(c)

za vsako prednostno os seznam dejavnosti, zaključenih med obračunskim letom, ki sta jih podpirala ESRR in Kohezijski sklad;

(d)

za vsako prednostno os uskladitev izdatkov iz točke (a) in izdatkov, prijavljenih v istem obračunskem letu v zahtevkih za plačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik.

Vsebina letnih računovodskih izkazov

1.    Potrjeni letni računovodski izkazi za vsak operativni program zajemajo obračunsko leto in na ravni vsake prednostne osi vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, vnesenih v računovodske izkaze organa za potrjevanje, kot so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, ustrezno upravičeno javno podporo, ki je bila izplačana, in skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti;

(b)

preklicane in izterjane zneske med obračunskim letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, izterljive zneske iz člena 61 in neizterljive zneske;

(c)

za vsako prednostno os seznam dejavnosti, zaključenih med obračunskim letom, ki sta jih podpirala ESRR in Kohezijski sklad;

(d)

za vsako prednostno os uskladitev izdatkov iz točke (a) in izdatkov, prijavljenih v istem obračunskem letu v zahtevkih za plačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik.

Obrazložitev

Koristno bi bilo, da bi tako kot v trenutnem programskem obdobju letni obračun ostal možnost, za katero se lahko odloči organ za potrjevanje. Časovni okvir, določen v členu 75, je zahteven, ker je prekratek.

Predlog spremembe 64

Člen 134

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Začasna ustavitev plačil

1.   Komisija lahko na ravni prednostnih osi ali operativnih programov začasno zaustavi vsa vmesna plačila ali njihov del, če:

(a)

obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katerega niso bili sprejeti popravni ukrepi;

(b)

so izdatki iz izkaza o izdatkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

(c)

država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 74;

(d)

obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja ali v podatkih o skupnih in posebnih kazalnikih;

(e)

država članica ni sprejela ukrepov iz operativnega programa v zvezi z izpolnjevanjem predhodnih pogojenosti;

(f)

obstajajo dokazi, pridobljeni pri pregledu uspešnosti, o tem, da prednostna os ni dosegla mejnikov iz okvira uspešnosti;

(g)

država članica v skladu s členom 20(5) ne odgovori ali ne odgovori zadovoljivo;

(h)

pride do primerov iz člena 21(6)(a) do (e).

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi začasno ustavitev celote ali dela vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost, da predloži svoje pripombe.

3.   Komisija prekliče začasno ustavitev celote ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve.

Začasna ustavitev plačil

1.   Komisija lahko na ravni prednostnih osi ali operativnih programov začasno zaustavi vsa vmesna plačila ali njihov del, če:

(a)

obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katerega niso bili sprejeti popravni ukrepi;

(b)

so izdatki iz izkaza o izdatkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

(c)

država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 74;

(d)

obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja;

   

   

Obrazložitev

Odbor regij meni, da je načelo prekinitve vseh ali dela vmesnih plačil, ki jih izvede Komisija, upravičljivo samo v primerih hudih kršitev sistema upravljanja in nadzora.

Predlog spremembe 65

Člen 140(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sorazmerni nadzor operativnih programov

1.   Dejavnosti, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 100 000 EUR, niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Druge dejavnosti niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije v obračunskem letu pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Te določbe ne posegajo v odstavek 4.

Sorazmerni nadzor operativnih programov

1.   Dejavnosti, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo EUR, niso predmet več kot ene revizije pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Druge dejavnosti niso predmet več kot ene revizije v obračunskem letu pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Te določbe ne posegajo v odstavek 4.

Obrazložitev

Da bi pri nadzoru operativnih programov zagotovili dejansko sorazmernost, Odbor predlaga, da se za ukrepe, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 250 000 EUR, ne opravi več kot en revizijski pregled.

Predlog spremembe 66

PRILOGA IV

Predhodne pogojenosti

Tematske predhodne pogojenosti, točke 1, 2, 3, 6, 7, 8, 9, 10, 11

Tematski cilji

Predhodna pogojenost

Merila za izpolnitev

1.

Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij (cilj raziskave in razvoj)

(iz člena 9(1))

1.1.

Raziskave in inovacije: obstoj nacionaln ali regionaln za raziskave in inovacije za pametno specializacijo v skladu z nacionalnim programom reform, da bi se izkoristili zasebni izdatki za raziskave in inovacije, pri čemer ima ta program lastnosti uspešnih nacionalnih ali regionalnih sistemov za raziskave in inovacije (3).

—

Oblikovan je nacionaln ali regionaln za raziskave in inovacije za pametno specializacijo, ki:

—

temelji na analizi prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in tveganj (analizi SWOT), da se viri usmerijo v omejen sklop prednostnih nalog v zvezi z raziskavami in inovacijami;

—

navaja ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in tehnološki razvoj;

—

vključuje sistem spremljanja in pregledovanja.

—

Država članica je sprejela okvir, v katerem so navedena razpoložljiva proračunska sredstva za raziskave in razvoj.

—

2.

Povečanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti (cilj širokopasovne povezave)

(iz člena 9(2))

2.1.

Digitalna rast: obstoj posebnega poglavja za digitalno rast v nacionalni ali regionalni inovacij za pametno specializacijo, da se spodbudi povpraševanje po cenovno sprejemljivih, visokokakovostnih in interoperabilnih zasebnih in javnih storitvah (vključno s čezmejnimi pobudami), ki jih omogočajo IKT, ter da bi državljani, vključno z ranljivimi skupinami, podjetja in javne uprave te storitve uporabljali v večjem obsegu.

—

Poglavje o digitalni rasti v nacionalni ali regionalni inovacij za pametno specializacijo vsebuje:

—

pripravo proračuna in razvrstitev prednosti pri ukrepih z uporabo analize SWOT, izvedene v skladu s kazalnikom napredka digitalne evropske agende (4);

—

izvedeno analizo za uravnoteženje podpore povpraševanju po informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) in ponudbi teh tehnologij;

—

—

oceno potreb po obsežnejši krepitvi zmogljivosti IKT.

2.2.

Infrastruktura za dostopovna omrežja naslednje generacije: obstoj nacionalnih načrtov za dostopovna omrežja naslednje generacije, v katerih so upoštevani regionalni ukrepi, da bi se dosegli cilji EU glede visokohitrostnega internetnega dostopa (5) v skladu s pravili EU o konkurenci in državni pomoči, ter da bi se zagotovile dostopne storitve za ranljive skupine.

—

Oblikovan je nacionalni načrt za dostopovna omrežja naslednje generacije, ki zajema:

—

načrt za naložbe v infrastrukturo na podlagi združevanja povpraševanja ter kartiranje infrastrukture in storitev z rednimi posodobitvami;

—

modele trajnostnih naložb, s katerimi se krepi konkurenca ter zagotavlja dostop do odprtih, cenovno sprejemljivih in kakovostnih infrastrukture in storitev, ki bodo primerne tudi v prihodnosti;

—

ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb.

3.

Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (MSP);

(iz člena 9(3))

3.1.

Uvedeni so posebni ukrepi za učinkovito izvajanje Akta za mala podjetja in njegovega pregleda z dne 23. februarja 2011 (6), vključno z načelom „najprej pomisli na male“.

—

Posebni ukrepi vključujejo:

—

mehanizem spremljanja za zagotavljanje izvajanja Akta za mala podjetja, vključno z organom, pristojnim za usklajevanje vprašanj o MSP na različnih upravnih ravneh („odposlanec MSP“);

—

ukrepe za skrajšanje časa za ustanovitev podjetja na 3 delovne dni in za zmanjšanje stroškov na 100 EUR;

—

ukrepe za skrajšanje časa za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje posebne dejavnosti podjetja na 3 mesece;

—

mehanizem za sistematično ocenjevanje učinka zakonodaje na MSP.

3.2

Prenos Direktive (2011/7/EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (7) v nacionalno zakonodajo.

—

Prenos navedene direktive v skladu s členom 12 Direktive (do 16. marca 2013).

6.

Varstvo okolja in spodbujanje trajnostne porabe virov

(iz člena 9(6))

6.1.

Vodni sektor: obstoj a) politike določanja cen vode, ki zagotavlja ustrezne spodbude za uporabnike za učinkovito rabo vodnih virov, in b) ustreznega prispevka različnih rab vode za povračilo stroškov vodnih storitev v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (8).

—

Država članica je zagotovila prispevek različnih rab vode za povračilo stroškov vodnih storitev glede na sektor v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES.

—

Sprejetje načrta upravljanja povodja za vodno območje, za katerega bodo zagotovljene naložbe v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (9).

6.2.

Sektor odpadkov: izvajanje Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (10), zlasti razvoj načrtov za ravnanje z odpadki v skladu z Direktivo in s hierarhijo ravnanja z odpadki.

—

Država članica je Komisiji poročala o napredku pri izpolnjevanju ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES, razlogih za neuspeh in načrtovanih ukrepih za izpolnitev teh ciljev.

—

Država članica je zagotovila, da so njeni pristojni organi v skladu s členi 1, 4, 13 in 16 Direktive 2008/98/ES pripravili enega ali več načrtov ravnanja z odpadki, kot zahteva člen 28 Direktive.

—

Država članica je v skladu s členoma 1 in 4 Direktive 2008/98/ES najpozneje 12. decembra 2013 oblikovala programe preprečevanja nastajanja odpadkov, kot zahteva členu 29 Direktive.

—

Država članica je sprejela ukrepe za doseganje cilja glede ponovne uporabe in recikliranja do leta 2020 v skladu s členom 11 Direktive 2008/98/ES.

7.

Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah

(iz člena 9(7))

7.1.

Cesta: ustrezno določene prednostne naložbe v osrednje vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), celostno omrežje (naložbe, ki se ne nanašajo na osrednje omrežje TEN-T) in sekundarno povezanost (vključno z javnim regionalnim in lokalnim prevozom).

—

—

določitev prednostnih naložb v osrednje omrežje TEN-T, celostno omrežje in sekundarno povezanost. Pri določitvi prednostnih naložb je treba upoštevati prispevek naložb k mobilnosti in trajnosti, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter prispevek k enotnemu evropskemu prometnemu prostoru;

—

realno zasnovo projektov (vključno s časovnim razporedom in proračunskim okvirom);

—

strateško okoljsko presojo v skladu s pravnimi zahtevami za prometni načrt;

—

ukrepe za krepitev zmogljivosti posredniških organov in upravičencev, da bi projekti potekali po načrtih.

7.2.

Železnica: prednostn naložb v osrednje vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), celostno omrežje (naložbe, ki se ne nanašajo na osrednje omrežje TEN-T) in sekundarno povezanost železniškega sistema glede na njihov prispevek k mobilnosti in trajnosti ter učinke na omrežje na nacionalni in evropski ravni. Naložbe zajemajo gibljiva sredstva, interoperabilnost in krepitev zmogljivosti.

—

oglavje o razvoju železnic, ki zajema:

—

1. realno zasnovo projektov (vključno s časovnim razporedom in proračunskim okvirom);

—

2. strateško okoljsko presojo v skladu s pravnimi zahtevami za prometni načrt;

—

3. ukrepe za krepitev zmogljivosti posredniških organov in upravičencev, da bi projekti potekali po načrtih.

8.

Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile

(cilj zaposlovanje)

(iz člena 9(8))

8.1.

Dostop do delovnih mest za iskalce zaposlitve in neaktivne osebe, vključno z lokalnimi pobudami zaposlovanja in spodbujanjem mobilnosti delavcev: aktivne politike trga dela so zasnovane in se izvajajo v skladu s smernicami za zaposlovanje in širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije (11) v zvezi s pogoji, ki omogočajo ustvarjanje delovnih mest.

—

Službe za zaposlovanje so zmožne izvajati in tudi izvajajo:

—

osebne storitve ter zgodnje aktivne in preventivne ukrepe na trgu dela, ki so na voljo vsem iskalcem zaposlitve;

—

—

pregledno in sistematično obveščanje o novih prostih delovnih mestih.

—

Službe za zaposlovanje so vzpostavile mreže z delodajalci in izobraževalnimi ustanovami.

8.2.

Samozaposlovanje, podjetništvo in ustanavljanje podjetij: obstoj celostne strategije za vključujočo začetno podporo v skladu z Aktom za mala podjetja (12) ter smernicami za zaposlovanje in širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije (13) v zvezi s pogoji, ki omogočajo ustvarjanje delovnih mest.

—

Oblikovana je celostna strategija, ki vključuje:

—

ukrepe za skrajšanje časa za ustanovitev podjetja na tri delovne dni in za zmanjšanje stroškov na 100 EUR;

—

ukrepe za skrajšanje časa za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja na tri mesece;

—

ukrepe, ki povezujejo ustrezne storitve za razvoj podjetij in finančne storitve (dostop do kapitala) ter vključujejo prikrajšane skupine in območja.

8.3.

Posodabljanje in krepitev institucij trga dela, vključno z ukrepi za olajševanje čezmejne mobilnosti delovne sile  (14):

—

institucije trga dela so posodobljene in okrepljene v skladu s smernicami za zaposlovanje;

—

reforme institucij trga dela temeljijo na jasni strategiji in predhodni oceni, ki vključujeta vidike enakosti spolov.

—

Ukrepi za reforme služb za zaposlovanje, ki bi jim omogočili zmogljivosti za izvajanje (15):

—

osebnih storitev ter zgodnjih aktivnih in preventivnih ukrepov na trgu dela, ki so na voljo vsem iskalcem zaposlitve;

—

—

preglednega in sistematičnega obveščanja o novih prostih delovnih mestih na ravni Unije.

—

Reforme služb za zaposlovanje bodo vključevale vzpostavljanje mrež z delodajalci in izobraževalnimi ustanovami.

8.4.

Aktivno in zdravo staranje: politike aktivnega staranja so zasnovane in se izvajajo v skladu s smernicami za zaposlovanje (16).

—

Ukrepi za odgovor na izzive aktivnega in zdravega staranja (17):

—

pri zasnovi in izvajanju politik aktivnega staranja sodelujejo zadevne zainteresirane strani;

—

.

8.5.

Prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov spremembam: obstoj politik v podporo predvidevanju in uspešnemu obvladovanju sprememb ter za prestrukturiranje na vseh ustreznih ravneh (nacionalni, regionalni, lokalni in sektorski) (18).

—

Uvedeni so učinkoviti instrumenti za podporo socialnim partnerjem in javnim organom pri razvijanju aktivnih pristopov k spremembam in prestrukturiranju.

9.

Vlaganje v spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje (cilj izobraževanje)

(iz člena 9(10))

9.1.

Osip: obstoj celostne strategije za zmanjšanje osipa (ESL) v skladu s priporočilom Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa (19).

—

Uveden je sistem za zbiranje in analizo informacij o osipu na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki:

—

zajame dovolj dejstev, na podlagi katerih je mogoče oblikovati usmerjene politike;

—

se sistematično uporablja za spremljanje dogajanja na zadevni ravni.

—

Oblikovana je celostna strategija v zvezi z osipom, ki:

—

je podprta z dejstvi;

—

preventivne, intervencijske in kompenzacijske ukrepe;

—

določa cilje, ki so skladni s Priporočilom Sveta o politikah za zmanjševanje osipa;

—

zajema vse sektorje ter zagotavlja vključevanje in usklajevanje vseh področij politike in vseh zainteresiranih strani, ki so pomembni za rešitev vprašanja osipa.

9.2.

Visokošolsko izobraževanje: obstoj nacionalni ali regionalni za povečanje deleža terciarne izobrazbe ter njene kakovosti in učinkovitosti v skladu s Sporočilom Komisije z dne 10. maja 2006 o uresničevanju agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije (20).

—

Oblikovan je nacionaln ali regionaln za terciarno izobraževanje, ki vključuje:

—

ukrepe za povečanje udeležbe v tem izobraževanju in deleža ljudi s terciarno izobrazbo, s katerimi se:

—

izboljšuje usmerjanje za bodoče študente;

—

povečuje udeležba skupin z nižjimi dohodki in drugih nezadostno zastopanih skupin v visokošolskem izobraževanju;

—

povečuje udeležba odraslih, ki se izobražujejo;

—

(po potrebi) znižuje stopnja osipa oziroma zvišuje stopnja končanega šolanja;

—

ukrepe za povečanje kakovosti, s katerimi se spodbujajo:

—

inovativne vsebine in zasnova programov;

—

visoki standardi kakovosti pri poučevanju;

—

ukrepe za povečanje zaposljivosti in podjetništva, s katerimi se:

—

spodbuja pridobivanje medpredmetnih spretnosti, vključno s podjetništvom, v vseh visokošolskih programih;

—

zmanjšujejo razlike med spoloma pri odločitvi za šolanje in poklic ter študente spodbujajo k izbiri poklicev v sektorjih, v katerih so po spolu premalo zastopani, da bi se zmanjšala spolna segregacija na trgu dela;

—

zagotavlja informirano poučevanje z uporab znanja, pridobljenega z raziskavami in razvojnimi dosežki v poslovnih praksah.

9.3.

Vseživljenjsko učenje: obstoj nacionalnega in/ali regionalnega političnega okvira za vseživljenjsko učenje v skladu s smernicami Unije za politike (21).

—

Oblikovan je nacionalni ali regionalni politični okvir za vseživljenjsko učenje, ki zajema:

—

ukrepe, s katerimi se podpira izvajanje vseživljenjskega učenja, nadgrajevanje spretnosti in vključevanje zainteresiranih strani, tudi socialnih partnerjev in združenj civilne družbe, ter partnerstvo z njimi;

—

ukrepe za učinkovito zagotavljanje spretnosti za mlade udeležence poklicnega usposabljanja, odrasle, ženske, ki se vračajo na trg dela, nizkokvalificirane in starejše delavce ter druge prikrajšane skupine;

—

ukrepe za večji dostop do vseživljenjskega učenja z učinkovitim izvajanjem orodij za preglednost (evropsko ogrodje kvalifikacij, nacionalna ogrodja kvalifikacij, evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja) ter z razvojem in povezovanjem storitev vseživljenjskega učenja (izobraževanje in usposabljanje, usmerjanje, validiranje);

—

ukrepe za izboljšanje ustreznosti izobraževanja in usposabljanja ter njuno prilagoditev potrebam opredeljenih ciljnih skupin.

10.

Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini (cilj boj poti revščini)

(iz člena 9(9))

10.1.

 Dejavno vključevanje

—

Vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi:

—

obstoj in izvajanje strategije za zmanjšanje revščine.

—

Oblikovana je strategija za zmanjšanje revščine, ki:

—

je podprta z dejstvi. Za to je potreben sistem za zbiranje in analizo podatkov in informacij, ki zajema dovolj dejstev za oblikovanje politik za zmanjšanje revščine. Ta sistem se uporablja za spremljanje razvoja;

—

je v skladu z nacionalnim ciljem glede revščine in socialne izključenosti (kot je opredeljen v nacionalnem programu reform), pri čemer ta cilj vključuje razširitev zaposlitvenih možnosti za prikrajšane skupine;

—

—

prikazuje, da so socialni partnerji in zadevne zainteresirane strani vključeni v zasnovo dejavnega vključevanja;

—

—

jasno navaja ukrepe za preprečevanje segregacije in boj proti njej na vseh področjih.

—

oblikovana je nacionalna strategija za vključevanje Romov v skladu z okvirom EU za nacionalne strategije vključevanja Romov (23).

—

Oblikovana je strategija za vključevanje Romov, ki:

—

določa dosegljive cilje glede vključevanja Romov, da se premostijo razlike s preostalim prebivalstvom. Ti cilji morajo zajemati vsaj štiri cilje EU glede vključevanja Romov v zvezi z dostopom do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj;

—

je v skladu z nacionalnim programom reform;

—

po opredeljuje tist prikrajšan ali ločene soseske, v katerih so skupnosti najbolj prikrajšane, z uporabo obstoječih socialno-ekonomskih in teritorialnih kazalnikov (tj. zelo nizka izobrazbena raven, dolgoročna nezaposlenost itd.);

—

—

vključuje učinkovite metode spremljanja za oceno učinka ukrepov za vključevanje Romov in mehanizem spremljanja za prilagoditev strategije;

—

je oblikovana, se izvaja in spremlja v tesnem sodelovanju in neprekinjenem dialogu z romsko civilno družbo ter regionalnimi in lokalnimi organi

—

.

—

zagotavljanje podpore zadevnim zainteresiranim stranem pri dostopanju do skladov.

—

Zadevne zainteresirane strani so deležne pomoči pri predložitvi prijav za projekte ter izvajanju in upravljanju izbranih projektov.

10.2.

Zdravje: obstoj nacionaln ali regionaln za zdravje, s katero se zagotavljata dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev in ekonomska vzdržnost.

—

Oblikovana je nacionalna ali regionalna strategija za zdravje, ki vključuje:

—

usklajene ukrepe za izboljšanje dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev;

—

ukrepe za spodbujanje učinkovitosti v zdravstvenem sektorju, tudi z uvajanjem učinkovitih in inovativnih tehnologij, modelov za zagotavljanje storitev ter infrastrukture;

—

vključuje sistem spremljanja in pregledovanja.

—

Država članica ali regija je sprejela okvir, v katerem so navedena razpoložljiva proračunska sredstva za zdravstvo.

11.

Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava

(iz člena 9(11))

Upravna učinkovitost držav članic:

—

obstoj strategije za izboljšanje upravne učinkovitosti države članice, vključno z reformo javne uprave (24).

—

Oblikovana je strategija za izboljšanje upravne učinkovitosti države članice, ki je tudi v postopku izvajanja (25); ta strategija vključuje:

—

analizo in strateško načrtovanje pravnih, organizacijskih in/ali postopkovnih reformnih ukrepov;

—

razvoj sistemov upravljanja kakovosti;

—

celostne ukrepe za poenostavitev in racionalizacijo upravnih postopkov;

—

razvoj in izvajanje strategij in politik v zvezi s človeškimi viri, ki zajemajo usposabljanje in financiranje;

—

razvoj spretnosti na vseh ravneh;

—

razvoj postopkov in orodij za spremljanje in vrednotenje.


Predhodne pogojenosti

Splošne predhodne pogojenosti, točki 2 in 5

Področje

Predhodna pogojenost

Merila za izpolnitev

2.

Enakost spolov

Obstoj strategije za spodbujanje enakosti spolov in obstoj mehanizma, s katerim se zagotavlja učinkovito izvajanje te strategije.

—

Učinkovita izvajanje in uporaba strategije za spodbujanje enakosti spolov se zagotavljata s:

—

sistemom za zbiranje in analizo podatkov in kazalnikov, razčlenjenih po spolu, ter za oblikovanje politik za enakost spolov, ki so podprte z dejstvi;

—

načrtom in predhodnimi merili za vključevanje ciljev glede enakosti spolov;

—

mehanizmi za izvajanje, vključno z organom za enakost spolov ter strokovnim znanjem za zasnovo, spremljanje in vrednotenje ukrepov.

5.

Državna pomoč

Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovita izvajanje in uporaba zakonodaje EU o državni pomoči.

—

Učinkovita izvajanje in uporaba zakonodaje EU o državni pomoči se zagotavljata z:

—

institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor zakonodaje EU o državni pomoči;

—

—

ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo pravil EU o državni pomoči.

Obrazložitev

Predlagani amandmaji so namenjeni za poenostavitev besedila, saj je predlog Komisije preveč zapleten in podroben, zlasti pri merilih za izpolnitev.

V Bruslju, 3. maja 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO

(1)  Mnenje Odbora regij o merjenju napredka preko meja BDP (CdR 163/2010 fin).

(2)  Sklic. krovni cilji EU2020.

(3)  Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij (COM(2010) 546 final, 6.10.2010). Zaveze 24/25 in Priloga I „Orodje za samoocenjevanje: Lastnosti uspešnih nacionalnih in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov“. Sklepi Sveta za konkurenčnost: Sklepi o Uniji inovacij za Evropo (dok. 17165/10, 26.11.2010).

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 final/2, 26.8.2010); delovni dokument služb Komisije: Kazalnik napredka digitalne agende (SEC(2011) 708, 31.5.2011). Sklepi Sveta za promet, telekomunikacije in energijo o Evropski digitalni agendi (dok. 10130/10, 26.5.2010).

(5)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 final/2, 26.8.2010); delovni dokument služb Komisije: Kazalnik napredka digitalne agende (SEC(2011) 708, 31.5.2011).

(6)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (COM(2008) 394, 23.6.2008); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (dok. 16788/08, 1.12.2008); Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (COM(2008) 78 final, 23.2.2011); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Sklepi o Pregledu „Akta za mala podjetja“ za Evropo (dok. 10975/11, 30.5.2011).

(7)  UL L 48, 23.2.2011, str. 1.

(8)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(9)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(10)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(11)  Priporočilo Sveta (2010/410/EU) z dne 13. julija 2010; UL L 191, 23.7.2010, str. 28.

(12)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (COM(2008) 394, 23.6.2008); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (dok. 16788/08, 1.12.2008); Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (COM(2008) 78 final, 23.2.2011); Sklepi Sveta za konkurenčnost: Sklepi o Pregledu „Akta za mala podjetja“ za Evropo (dok. 10975/11, 30.5.2011).

(13)  Priporočilo Sveta (2010/410/EU) z dne 13. julija 2010; UL L 191, 23.7.2010, str. 28.

(14)  Če je Svet za posamezno državo sprejel posebno priporočilo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogojenosti, bo v oceni njihovega izpolnjevanja upoštevana ocena napredka pri uresničevanju tega posebnega priporočila za posamezno državo.

(15)  Roki za izpolnitev vseh tu navedenih elementov se lahko določijo v obdobju izvajanja programov.

(16)  Če je Svet za posamezno državo sprejel posebno priporočilo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogojenosti, bo v oceni njihovega izpolnjevanja upoštevana ocena napredka pri uresničevanju tega posebnega priporočila za posamezno državo.

(17)  Roki za izpolnitev vseh elementov iz navedenega oddelka se lahko določijo v obdobju izvajanja programov.

(18)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Skupna zaveza za zaposlovanje – COM(2009) 257 final, 3.6.2009.

(19)  UL C 191, 1.7.2011, str. 1.

(20)  COM(2006) 208 final [(nadomestiti s prihodnjim sporočilom do konca septembra 2011]).

(21)  Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (UL C 119, 28.5.2009, str. 2).

(22)  Priporočilo Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008, str. 11).

(23)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020. COM(2011) 173.

(24)  Če je Svet za posamezno državo sprejel posebno priporočilo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogojenosti, bo v oceni njihovega izpolnjevanja upoštevana ocena napredka pri uresničevanju tega posebnega priporočila za posamezno državo.

(25)  Roki za dosego vseh elementov iz tega oddelka se lahko iztečejo v obdobju izvajanja programa.

  翻译：