13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/171

—

pozdravlja dejstvo, da je Komisija postavila socialno ekonomijo in socialne inovacije v središče vodilne pobude strategije Evropa 2020 Unija inovacij, Evropske platforme proti revščini in socialni izključenosti in Akta za enotni trg;

—

se strinja, da strateška analiza družbene odgovornosti podjetij postaja vse pomembnejša z vidika konkurenčnosti podjetij. Družbena odgovornost podjetij lahko pomaga pri upravljanju tveganj, obvladovanju stroškov, dostopu do kapitala, odnosih s strankami, upravljanju človeških virov in inovacijski zmogljivosti. Podjetja, ki ravnajo družbeno odgovorno, lahko utrdijo zaupanje, ki ga uživajo pri delavcih, potrošnikih in državljanih;

—

odobrava poziv, ki ga je Komisija naslovila na vodje evropskih podjetij, naj tesno sodelujejo z javnimi oblastmi in drugimi zainteresiranimi stranmi pri spodbujanju odgovornega podjetništva v vse več podjetjih EU v skladu z jasnimi cilji za leti 2015 in 2020;

—

spodbuja Komisijo, naj nameni večjo pozornost različnim stopnjam razvoja in regionalnim razlikam, ki še vedno obstajajo v EU. Razmere v državah članicah, regijah in mestih na področjih petih glavnih ciljev strategije Evropa 2020 – zaposlovanje, raziskave in inovacije, podnebne spremembe in energija, izobraževanje ter preprečevanje revščine – se zelo razlikujejo in kriza jih je prizadela v različni meri.

Poročevalka

Satu TIETARI (FI/ALDE), članica občinskega sveta občine Säkylä

Referenčni dokumenti

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov: Sveženj “Odgovorna podjetja”, ki vsebuje naslednje dokumente:

1.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija postavila socialno ekonomijo in socialne inovacije v središče vodilne pobude strategije Evropa 2020 Unija inovacij, Evropske platforme proti revščini in socialni izključenosti ter Akta za enotni trg;

2.

se strinja, da strateška analiza družbene odgovornosti podjetij postaja vse pomembnejša z vidika konkurenčnosti podjetij. Družbena odgovornost podjetij lahko pomaga pri upravljanju tveganj, obvladovanju stroškov, dostopu do kapitala, odnosih s strankami, upravljanju človeških virov in inovacijski zmogljivosti. Podjetja, ki ravnajo družbeno odgovorno, lahko utrdijo zaupanje, ki ga uživajo pri delavcih, potrošnikih in državljanih;

3.

odobrava poziv, ki ga je Komisija naslovila na vodje evropskih podjetij, naj tesno sodelujejo z javnimi oblastmi in drugimi zainteresiranimi stranmi pri spodbujanju odgovornega podjetništva v vse več podjetjih EU v skladu z jasnimi cilji za leto 2015 in 2020;

4.

podpira namen Komisije, da ne poda standardne opredelitve socialnega podjetništva za vso EU, ki bi zavezovala vse strani in povzročila prekomerno toge predpise, in odobrava predlog za skupna načela, ki omogočajo upoštevanje političnih, gospodarskih in socialnih strategij ter zmogljivosti različnih držav članic. Vendar pa bi morala biti v vsej EU usklajena jezik in terminologija;

5.

odobrava zavezo Komisije za razvoj močne in konkurenčne Evrope, usmerjene v trajnostno rast, ki bi okrepila gospodarsko oživitev. Strategija Evropa 2020 postavlja podporo konkurenčnim in trajnostnim podjetjem “v središče pozornosti” (1);

6.

opozarja, da so novi parametri, ki vplivajo na konkurenčnost, postavili pod vprašaj vlogo evropskega gospodarstva v svetu in da bi morali močno podpreti strategijo Evropa 2020, če želimo, da evropsko gospodarstvo znova zavzame svoj položaj. Socialna perspektiva bi morala biti kot gonilo rasti v središču tega procesa;

7.

poudarja, da je pri odzivanju na svetovne izzive treba izkoristiti dodano vrednost ukrepov na ravni EU. Cilje strategije Evropa 2020 je mogoče uresničiti le z združevanjem virov držav članic in ustvarjanjem sinergij;

8.

podpira povečanje obsežnega sodelovanja in števila sporazumov med regijami in državami članicami, s katerimi se zavezujejo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

9.

spodbuja Komisijo, naj nameni večjo pozornost različnim stopnjam razvoja in regionalnim razlikam, ki še vedno obstajajo v EU. Razmere v državah članicah, regijah in mestih na področjih petih glavnih ciljev strategije Evropa 2020 – zaposlovanje, raziskave in inovacije, podnebne spremembe in energija, izobraževanje ter preprečevanje revščine – se zelo razlikujejo in kriza jih je prizadela v različni meri;

10.

meni, da je treba odgovorno delovanje podjetij podpirati in nagraditi na trgu, na primer z investicijsko podporo in javnimi naročili. Podporo je treba usmeriti na zainteresirane strani, ki priznavajo ključni pomen zaposlenih pri razvoju podjetij. Nagraditi je treba večje zaposlovanje oseb iz tistih skupin, ki naj bi jim grozila brezposelnost, da se doseže učinek posnemanja;

11.

izraža zadovoljstvo s predlogom Komisije, da se izreče javno priznanje podjetjem, ki si prizadevajo za družbeno odgovorno delovanje. EU lahko pomaga razširjati najboljšo prakso, okrepiti vzajemno učenje in spodbujati vse večje število podjetij k razvoju lastnega strateškega pristopa k vprašanjem družbene odgovornosti podjetij;

12.

poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajo, ki bo investicijske sklade in finančne institucije obvezovala k obveščanju svojih strank (državljanov, podjetij, javnih organov itd.) o etičnih načelih ali načelih odgovornih naložb, ki jih uporabljajo, ali standardih in pravilih, ki jih upoštevajo, da se spodbudi uveljavljanje novega etičnega sistema;

13.

podpira oblikovanje evropskega instrumenta, ki bo pomagal zagotoviti financiranje za socialna podjetja;

14.

predlaga, da Komisija in OR spremljata in redno ocenjujeta izvajanje ukrepov na tem področju in obveščanje o njih. Z zagotavljanjem informacij o socialnih, okoljskih in podnebnih vprašanjih se lahko okrepi zavezanost k različnim ukrepom, tako pa bo lažje ugotoviti največja tveganja za trajnostni razvoj;

15.

se zaveda, da bo razvoj družbene odgovornosti podjetij zahteval nova znanja in spretnosti od podjetij ter spremembo vrednot in vedenja. Države članice imajo lahko ključno vlogo pri zagotavljanju spodbud izobraževalnim ustanovam za vključevanje družbene odgovornosti podjetij, trajnostnega razvoja in odgovornega državljanstva v ustrezne učne programe tako v srednješolskem kot tudi visokošolskem izobraževanju;

16.

izraža zadovoljstvo, da pobuda v novem modelu EU za rast pripisuje ključno vlogo učenju, družbeni ozaveščenosti in priznavanju razvojnih dejavnosti, ter podpira namero Komisije, da usmerja in financira izobraževalne projekte, ki krepijo družbeno odgovornost. Meni, da je treba duh socialnega podjetništva začeti razvijati že na najzgodnješi stopnji izobraževanja. Tako se bo oblikovala ustrezna zavest o vlogi človeškega kapitala v gospodarstvu;

17.

priznava, da se je pojem industrije razširil in da postajajo vse pomembnejše nove vrste industrije, ki temeljijo na povezovanju v mreže. Razširitev družbene odgovornosti v vse dejavnosti bo pripomogla k razvoju teh podjetij;

18.

priznava, da je razširjanje družbene odgovornosti na podjetja eden od glavnih izzivov v prizadevanjih za bolj dosledno politiko človekovih pravic EU;

19.

poudarja, da bo učinkovitejše izvajanje vodilnih načel ZN prispevalo k uresničevanju ciljev EU v zvezi s specifičnimi vprašanji človekovih pravic in spodbujanjem temeljnih delovnih standardov na področjih, kot so delo otrok, prisilno zaporniško delo, trgovina z ljudmi, enakost spolov, diskriminacija, svoboda združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj;

20.

meni, da bi morala EU vlagati v ukrepe z največjim socialno-ekonomskim potencialom, in podpira namero Komisije, da bo v letu 2012 sodelovala s podjetji in zainteresiranimi stranmi pri pripravi smernic v zvezi s človekovimi pravicami za določene sektorje ter mala in srednje velika podjetja (MSP) na podlagi vodilnih načel ZN;

21.

poudarja, da bi moral biti eden od najpomembnejših ciljev oblikovanje bolj odgovornega in bolj preglednega sistema financiranja. Vlagatelji pri odločanju o naložbah ne bi smeli upoštevati le trenutnih finančnih koristi. Odgovorna politika na področju človeškega kapitala ustvarja dolgoročne konkurenčne prednosti. Te se odražajo v znatnih finančnih koristih;

22.

meni, da bi moral biti cilj družbene odgovornosti razvoj procesov, ki omogočajo bolj učinkovito, odgovorno in pregledno upravljanje vse bolj skopih sredstev, in večje izvajanje družbeno odgovornih ukrepov;

23.

poudarja, da so demografski trendi povezani z novimi modeli potrošnje. Staranje prebivalstva v razvitih državah ustvarja nove zahteve na področju socialnih storitev, vendar bo nudilo tudi priložnosti za nastanek družbeno odgovornih podjetij;

24.

predlaga, da Komisija in OR opredelita etične in na vrednotah temelječe ukrepe, ki bodo podjetja bolj spodbudili k razvoju družbene odgovornosti. To bo zahtevalo nova znanja in spretnosti ter spremembo vrednot in vedenja;

25.

predlaga, da se poiščejo spodbude za podjetja, da se prostovoljno in na lastno pobudo odločijo za družbeno odgovorno ravnanje. Podjetjem bi bilo treba zagotoviti prožnost za inovacije in razvoj pristopa k družbeni odgovornosti, ki je prilagojen njihovim razmeram, pri čemer jih ne bi smeli preobremeniti glede na njihovo velikost in sektor. Treba je opozoriti, da družbena odgovornost podjetij spodbuja in podpira socialni dialog;

26.

meni, da je treba na lokalni ravni v različnih delih Evrope razviti oprijemljive in merljive ukrepe, tako da bodo vidni tako neposredni kot posredni učinki dejavnosti in da bo mogoče o njih izmenjati lastne izkušnje;

27.

podpira koncept vseobsegajoče trajnosti z uravnoteženimi ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi dejavniki. Treba je spodbujati upoštevanje socialnih vidikov v javnih naročilih, pri čemer je treba uporabiti veljavni pravni okvir EU (2);

28.

poudarja, da je treba zagotoviti, da države članice in javni organi na vseh ravneh upravljanja v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja sedanja zakonodaja o javnem naročanju, da v javna naročila vključijo merila družbene odgovornosti. Treba je zagotoviti enake možnosti in trajnost sodelovanja malih in mikro podjetij na razpisih;

29.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da se v zakonodaji o javnih naročilih bolje upoštevajo lokalne potrebe, ter Evropski parlament in Svet poziva, da te potrebe in potrebe MSP še naprej upoštevata;

30.

priporoča, da se predlagajo ukrepi za spremembe zakonodaje o javnih naročilih, da bo vsebovala več možnosti za manjše, bolj prilagodljive in družbeno odgovorne akterje. Treba bi bilo omogočiti, da se v razpisih za javna naročila, zlasti v socialnem in zdravstvenem sektorju, poudarijo kakovost in delovni pogoji;

31.

poudarja, da je treba v razpisih podpreti oblikovanje partnerstev in mrež. Zbiranje ponudb ne sme biti preveč zahtevno in zapleteno ter ne bi smelo biti povezano z neobvladljivo količino birokracije. Treba se je tudi izogibati prekomernemu poudarku na čim cenejšem in čim hitrejšem doseganju rezultatov. Najpomembnejše je doseči kakovostne rezultate, ki jih pričakuje javnost.

32.

se zavzema za ukrepe, ki bodo podjetjem pomagali razviti bolj družbeno odgovorne in konkurenčne dejavnosti, izdelke in svežnje storitev. Treba bi bilo pripraviti in izvesti raziskavo, s katero bi opredelili strokovno znanje, ki ga ima sektor, možne načine njegovega razvoja in merljive cilje ter spodbujali izmenjavo dobrih praks.

33.

meni, da bi morali imeti potrošniki enostaven dostop do informacij o družbeno odgovornih podjetjih in njihovih izdelkih. Informacije bi morale biti na voljo v obliki, ki je enostavna za uporabo in razširjanje;

34.

poudarja, da sta za izvajanje družbene odgovornosti pomembni preglednost in odprtost glede različnih faz proizvodnega procesa. Terminologija mora biti jasna in dosledna, potrošnikom pa je treba omogočiti sporočanje povratnih informacij.

35.

meni, da če se zagotavljajo finančne in druge spodbude za socialno podjetništvo, morajo biti te razumljive. Hkrati mora biti poslovno okolje sposobno spodbujati odgovorno podjetništvo in ga narediti privlačnega. Tudi manjšim podjetjem je treba dati resnično možnost, da poslujejo kot družbeno odgovorna podjetja.

36.

meni, da se pri usposabljanju premalo pozornosti namenja socialnemu podjetništvu. Razvoj socialnih podjetij lahko zavira dejstvo, da vodstvo podjetja zavzema premalo podjetniški pristop. Zato je v prihodnosti treba sprejeti dvojni pristop k vprašanju socialne ekonomije: obstoječi pristop v okviru usposabljanja in pristop, usmerjen v prihodnost v okviru programov na področju visokega izobraževanja. Upoštevanje teh vidikov bo omogočilo ustrezno usposobljenost osebja;

37.

meni, da bi morali pobude za razvoj in usposabljanje oblikovati v sodelovanju s finančnimi akterji. Tako bi lahko pri razvoju socialnega podjetništva uporabili tudi človeške vire.

38.

ugotavlja, da se pri javnih naročilih za storitve in blago zlasti poudarjajo stroški. Naročila potekajo v velikih, enkratnih razpisih za storitve ali blago, iz katerih so lahko zaradi visoke cene na enoto izključeni manjši akterji. Pri javnem naročanju bi bilo treba omogočati večje upoštevanje trajnostnega razvoja. Organizirati je treba usposabljanje in svetovanje o tem, kako oddati ponudbo.

39.

meni, da bi bilo treba spodbujati socialno podjetništvo tako, da se vključijo strokovnjaki z različnih področij in izmenjajo informacije o različnih praktičnih vidikih;

40.

opozarja, da se zlasti mnoga MSP počutijo izključena iz priprave novih določb in uredb. Podjetja bi morala imeti konkretne možnosti, da izvajajo vpliv in ocenjujejo učinek različnih ukrepov, ponuditi pa jim je treba tudi bolj prožne predpise, na primer za financiranje;

41.

meni, da je treba najti nov način za krepitev uspešnosti, odgovornosti in preglednosti podjetij, da se jim olajša dostop do financiranja;

42.

ugotavlja, da je v socialnem gospodarstvu zdaj zaposlenih več kot 11 milijonov ljudi v EU, kar je 6 % celotne delovne sile (3). Sem spadajo subjekti s posebnim pravnim statusom (zadruge, fundacije, združenja, vzajemne družbe) – od katerih mnogi v skladu s svojo pravno obliko uresničujejo socialne cilje – kot tudi socialna podjetja s statusom običajne zasebne družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo;

43.

poudarja premajhno prepoznavnost socialnega podjetništva. Zainteresirane strani v različnih regijah in državah niso dovolj povezane v mreže, kar omejuje razširjanje najboljših praks, ustanavljanje partnerstev in nastajanje novih priložnosti;

44.

zlasti poudarja, da je na enotnem trgu potrebna nova, vključujoča oblika rasti, usmerjena v najvišjo možno raven zaposlenosti;

45.

poziva k razmisleku o tem, ali bi lahko socialna podjetja pomembno prispevala h gospodarstvu, na primer z izboljšanjem proizvodnih metod v javnem sektorju. Socialno podjetništvo je lahko eden od modelov za reforme javnih storitev, ki bodo v prihodnosti neizogibne;

46.

želi, da se posebne značilnosti socialnih podjetij upoštevajo zlasti v javnih naročilih. Vendar pa to ne sme izkrivljati konkurence;

47.

podpira ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti (4) ter Aktu o enotnem trgu (5) za krepitev teritorialne kohezije in iskanje inovativnih rešitev za socialne probleme, zlasti z namenom boja proti revščini in socialni izključenosti;

48.

podpira zamisel, da bi socialna podjetja tvorila posebno kategorijo podjetij z lastnim pravnim statusom in drugimi cilji, kot je zgolj dobiček za delničarje. Vendar pa bi ta kategorija podjetij imela lastne regionalne in nacionalne prednostne naloge;

49.

podpira predlog Komisije o oblikovanju skupnih načel ob spoštovanju različnih političnih, ekonomskih in socialnih odločitev držav članic ter sposobnosti socialnih podjetij za inovacije;

50.

poudarja, da družbena odgovornost za mala podjetja ni novost. Podjetja že poslujejo družbeno odgovorno, ne da bi se tega zavedala. Morda ne poznajo terminologije in konceptov. Treba je povečati splošno ozaveščenost o konceptih, da se bodo uporabljali pri poslovanju podjetij in pravilnem usmerjanju njihovih dejavnosti;

51.

podpira ukrepe za večjo ozaveščenost o socialnem podjetništvu ter povečanje njegove prepoznavnosti in razumljivosti. Informacije o socialnih podjetjih bi morale biti lažje in hitreje dostopne, da se omogoči izmenjava izkušenj in najboljših praks;

52.

podpira oblikovanje večjezične elektronske platforme za izmenjavo informacij, namenjenih socialnim podjetjem, poslovnim inkubatorjem, poslovnim grozdom in vlagateljem v socialna podjetja; podpira tudi lažjo izmenjavo informacij in lažji dostop do podpore iz programov EU. Pred oblikovanjem platforme se je treba posvetovati z interesnimi skupinami;

53.

meni, da bi bilo treba ustvariti pogoje za poenotenje postopkov za financiranje projektov. Glede na to, da je treba za financiranje projektov zaprositi pri več različnih organih, se morajo prosilci seznaniti s posebnimi predpisi in navodili za vsak primer posebej, saj se vrsta in znesek podpore, ki so na voljo v različnih sistemih, razlikujeta glede na državni organ, ki zagotavlja financiranje, naravo projekta in nacionalno zakonodajo. Zlasti malim akterjem z malo sredstvi to omejuje možnosti za sodelovanje pri projektih. Pozornost je treba nameniti tudi postopkom, ki se uporabljajo pri izvajanju, razlagi in uporabi financiranja EU;

54.

meni, da bi bilo treba razviti splošne smernice ukrepanja in ciljne programe za podporo socialnim podjetjem in spodbujanje socialnih inovacij. Vendar je treba te ukrepe zasnovati tako, da ne bodo izkrivljali konkurence;

55.

opozarja na težave, s katerimi se soočajo socialna podjetja pri iskanju financiranja za razvoj dejavnosti. Zaradi načina uporabe dobička ali zaposlovanja socialno ogroženih oseb socialna podjetja posojilodajalcem ali morebitnim vlagateljem pogosto dajejo vtis, da so bolj tvegana in manj donosna kot druga podjetja;

56.

podpira ukrepe (6), ki jih predlaga Komisija za spodbujanje zainteresiranih strani iz zasebnega in javnega sektorja k večjim naložbam v ta podjetja v obliki lastniških deležev ali posojil, bodisi prek socialno odgovornih naložb ali evropskega instrumenta za podporo financiranja socialnih podjetij;

57.

podpira pripravo pravnega okvira na evropski ravni, ki bo omogočil oblikovanje izvirnih instrumentov za družbeno odgovorne naložbe;

58.

poudarja, da bi morala vsa podjetja in fundacije v sektorju socialnega podjetništva imeti možnost, da delujejo na enotnem trgu, zato predpisi ne bi smeli biti preveč zapleteni. Poskrbeti bi bilo treba za enostavno uporabo in spoštovanje pravil;

59.

odobrava načrte Evropskega investicijskega sklada (7), da leta 2012 uvede evropski instrument za lastniški kapital (ESIEF (8)) za naložbe v socialno usmerjene instrumente. Zlasti v fazi ustanavljanja je težko pridobiti financiranje;

60.

predlaga, da se preuči možnost novega naložbenega sklada za socialno podjetništvo in razmisli, ali bi lahko razvili pristop k uvajanju socialnega podjetništva, ki spodbuja vključevanje različnih finančnih akterjev v inovacijski sistem. Financiranje bi bilo treba povezati s svetovanjem in usmerjanjem glede naložb in poslovanja, saj že zgolj veliko število raznolikih možnosti financiranja otežuje novim, malim podjetjem, da zaprosijo zanje. Ker socialna podjetja težko opišejo poslovne dejavnosti in opredelijo cilje, jim to otežuje dostop do finančnih sredstev;

61.

poudarja, da bi bilo treba naložbe povezati z natančno opredelitvijo učinkov in zahtevo po odgovornem poslovanju;

62.

predlaga, da se ustvarjanje inovacij in ustanavljanje novih podjetij opredelita kot kvalitativni cilj pri razvoju socialnega podjetništva, kar bo pripomoglo k zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti, odpiranju novih in stalnih delovnih mest ter oblikovanju mrež, zlasti med malimi podjetji;

63.

priporoča natančnejšo študijo o tem, ali bi lahko uporabili socialno podjetništvo in s tem povezano usposabljanje pri uvajanju mladih iz ranljivih skupin na trg dela in ali bi jim vključenost v socialno podjetje lahko zagotovila vir dohodka in izkušnje, jih rešila brezposelnosti in jih uvedla v delovno življenje;

64.

poudarja možnost za prenos spretnosti in tihega znanja delavcev srednjih let na mlajše generacije z ustanovitvijo socialnega podjetja. Starejše delavce, ki lahko delajo dlje, v gospodarski krizi ogrožata presežek delovne sile in marginalizacija. Uporabo modela mojster-vajenec v socialnem podjetništvu bi morali podpreti s financiranjem EU. Prenos znanja med generacijami ustvarja pomembno dodano vrednost, ker lahko starejši delavci prenašajo načine mišljenja in strokovno znanje, medtem ko mlajši delavci prispevajo sveže zamisli in zavzetost. Tako model mojster-vajenec deluje v obe smeri;

65.

podpira večje obveščanje starejših o prednostih socialnega podjetništva v okviru evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012;

66.

meni, da so za izboljšanje podjetniških spretnosti in znanja ter spodbujanje izmenjave strokovnega znanja potrebni strokovno svetovanje, razvojne storitve, seminarji o sodelovanju, študijski obiski in druge dejavnosti, prilagojene različnim situacijam, v katerih se lahko znajde podjetje;

67.

se zavzema za dovolj dolgoročen pristop namesto razdrobljenega pristopa, ki temelji na posameznih projektih. Postopen proces, ki temelji na jasnih vmesnih ciljih, je pogoj za ustvarjanje dobičkonosnih dejavnosti med socialnimi podjetji;

68.

podpira povezovanje v partnerstva med sektorji ter med organizacijami na različnih področjih in v različnih disciplinah. Katere druge pomembne akterje je treba vključiti in kateri so že vključeni v socialno podjetništvo? Kako je s sorodnimi projekti, programi in mrežami, s katerimi je socialno podjetništvo kot celota povezano ali si za to prizadeva? Kakšne koristi lahko oblikovanje mrež prinese ostalim projektom/organom financiranja/vlagateljem?;

69.

meni, da bi bilo treba v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi opredeliti dobre prakse in uporabne modele. Socialna podjetja v Evropi bi bilo treba oceniti in sestaviti njihov seznam ter opisati njihove posebne značilnosti, finančne modele, gospodarsko težo, potencial za čezmejno rast, pravne oblike ter vsebino in načela davčnih režimov, v katere spadajo. Tako se lahko uporabijo obstoječe informacije in na podlagi najboljših praks razvijejo konceptualni modeli.

70.

meni, da je treba zaradi vse večje raznolikosti podjetništva in naraščajočega števila različnih podjetnikov socialno podjetništvo natančneje opredeliti, da se zagotovijo pošteno obravnavanje pri obdavčenju, pošteni pokojninski sistemi in izdatki za socialno varstvo, s čimer bi ustvarjali delovna mesta in pripomogli k nastajanju različnih poslovnih možnosti;

71.

priporoča razvoj akreditacije na lokalni ravni na podlagi določenih meril ter tesno sodelovanje in razvoj partnerstev med regijami. Pri tem se zavzema za poseben prostor za konkretne regionalne vidike, da se odgovorna podjetja podprejo tako glede vsebine kot oblike priznavanja;

72.

meni, da bo oblikovanje ugodnega okolja za podjetja, ki so dejavna v socialni ekonomiji, od njih zahtevalo novo obliko vodenja in strokovno znanje, ki ga bodo ustvarila s spremembo programov na področju visokega izobraževanja, usposabljanjem in prizadevanji za sistematične izboljšave;

73.

priporoča učenje skozi prakso ali pristop mojster-vajenec, da bi omogočili učinkovito uporabo sredstev. Zbiranje in izmenjava izkušenj socialnih podjetnikov, ki so že nekaj časa dejavni v sektorju, je eden od pomembnih načinov za povečanje količine informacij, ki so na voljo.

74.

poudarja, da je treba oceniti, v kolikšni meri lahko delo in dejavnosti akterjev s področja socialnega podjetništva služijo kot model in za nadaljnje razširjanje ter kako bi na podlagi tega lahko razvili privlačen proizvodni model, ki bi vlagatelje spodbudil k financiranju razvoja socialnega podjetništva in potrošnike k nakupu.

75.

meni, da so potrebne naložbe v zaposlovanje in blaginjo mladih ter drugih skupin, ki jih ogroža marginalizacija, tako da se izboljšajo njihove zaposlitvene možnosti in povečajo možnosti socialnega podjetništva. Lahko dostopen “operativni koncept” bi lahko ponujal pogojeno financiranje dejavnosti za preprečevanje marginalizacije otrok in mladih, s čimer bi lahko razvili in razširjali nove storitve. Mladi bi morali tudi imeti možnost, da zaprosijo za finančna sredstva za lastne projekte in dejavnosti;

76.

opozarja, da podjetje, ki kotira na borzi, ne more poslovati brez nadzora države članice;

77.

poudarja, da je treba ukrepe “operativnega koncepta” zlasti prilagoditi ocenjevanju učinkov;

78.

podpira prožnost glede pogostosti in časovne razporeditve objavljanja finančnih informacij malih in srednje velikih izdajateljev ter se zavzema za ustrezno pogostost objave;

79.

bi podprl ukrepe za poenostavitev opisnih delov računovodskih poročil za male in srednje velike izdajatelje;

80.

upa, da bo v razpravi o socialnih inovacijah posebna pozornost namenjena preprečevanju marginalizacije in spodbujanju enakosti spolov;

81.

poziva k spodbujanju standardizacije in poenostavitve sporočanja informacij, vendar opozarja, da je dostop do finančnih informacij o podjetjih, ki kotirajo na borzi na ravni EU, trenutno težak: zainteresirane strani morajo pri iskanju informacij pregledati 27 različnih nacionalnih zbirk podatkov;

82.

podpira razvoj poslovnega okolja, ki bolj spodbuja ustvarjalnost in inovacije ter krepi zaupanje v podjetja, z zmanjševanjem birokracije in odpravo ovir, ki zavirajo zlasti dejavnosti malih in srednje velikih podjetij;

83.

podpira razširitev vloge odgovornega podjetništva v družbi in razvoj okolja, ki spodbuja podjetnike k razvoju inovativnih in gospodarsko uspešnih projektov s socialnimi učinki. Dejavnosti bi morale biti donosne in privlačne za podjetja; operativne dejavnosti bi morale od vsega začetka upoštevati podjetnike;

84.

priporoča, da se zaradi preprečevanja podvajanja ukrepov hkrati oceni vodilna pobuda Unija inovacij, katere namen je spodbujanje socialnih inovacij in izkoriščanje ustvarjalnosti združenj in socialnih podjetij za podporo najbolj ranljivih skupin ter za izpolnjevanje nujnih socialnih potreb, ki jih ne izpolnjujejo trgi in javni organi;

85.

podpira poenostavitev direktiv o računovodskih pravilih, zlasti v korist manjših podjetij. Zahteve direktiv o računovodskih pravilih, kot so predpisi o razkritju in vrednotenju, bi morale biti razumne in poštene ter upoštevati velikost podjetja in sektor, v katerem deluje;

86.

meni, da bi lahko poenostavljene računovodske zahteve prispevale k oblikovanju poslovnega okolja, ki spodbuja ustanavljanje podjetij in podjetništvo. Odbor regij nima sredstev za oceno učinkov računovodskih zahtev in priporoča, da Evropski parlament poskrbi za izvedbo celovite ocene pred začetkom veljavnosti direktiv o računovodstvu;

87.

vendar podpira poenostavitev sedanjih zahtev na način, da bodo računovodski izkazi tudi v prihodnje primerljivi in služili svojemu namenu;

88.

zaradi lažje primerjave priporoča standardizacijo pragov za podjetja iste velikosti ter podpira večjo primerljivost finančnih podatkov v Evropski uniji;

89.

podpira ureditev v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter želi zagotoviti, da bodo upravna bremena sorazmerna s koristmi, ki jih prinašajo;

90.

podpira Akt za enotni trg (9), katerega cilj je poenostavitev delovanja MSP, ki predstavljajo več kot 99 % evropskih podjetij. Akt za mala podjetja priznava, da je treba upoštevati posebne potrebe te vrste podjetij in da je treba to kategorijo razdeliti na posamezne segmente. Poleg tega pristop “najprej pomisli na male” iz tega predloga omogoča, da se računovodske ureditve prilagodijo različno velikim podjetjem;

91.

se zavzema za to, da se zagotovi, da države članice ne zastavljajo nesmiselnih dodatnih zahtev. To se najlažje doseže prek usklajene zakonodaje EU. Kar se tiče srednje velikih in velikih podjetij, morajo biti finančna poročila na ravni EU bolj primerljiva, saj ta podjetja pogosto delujejo po vsej EU in zadevajo zainteresirane strani na celotnem notranjem trgu;

92.

podpira zavezo skupine G8, da bo “vzpostavila uredbe in predpise o preglednosti ali spodbujala prostovoljne standarde, ki od podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem nafte, zemeljskega plina ali rudarjenjem, zahtevajo ali jih spodbujajo k razkritju plačil vladam”. Tudi Evropski parlament je pripravil resolucijo (10), v kateri je ponovno potrdil podporo zahtevam poročanja po državah, predvsem v zvezi z ekstraktivno industrijo.

93.

meni, da je treba prednostno sprejeti ukrepe za usmerjanje, spodbujanje in podporo MSP, da bodo pri svojih dejavnostih širše upoštevala socialne in družbeno odgovorne vidike. V EU je približno 24 milijonov malih in srednje velikih podjetij. Za prihodnost Unije je pomembno, kako spodbujamo zlasti mlade k vključevanju v nove vrste družbeno odgovornih podjetij;

94.

meni, da bodo dobro izbrani ukrepi spodbudili ustvarjanje novih in rast obstoječih podjetij. Ukrepe industrijske politike je treba usmeriti v podporo zlasti tistih podjetij, ki ustvarjajo številna delovna mesta ter si prizadevajo za mednarodno in družbeno odgovorno rast ter dobro izkoriščajo mreže;

95.

izraža prepričanje, da je prihodnost v regionalnem razvoju. Izbrani cilji ali postopki bodo lahko usmerjeni v ustvarjanje nečesa novega, ohranjanje starega ali prilagajanje spremembam v poslovnem okolju. Najpomembnejši dejavnik je sposobnost regije, da gradi na svojem strokovnem znanju, izkorišča svoje prednosti, se specializira in povezuje v mreže na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;

96.

poudarja, da je treba preučiti učinkovitost in ustreznost podpore za podjetja ter glede na ugotovitve izvesti ustrezne spremembe in ukrepe varčevanja. Treba bi bilo razviti poslovne dejavnosti, povezane v mreže, da se podpre regionalna industrijska politika na splošno, hkrati pa je treba bolje izkoristiti potencial, prednosti in možnosti regije. S kartiranjem razvoja se lahko poveča sodelovanje med osrednjimi in obrobnimi območji. Treba je povečati učinkovitost sodelovanja in partnerstva med regijami ter njihovega povezovanja v mreže;

97.

meni, da je treba razmisliti, ali zaradi obsega projektov in zapletenih pravil vodijo projekte organi, specializirani za projektno vodenje, kot so občine, univerze, šole in različna podjetja, ki se ukvarjajo z gospodarskim razvojem. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju enakih možnosti malih podjetij za sodelovanje v projektih. Uveljavljene organizacije imajo na voljo več virov za preučevanje zapletenih pravil za projekte in pripravo potrebnih poročil, za kar manjša podjetja morda nimajo dovolj strokovnega znanja in izkušenj ali zmogljivosti. Vendar bi bolj prožen pristop podjetij lahko omogočil, da se projekti izvajajo stroškovno bolj učinkovito;

98.

poudarja, da je organizacijska oblika socialnega podjetja trenutno slabo opredeljena; glavni akterji so še vedno odgovorni v javni upravi in večji javni organi, podjetja pa dojemajo socialno podjetništvo bolj kot vrsto zagotavljanja dobrodelnih storitev kot pa opravljanje resnične poslovne dejavnosti. Tovrstne dejavnosti se zato obravnavajo kot nenavadne in nepovezane s podjetništvom, ali pa kot medsebojno konkurenčne in ne kot vzporedne. Temu vprašanju bi bilo treba nameniti posebno pozornost v okviru razvoja socialnega podjetništva;

99.

meni, da bi bilo treba izboljšati informacije o možnostih za socialna podjetja in olajšati dostop do njih. Glavni spletni portal bi moral vsebovati povezavo do posodobljenih najpomembnejših informacij. Informacije bi morale biti med seboj povezane in predstavljene z uporabo učinkovitih predstavitvenih pristopov, kot so bilteni, izmenjava najpomembnejših izkušenj in redne posodobitve;

100.

meni, da je potreben dogovor o razvrstitvi ukrepov, ki jih je treba izvesti, po prednostnem vrstnem redu in da je treba poiskati najboljše praktične ukrepe, tehnike in metode za reševanje problemov na različnih področjih. Te metode je treba opredeliti in dati na voljo čim večjemu številu zainteresiranih strani;

101.

meni, da bi bilo treba na splošno povečati zmogljivosti poslovnega razvoja; eden od pomembnih načinov za povečanje količine informacij sta zbiranje in izmenjava izkušenj socialnih podjetnikov, ki že delujejo v sektorju. Evropa bi morala biti odločena, da ustvari povezano EU, v kateri je pomemben vsak akter, in okrepiti prizadevanja, da za vsakogar poišče vlogo, s katero bo izboljšal svoje spretnosti in znanje;

102.

poudarja, da je cilj prispevati k oblikovanju novih konceptov in pospešiti sprejetje izvirnih metod. Za uvajanje novih metod na trg in pridobivanje praktičnih izkušenj z uspehi in neuspehi se lahko uporabljajo pilotni projekti. Tako bo sektor pridobil kakovostnejše in bolj funkcionalne modele in informacije o učinkovitosti in učinku nekega koncepta v različnih ciljnih državah ter o težavah in problemih, ki se pojavljajo;

103.

poudarja, da so pilotni projekti način za vzbujanje novega zanimanja za podjetništvo. Področij za preizkušanje je veliko in s pilotnimi projekti je mogoče omejiti tveganja v okviru določenih meja. Da bi pilotni projekti prinesli donosne poslovne zamisli, je pomembna podpora v obliki financiranja in informacij v začetni fazi. Pilotni projekti lahko delujejo tudi kot platforme za učenje, preden se uvedejo novi pristopi;

104.

nenazadnje priporoča metodološko, dolgoročno in postopno iskanje rešitev. V Evropi je potrebna nova odločnost za spodbujanje gospodarske rasti in to je mogoče doseči na družbeno odgovoren način, tudi v okviru okoljskih omejitev. Treba je pripraviti ukrepe za preprečevanje izključenosti, ki bi morali segati dovolj daleč v prihodnost. Treba se je izogibati kratkoročnim, na projektih temelječim ukrepom brez konkretnih zahtev spremljanja. Odbor se še naprej zavzema za pripravo podrobnejših predlogov za ukrepe in poročila o družbeni odgovornosti in socialnih podjetjih, da bi še bolj okrepili družbeno stabilnost. Na splošno je najpomembneje opozarjanje na krepitev prizadevanj, izmenjavo in uporabo primerov najboljše prakse, razširjanje informacij, ki so na voljo, in ponavljanje rezultatov. Odbor spodbuja opredelitev prototipov in podporo za perspektivne dejavnosti.