11.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 177/88

1.1

Odbor predlaga, da se zaradi pravne varnosti za operatorje zrakoplovov in nacionalne oblasti sprejmeta predloga, da sklep o začasnem odstopanju („ustavitvi ure“) velja tudi za leto 2013 in da se za eno leto podaljša rok za predložitev poročil in predajo pravic do emisij za leto 2013.

1.2

Prav tako bi bilo treba sprejeti izjemo za male nekomercialne operaterje zrakoplovov, ki proizvajajo zelo malo emisij CO2, in možnost poenostavljenih upravnih postopkov za male družbe, za katere ta izjema ne velja.

1.3

To pa ne velja za dele predloga, ki se nanašajo na lete iz in v tretje države v obdobju 2014–2020. V interesu vseh udeleženih strank je, da se prepreči letalska in/ali trgovinska vojna. Zato je najprej treba spodbujati pogajanja, da se poišče globalna rešitev.

1.4

Ker naj bi za lete med letališči znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) nadalje veljali predpisi o sistemu EU za trgovanje z emisijami za letalski promet, Odbor poziva institucije EGP:

2.1

Emisije iz letalstva so kljub temu, da so relativno nizke in znašajo 5 % celotnih emisij, eden od najhitreje rastočih virov emisij toplogrednih plinov – v zadnjih 20 letih se je njihova količina namreč skoraj podvojila. Pri tem ima letalstvo le omejen tehnološki potencial za zmanjšanje emisij v sektorju, vendar pa letalske družbe po vsem svetu lahko prispevajo k zmanjšanju emisij tudi s tržnimi ukrepi in so to tudi pripravljene storiti, tako da svoje veliko povečanje emisij kompenzirajo s financiranjem zmanjšanja emisij v drugih sektorjih.

2.2

Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je – deloma tudi zaradi ukrepov EU, med katerimi je bil sklep iz začetka leta 2013 o začasnem odstopanju („ustavitvi ure“) od direktive 2008/101/ES (o vključitvi letalskega prometa v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov) za letalske družbe, ki izvajajo lete v in iz EGP – 4. oktobra 2013 sklenila, da s sprejetim časovnim načrtom do leta 2016 (torej do naslednjega triletnega zasedanja ICAO) razvije svetovni tržni mehanizem za emisije mednarodnega letalskega prometa, ki naj bi – če bo potrjen – začel veljati leta 2020. Do tedaj lahko države ali skupine držav, kot je EU, sprejmejo prehodne ukrepe, vendar pa o podrobnostih teh ukrepov ni bil dosežen noben kompromis.

2.3

Ta razvoj je v skladu s prejšnjimi mnenji Odbora (2), na primer iz leta 2006: „Da bi lahko sistem trgovanja z emisijami uporabili na svetovni ravni, bi ga bilo treba uvesti preko Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO). V praksi bi bil lahko ta sistem prvi korak in enostavno izvedljiva možnost za letalski promet znotraj EU – če se med pogajanji izkaže za primernega,“ in iz leta 2007: „Sistem za trgovanje z emisijami Skupnosti lahko z vključitvijo letalstva postane trdnejši in solidnejši ter kot tak ključni vzorec za obvladovanje emisij ogljikovega dioksida na svetovni ravni.“ Tudi v letu 2013 je EESO zapisal: „Odbor zato pozdravlja pobudo, ki v pričakovanju zaključka mednarodnih pogajanj predvideva moratorij na uporabo sistema trgovanja z emisijami (ETS) za dohodne in odhodne lete iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP).“

3.1

Evropska komisija predlaga, da se glede na rezultate zasedanja organizacije ZN za civilno letalstvo (ICAO), ki je potekalo od 24. septembra do 4. oktobra 2013, do uvedbe svetovnega sistema za trgovanje prilagodi geografsko območje sistema EU za trgovanje z emisijami za letalski promet.

3.2

Predlog Komisije naj bi dodatno spodbudil razvoj svetovnega sistema. V predlogu so vse letalske družbe obravnavane enako, ne glede na to, v kateri državi imajo sedež.

3.3

Prvotno je sistem EU za trgovanje z emisijami za letalstvo veljal za celotno razdaljo odhodnih letov z letališč in dohodnih letov na letališča znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), vključno z leti iz in v tretje države. Leta 2012 je sistem v skladu s Sklepom št. 377/2013/EU (t. i. sklepom o „ustavitvi ure“) začasno veljal le za lete znotraj EGP, ne pa tudi za lete iz in v tretje države.

3.4

Komisija predlaga, da se to področje uporabe ohrani tudi za leto 2013. Poleg tega se predlaga, da se za eno leto podaljša rok, do katerega morajo letalske družbe predložiti poročila in opraviti predajo pravic do emisij za leto 2013.

3.5

Predlagano področje uporabe za obdobje med 2014 in 2020 se – polega navedenega področja uporabe za leto 2013 – nanaša tudi na lete iz držav in v države zunaj EGP v delu, ki prečka območja držav EGP. V predlogu so opisane možnosti praktičnega izvajanja.

3.6

Poleg tega ima predlog še tri posledice:

3.7

Komisija predlaga tudi, da se mali, nekomercialni operatorji letov, ki povzročajo zelo malo emisij CO2, izvzamejo iz sistema EU za trgovanje z emisijami za letalstvo. Male družbe, za katere ta izjema ne velja, lahko uporabljajo poenostavljene upravne postopke.

4.1

V skladu s sklepom o „ustavitvi ure“ velja sistem EU za trgovanje z emisijami za letalstvo začasno le za lete znotraj EGP, ne pa tudi za lete iz tretjih držav in v tretje države. Komisija predlaga, da se to področje uporabe ohrani tudi za leto 2013. Poleg tega se predlaga, da se za eno leto podaljša rok, do katerega morajo letalske družbe predložiti poročila in opraviti predajo pravic do emisij za leto 2013. Odbor meni, da so ti predlogi za zagotavljanje pravne varnosti operaterjev zrakoplovov in nacionalnih oblasti zelo smiselni ter zato priporoča njihovo sprejetje.

4.2

Ker bodo leti med letališči znotraj EGP še naprej v celoti zajeti v uredbo o sistemu EU za trgovanje z emisijami, Odbor poziva institucije EU in EGP, naj nemudoma dokončajo enotno evropsko nebo (3), da se preprečijo nepotrebne emisije zaradi preusmerjanja in zamud zaradi kontrole zračnega prometa.

4.3

Odbor pozdravlja, da so iz sistema izvzeti mali nekomercialni operaterji zrakoplovov, ki proizvajajo zelo malo emisij CO2, in da male družbe, za katere ta izjema ne velja, lahko uporabljajo poenostavljene upravne postopke.

4.4

To pa ne velja za dele predloga, ki se nanašajo na lete iz in v tretje države v obdobju 2014–2020. V interesu vseh udeleženih strank je, da se prepreči letalska in/ali trgovinska vojna. Zato je najprej treba spodbujati pogajanja, da se poišče globalna rešitev.

4.4.1

Že iz podatkov o oceni učinka o posvetovanjih v ICAO leta 2013 je razvidno, da bo treba glede na razmere in stališča ravnati zelo preudarno, da bi leta 2016 dosegli načrtovani rezultat na svetovni ravni. Temu cilju smo sedaj bližje kot kdaj koli prej, vendar pa je bilo v preteklosti veliko odlašanja in zato uspeh ni zajamčen.

4.4.2

Če zato tretjim državam že danes neposredno in posredno napovemo – z enostranskim ukrepom EU, če se ta del predloga sprejme – da morajo njihove letalske družbe plačati za emisije CO2 v zračnem prostoru EGP, bi bilo to drzno. O tem bi lahko smeli razmišljali le po dvostranskih in/ali večstranskih pogajanjih v skladu s členom 16(a) resolucije ICAO, da se prepreči nevarnost letalske oz. trgovinske vojne na svetovni ravni.

4.4.3

Čeprav je EGP pravno upravičen do uporabe teh predlogov, lahko administracija ZDA na podlagi zakona o prepovedi sistema za trgovanje z emisijami (zakon Thune) upravičeno prepove letalskim družbam, registriranim v ZDA, da sodelujejo v sistemu EU za trgovanje z emisijami, da ne omenjamo kitajskih in indijskih odzivov glede na njihov odpor proti resoluciji ICAO z dne 4. oktobra 2013. Vendar pa v tej fazi ni treba spreminjati vsebine predloga Komisije.

5.1

Zdi se, da je v glosarju pri oceni učinka v Prilogi I dokumenta SWD(2013) 430 final (str. 51 angleške različice) prišlo do zamenjave definicij letov zunaj in znotraj EGP.