5.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 356/49

—

opozarja, da bo treba v okviru nastajajoče vesoljske politike EU zakonsko urediti vprašanja, kot so industrijski standardi, vprašanja v zvezi s tehničnim delovanjem in komercialna uporaba satelitske komunikacijske infrastrukture;

—

se strinja, da bi z oblikovanjem javnih politik za vesoljski sektor EU, usmerjenih v povpraševanje, uporabniki pridobili večjo težo, vendar se pri tem ne bi smeli omejiti zgolj na dodeljevanje subvencij za uporabnike;

—

Komisijo poziva, naj ob upoštevanju pristojnosti in potreb javnih oblasti oblikuje merila glede javnega interesa, ki bodo potrebna pri ocenjevanju povpraševanja uporabnikov;

—

poudarja, da bi moral biti pomemben vidik industrijske politike EU zagotavljanje tesne povezanosti med lokalno oziroma regionalno ravnjo, ki z industrijo sodeluje pri prepoznavanju in podpori njenih prvih korakov, in nacionalno ravnjo oziroma ravnjo EU;

—

želi opozoriti, da izkušnje na podlagi najboljših lokalnih in regionalnih praks kažejo, da v veliki večini primerov prodajne storitve v okviru programa Copernicus/GMES izpolnjujejo potrebe javne politike in so bile koristne pri uresničevanju javnih ciljev;

—

predlaga, naj se storitve in aplikacije, ki so se razvile na podlagi vesoljskih tehnologij, sofinancirajo iz strukturnih skladov, če bodo upravitelji skladov za to premogli dovolj politične volje in ozaveščenosti. Takšen mehanizem se je že uporabil v finančnem okviru za obdobje 2007–2013, ko so bila neporabljena sredstva iz kohezijskega sklada/ESRR prerazporejena za novo prednostno nalogo, tj. satelitski širokopasovni internetni dostop za oddaljene regije;

—

meni, da je operativna faza programa Copernicus bistvena za uveljavitev novih tehnologij v gospodarstvu, vendar pa bo treba zagotoviti finančno podporo, da bo mogoče kriti začetne stroške, povezane z uporabo nove tehnologije s strani različnih uporabnikov.

Poročevalec

Adam STRUZIK (PL/EPP), maršal Mazovijskega vojvodstva

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vesoljska industrijska politika EU: sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju

COM(2013) 108 final

1.

pozdravlja sporočilo Komisije, v katerem je jasno poudarjen pomen vesoljske industrijske politike EU.

2.

poudarja, da je vesoljski sektor ključni element strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobud, zlasti pobud Unija inovacij in Industrijska politika. Vesoljska tehnologija je posebnega pomena za gospodarstvo, ki temelji na znanju, vpliva na prihodnjo gospodarsko konkurenčnost in zagotavlja orodja za reševanje drugih perečih težav na Zemlji. Poslovno izločitev (spin-off) v vesoljskem sektorju lahko opredelimo kot izkušnje ali spremembe, pridobljene v okviru vesoljskih dejavnosti, ki se nato uporabijo ali prenesejo na druga področja, pri čemer se ustvari dodatna gospodarska vrednost;

3.

na podlagi ocene Evropske vesoljske agencije glede prodajnih sektorjev vesoljskih aplikacij z dodano vrednostjo ugotavlja, da je evropski trg v primerjavi s svetovnim trgom manjši in manj osredotočen na zasebni sektor. Prav tako osnovnih standardov in dejavnosti ne določa obrambna industrija, kot je to v primeru drugih držav, ki opravljajo polete v vesolje. Večina družb po svetu deluje na večjem številu področij in v okviru celotne vrednostne verige. V Evropi ni skoraj nobenega akterja, ki bi obvladoval celotno vrednostno verigo. Na splošno je raven specializacije v Evropi (ki se osredotoča na posebne aplikacije satelitske navigacije) nekoliko nižja kot drugje po svetu;

4.

se zelo dobro zaveda, da so najpomembnejša politična vprašanja v vesoljskem sektorju EU ureditev trga, upravna poenostavitev, načela javnega naročanja, dostop do podatkov, javne institucije kot stranke in ureditveni okvir;

5.

priznava, da na splošno vesoljska industrija EU znatno vpliva na položaj Evrope na področju znanosti in tehnologije. To vključuje tudi spodbujanje evropske znanstvene in tehnološke baze ter večji vpliv vesoljske tehnologije na širše gospodarstvo;

6.

se strinja s sklepi Sveta z dne 30. maja 2013 o vesoljski industrijski politiki EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju, v katerih je navedeno, da je v interesu uravnotežene industrijske baze udeležba MSP v dobavni verigi bistveni sestavni del konkurenčnosti evropske vesoljske industrije, in se pridružuje pozivu Sveta, naj Komisija preuči, ali so potrebni novi inovativni finančni instrumenti;

7.

meni, da je z vidika lokalnih in regionalnih oblasti še posebej pomembno, da se v okviru politik EU spodbuja uporaba vesoljskih aplikacij, ter da bi EU zato morala poleg ukrepov za podporo inovacij oblikovati ustrezne ukrepe podpore za spodbujanje razvoja in uporabe vesoljskih aplikacij med javnimi in zasebnimi uporabniki, zlasti pri lokalnih oblasteh in v sektorju MSP.

8.

se strinja s Komisijo, da je vesolje izjemnega pomena za EU in njene državljane, in se tako kot Komisija zaveda velikih izzivov, pred katerimi je evropska vesoljska industrija zaradi razvoja v novih vesoljskih velesilah (kot sta Kitajska in Indija). Kot je ugotovljeno v sporočilu, je to posledica nezadostnega financiranja in ne neučinkovitosti evropskega vesoljskega sektorja;

9.

meni, da bi se v obdobju, ko se EU in njene države članice soočajo s finančnimi težavami, vesoljska industrijska politika EU morala osredotočiti na oblikovanje temeljev za prihodnjo rast sektorja na svetovnem trgu in na odpravljanje ovir, ki lahko ta proces upočasnijo. Odbor zato v celoti podpira cilje, predstavljene v sporočilu: vzpostavitev ureditvenega okvira, razvoj konkurenčne industrijske baze, spodbujanje stroškovne učinkovitosti, razvoj trgov vesoljskih aplikacij ter zagotovitev tehnološke neodvisnosti in neodvisnega dostopa do vesolja;

10.

prav tako se strinja, da je treba za učinkovito upravljanje na področju vesolja v Evropi doseči dogovor med najpomembnejšimi zainteresiranimi stranmi, tj. Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo in državami članicami, hkrati pa meni, da bi s političnega vidika sprejemanje odločitev v okviru skupne evropske obrambne politike olajšalo sodelovanje med nacionalnimi vojaškimi sektorji, kar bi koristilo tudi civilnemu vesoljskemu sektorju;

11.

priznava tržne dosežke evropskega vesoljskega sektorja, zlasti na področju satelitskih komunikacij, in podpira prizadevanja Komisije, da ohrani konkurenčnost tega segmenta na svetovnem trgu. S tega vidika Odbor odločno podpira pobudo, da se evropskim operaterjem zagotovi dostop do radiofrekvenčnih kanalov. To je pomembno vprašanje za regije, saj satelitsko komuniciranje zagotavlja možnosti za premoščanje širokopasovne vrzeli na redko poseljenih območjih;

12.

priznava pomen tehnološke neodvisnosti za evropski vesoljski sektor in se strinja s predlaganimi rešitvami, kot so navzkrižno bogatenje z drugimi sektorji, objava ustreznih razpisov za projekte v okviru programa Obzorje 2020 in naložbe v usposabljanje kvalificirane delovne sile v vesoljski industriji;

13.

sprašuje pa se, ali bo na voljo dovolj razpoložljivih finančnih sredstev (npr. v okviru programa Obzorje 2020) za dosego znatnega napredka pri zagotavljanju tehnološke neodvisnosti. Zato Komisijo poziva, naj predloži podroben načrt za izpolnitev tega cilja;

14.

v zvezi z usposobljeno delovno silo predlaga, naj se prvotno prednost nameni iskanju delovne sile v novih državah članicah EU, ki so vse pokazale interes in željo, da se pridružijo klubu držav, ki opravljajo polete v vesolje, poleg tega pa zagotavljajo visoko raven izobrazbe na področju tehničnih in fizikalnih ved;

15.

odločno podpira razvoj trgov vesoljskih aplikacij in storitev ter meni, da bi lahko lokalne in regionalne oblasti pri tem imele bistveno vlogo;

16.

v zvezi s tem želi spomniti, da so lokalne in regionalne oblasti pomemben končni uporabnik vesoljskih storitev. Da pa bi lahko lokalne in regionalne oblasti kot uporabnice v celoti izkoristile potencial vesoljskih aplikacij, jih je treba bolje seznaniti z njihovimi koristmi. Potreben je bolj intenziven dialog med ponudniki storitev in končnimi uporabniki;

17.

poleg tega meni, da lokalne in regionalne oblasti na svojem ozemlju povezujejo različne gospodarske akterje in akterje, vključene v trikotnik inovacij. Lokalne in regionalne oblasti so pristojne za inovacije in programe MSP, ki bi jih bilo mogoče povezati z vesoljem in tako strateško prispevati h krepitvi vesoljskega trga;

18.

meni tudi, da lahko lokalne in regionalne oblasti zaradi svoje bližine državljanom najlažje vzpostavijo stike z različnimi družbenimi skupinami na svojem ozemlju in so tako v najboljšem položaju, da ljudi seznanjajo s koristmi vesoljskih storitev; s tega vidika so še posebej pomembne mreže lokalnih in regionalnih oblasti, kot je npr. mreža NEREUS (Network of European Regions Using Space Technologies – Mreža evropskih regij, ki uporabljajo vesoljsko tehnologijo).

19.

z vidika regij, ki so ene od glavnih uporabnikov satelitskih aplikacij, zlasti storitev in proizvodov Copernicus/GMES, priznava, da bi bilo treba v okviru vesoljske industrijske politike EU podpirati tehnične inovacije in odpraviti ovire za njihov razvoj. Pri merjenju uspešnosti vesoljske politike EU se bodo upoštevali gospodarska rast, prihranki pri stroških, pozitivni učinki za druge sektorje in priložnosti za zaposlitev visoko usposobljene in produktivne delovne sile;

20.

se strinja s Komisijo, da je spodbujanje inovacij na področju povpraševanja glavni izziv v okviru vesoljske politike EU, da bi se s pomočjo sredstev, ki so bila že dodeljena za vesolje v okvirnih programih, zagotovile ekonomske koristi za regije in državljane EU;

21.

se strinja, da bi z oblikovanjem javnih politik za vesoljski sektor EU, usmerjenih v povpraševanje, uporabniki pridobili večjo težo, vendar se pri tem ne bi smeli omejiti zgolj na dodeljevanje subvencij za uporabnike;

22.

Komisijo poziva, naj ob upoštevanju pristojnosti in potreb javnih oblasti oblikuje merila glede javnega interesa, ki bodo potrebna pri ocenjevanju povpraševanja uporabnikov;

23.

z regionalnega vidika ugotavlja, da bodo lokalne in regionalne oblasti kot končni uporabniki storitve in proizvode Copernicus uporabljali zgolj, če bodo menili, da ima to s poslovnega vidika očitne koristi;

24.

Komisiji priporoča, naj preuči vprašanje mehanizmov financiranja za trenutne in potencialne uporabnike, ki bi jih lahko zagotovile EU in države članice, ko se bodo storitve začele uporabljati. V Evropi opazovanje Zemlje tako kot drugje po svetu sodi v okvir javne infrastrukture, izpolnjevanje javnih interesov pa pomeni odvisnost od javnih sredstev za raziskave in razvoj ter za operativno izvajanje storitev;

25.

meni, da je operativna faza programa Copernicus bistvena za uveljavitev novih tehnologij v gospodarstvu, vendar pa bo treba zagotoviti finančno podporo, da bo mogoče kriti začetne stroške, povezane z uporabo nove tehnologije s strani različnih uporabnikov;

26.

pričakuje, da bodo uporabniki, tj. lokalne in regionalne oblasti ter MSP, še naprej potrebovali spodbude in podporo EU in držav članic, ter meni, da bi podporo uporabnikom lahko zagotavljala tudi Evropska vesoljska agencija;

27.

želi opozoriti, da izkušnje na podlagi najboljših lokalnih in regionalnih praks kažejo, da v veliki večini primerov prodajne storitve v okviru programa Copernicus/GMES izpolnjujejo potrebe javne politike in so bile koristne pri uresničevanju javnih ciljev;

28.

predlaga, naj se storitve in aplikacije, ki so se razvile na podlagi vesoljskih tehnologij, sofinancirajo iz strukturnih skladov, če bodo upravitelji skladov za to premogli dovolj politične volje in ozaveščenosti. Takšen mehanizem se je že uporabil v finančnem okviru za obdobje 2007–2013, ko so bila neporabljena sredstva iz kohezijskega sklada/ESRR prerazporejena za novo prednostno nalogo, tj. satelitski širokopasovni internetni dostop za oddaljene regije.

29.

ugotavlja, da so za vesoljski sektor značilni dolgi razvojni cikli. To povečuje tržna tveganja, saj je treba tržni potencial novih aplikacij oceniti dosti vnaprej. Zato podjetniki na področju vesolja težko pritegnejo investitorje. Poleg tega je zaradi dolge dobe uporabe vesoljskih naprav (10 do 15 let v primeru telekomunikacijskih satelitov) trg zelo cikličen in je ponudbo zelo težko hitro prilagajati spremembam pri povpraševanju;

30.

priznava, da v proizvodnem sektorju visoki fiksni stroški zaradi znatnih naložb v raziskave in razvoj, dolgega obdobja razvoja in majhnosti trga preprečujejo ustvarjanje ekonomije obsega, ki spodbuja trend večje osredotočenosti (npr. na področju vesoljskih izstrelitev). Po drugi strani je možna velika ekonomija obsega v prodajnem sektorju, saj so večji trgi bolj ekonomsko vzdržni. Že zaradi same narave teh izzivov ni mogoče spregledati osrednje vloge vlad v evropskem vesoljskem gospodarstvu;

31.

poudarja, da je za Evropsko unijo in države članice izjemno pomembno, da skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo nemudoma sprejmejo potrebne politične, pravne in tehnične odločitve za zagotovitev ustreznih finančnih sredstev, da se omogoči neodvisen dostop do vesolja, dokončajo vesoljski sistemi, ki se trenutno razvijajo ali načrtujejo, spodbujajo raziskave in razvoj ter razvijejo inovativne vesoljske storitve in aplikacije;

32.

meni, da vesoljska industrija kljub svojemu strateškemu pomenu v primerjavi z drugimi industrijskimi sektorji v Evropi še vedno ni pomemben element v nacionalnih gospodarstvih, in poziva, naj se v okviru prihodnje vesoljske industrijske politike EU zagotovi, da bo EU manj odvisna od dobave strateških komponent iz tretjih držav;

33.

Evropsko vesoljsko agencijo spodbuja, naj v okviru financiranja študij izvedljivosti, analiz trga in izdelave prototipov še naprej zagotavlja podporo organizacijam, ki se zanimajo za prenos vesoljske tehnologije v druge industrijske sektorje. Podpora novim podjetjem je na voljo v okviru podjetniških inkubatorjev in spodbud (ali začetnega kapitala), ki jih zagotavlja Urad za program prenosa tehnologije (Technology Transfer Programme Office – TTPO) v okviru Evropske vesoljske agencije. Odbor poziva tudi k vzpostavitvi dialoga, s čimer bi zagotovili boljše možnosti za akterje na lokalni in regionalni ravni;

34.

meni, da je za EU bistvenega pomena, da spodbuja „pametno specializacijo“ in povezovanje med regionalnimi programi in programi za financiranje inovacij, če ne želi zaostajati za svojimi mednarodnimi tekmeci;

35.

se strinja s sklepi Sveta, da je ključni element pametne specializacije vključitev regij kot ključnih akterjev v evropski inovacijski politiki, kar lahko prispeva tudi k temu, da raziskovalni sektor izkoristi ogromen finančni potencial regionalnih skladov EU. Z vidika lokalnih in regionalnih oblasti je še posebej pomembno, da se razvijajo poslovni modeli in nadgrajujejo poslovna znanja in spretnosti, ki jih zagotavljajo MSP na področju storitev, povezanih z opazovanjem Zemlje;

36.

poziva k uskladitvi politik EU in nacionalnih politik, da se pospeši proces dozorevanja evropskega sektorja opazovanja Zemlje tako na ravni ponudbe kot povpraševanja. Najnovejši val konsolidacije je znak, da se tudi sama industrija pripravlja na naslednjo fazo. Zdaj je pravi čas, da glavne skupine uporabnikov, na primer vlade, v velikem obsegu sprejmejo aplikacije za opazovanje Zemlje. Ko bodo vlade uspele poenotiti povpraševanje v okviru EU, se bo s tem po eni strani povečalo povpraševanje, po drugi pa omogočila standardizacija (in ekonomija obsega za industrijo).

37.

ugotavlja, da so trenutno številni primeri poslovnih izločitev v vesoljski tehnologiji, povezani z biološkimi znanostmi, v EU premalo izkoriščeni, in da bi bilo zelo koristno, če bi že v začetni fazi vesoljskih programov oblikovali dobro usmerjeno strategijo na evropski ravni o poslovnih izločitvah, pri čemer bi v večji meri sodelovali predstavniki drugih industrij;

38.

poudarja pomen satelitske tehnologije v vesoljskem sektorju EU in ugotavlja, da približno dve tretjini vse prodaje satelitov predstavlja prodaja telekomunikacijskih aplikacij. Zato je pomembno, da se v okviru vesoljske industrijske politike EU upošteva dejstvo, da so za ta trg značilne ciklične spremembe, kar se odraža predvsem v spremembah v povpraševanju po geostacionarnih telekomunikacijskih satelitih in s tem povezanih storitvah na področju izstrelitev;

39.

ugotavlja, da mobilni telefoni, internet, kreditne kartice, cestnine, televizijsko oddajanje in vremenske napovedi predstavljajo samo nekaj primerov dejavnosti v vsakodnevnem življenju, ki so delno ali v celoti odvisne od satelitov. Med bolj strateškimi dejavnostmi naj omenimo na primer kmetijstvo, spremljanje tokov oceanov in vetra, pomorsko in zračno navigacijo, spremljanje nujnih primerov, onesnaževanje, podnebje in okolje;

40.

ugotavlja tudi, da je rast zasebnih akterjev na področju vesolja prispevala k večji cenovni dosegljivosti in dostopnosti vesoljske tehnologije in storitev, kar je državam, ki nimajo nacionalnih vesoljskih programov, in državam v razvoju omogočilo, da izkoristijo določene prednosti, ki jih lahko nudi vesolje;

41.

priznava, da je evropski okvirni program (FP7) pomembno prispeval k spodbujanju inovacij v okviru sistema Galileo/EGNOS in spremljajočih storitev; po drugi strani pa bi lahko obžalovali, da se v tem programu zelo malo pozornosti namenja aplikacijam, hkrati pa se preveč osredotoča na proizvodni sektor.

42.

se sprašuje, ali je dovolj, da se je do sedaj osredotočalo zgolj na trg dela, infrastrukturo in upoštevanje pravil o konkurenci (torej na kakovost gospodarskega okolja), ali pa bi se bilo treba preusmeriti v zmožnosti proizvajanja blaga in storitev za izvoz;

43.

pozdravlja dejstvo, da sta bila programa GALILEO in Copernicus upoštevana v večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2014–2020;

44.

poudarja, da bi lahko EU kljub temu, da je evropska strategija za obdobje 2014–2020 osredotočena na raziskave in razvoj ter visoko tehnologijo, izgubila konkurenčno prednost na tem področju pred hitro razvijajočimi se industrializiranimi državami, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, če bodo proračuni držav članic za raziskave in razvoj ostali na nižji ravni od zastavljenih ciljev v lizbonski strategiji;

45.

meni, da je uspeh industrijske politike tudi neločljivo povezan z makroekonomskimi trendi v gospodarstvu EU in držav članic, ter poziva k razvoju visokotehnološke in raziskovalno intenzivne industrijske proizvodnje, pri kateri se lahko konkurenčna prednost uporabi;

46.

meni, da je uravnoteženo izvajanje strategije Evropa 2020 pomembno, zato se sprašuje, ali se zgolj s konkurenčnostjo v inovativnih sektorjih lahko povečata zaposlovanje in rast v celotnem gospodarstvu EU, ter poziva, naj se zagotovi podpora celotnemu vesoljskemu sektorju, da se doseže bolj uravnotežena struktura sektorja z vidika velikih, srednjih in malih podjetij;

47.

priznava, da Evropska komisija sicer ima na voljo orodja (kot je pametna specializacija) za zagotovitev bolj geografskega pristopa k industrijski politiki v ključnih sektorjih, vendar pa je treba še veliko storiti za zagotovitev zadostnega dostopa do financiranja (tvegani kapital) iz virov, ki niso preveč nenaklonjeni tveganjem;

48.

poudarja, da bi moral biti pomemben vidik industrijske politike EU zagotavljanje tesne povezanosti med lokalno oziroma regionalno ravnjo, ki z industrijo sodeluje pri prepoznavanju in podpori njenih prvih korakov, in nacionalno ravnjo oziroma ravnjo EU.

49.

se strinja s Komisijo, da ima Unija v skladu s členom 4(3) PDEU na področjih raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja pristojnost ukrepanja, zlasti za opredelitev in izvajanje programov, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti. Deljena pristojnost bo veljala, dokler EU ne oblikuje sekundarne zakonodaje EU na teh področjih, ko bodo morali nacionalni parlamenti odpraviti nacionalno zakonodajo, ki je v nasprotju z zakonodajo Unije;

50.

ugotavlja, da je razdrobljeno in omejeno financiranje, ki je na voljo za vesoljske raziskave, ena od glavnih ovir za nadaljnji razvoj vesoljskih dejavnosti, zato poziva k boljšemu usklajevanju vesoljskih dejavnosti med EU, Evropsko vesoljsko agencijo in posameznimi državami članicami, s čimer bi Evropi omogočili, da pridobi vodilno vlogo v svetu v vesoljskem sektorju. Kako pomembna je udeležba EU pri financiranju dejavnosti na področju vesoljskih raziskav, potrjuje dejstvo, da številnih dejavnosti na področju vesoljskih raziskav ne bi bilo mogoče izvesti brez podpore Komisije. Zato so ukrepi EU na tem področju nujni;

51.

meni, da so ukrepi, predlagani v sporočilu, potrebni, saj so obravnavana vprašanja nadnacionalne narave in jih ne morejo zadovoljivo zakonsko urejati države članice, obstoječi ukrepi EU in usmerjena pomoč, ki se zagotavlja v tem okviru, pa niso dovolj za uresničitev predvidenih ciljev. V primerjavi z razdrobljenimi ukrepi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni bodo predlagani ukrepi zaradi svojega obsega in učinkovitosti zagotovili jasne koristi, predvsem z ekonomijo obsega, saj je za celostne vesoljske programe potreben obseg naložb, ki jih same države članice ne morejo zagotoviti;

52.

nadalje ugotavlja, da namen te pobude ni nadomestiti pobud držav članic, ampak naj bi z njo dopolnili ukrepe, sprejete na njihovi ravni, in okrepili usklajevanje, kjer je takšno usklajevanje potrebno za doseganje skupnih ciljev;

53.

meni, da so argumenti jasni, ustrezni in prepričljivi. Zato so ukrepi EU, predvideni v tem sporočilu, v skladu z načelom subsidiarnosti;

54.

glede sorazmernosti se strinja s Komisijo, da bi morala EU izdajati predpise le v potrebnem obsegu. Prednost je treba nameniti spodbujanju sodelovanja med državami članicami, usklajevanju nacionalnih ukrepov ali dopolnjevanju in podpori takih ukrepov z zagotovitvijo smernic, vzpostavitvijo instrumentov za izmenjavo informacij itd. V okviru nastajajoče vesoljske politike EU bo treba zakonsko urediti vprašanja, kot so industrijski standardi, vprašanja v zvezi s tehničnim delovanjem in komercialna uporaba satelitske komunikacijske infrastrukture.