OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Ozadje predloga

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog obravnava uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“), v protisubvencijskem postopku glede uvoza nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije.

· Splošno ozadje

Ta predlog je nastal v okviru izvajanja osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe.

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Evropska komisija je z Uredbo Komisije (EU) št. 419/2013 uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ni relevantno.

2.           Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Zainteresirane strani, ki jih postopek zadeva, so imele možnost, da med preiskavo zagovarjajo svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe.

· Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj

Zunanje strokovno znanje in izkušnje niso bili potrebni.

· Ocena učinka

Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe.

Osnovna uredba ne vsebuje določb za splošno oceno učinka, vendar vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Priloženi predlog uredbe Sveta temelji na dokončnih ugotovitvah o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog Uredbe, ki bi ga bilo treba objaviti najpozneje 7. septembra 2013.

· Pravna podlaga

Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

· Načelo subsidiarnosti

Predlog je v izključni pristojnosti Evropske unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Oblika ukrepanja je opisana v navedeni osnovni uredbi in ne dopušča odločanja na nacionalni ravni.

Navedba o načinu zmanjšanja finančnega in upravnega bremena Unije, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter o njegovi sorazmernosti s ciljem predloga ni relevantna.

· Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjega razloga:

druga sredstva ne bi bila ustrezna, ker osnovna uredba ne določa drugih možnosti.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

2013/0275 (NLE)

Predlog

IZVEDBENA UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[1] („osnovna uredba“), zlasti člena 15 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija („Komisija“),

ob upoštevanju naslednjega:

1.           POSTOPEK

1.1.        Začasni ukrepi

(1)       Komisija je z Uredbo (EU) št. 419/2013[2] („začasna uredba“) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije.

(2)       Preiskava je bila uvedena na podlagi pritožbe, ki jo je 28. junija 2012 vložila Evropska zveza za železo in jeklo (Eurofer) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih žic iz nerjavnega jekla v Uniji.

(3)       Komisija je v vzporedni protidampinški preiskavi z Uredbo (EU) št. 418/2013[3] uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije.

1.2.        Strani, ki jih preiskava zadeva

(4)       V začasni fazi preiskave se je za indijske proizvajalce izvoznike, proizvajalce Unije in nepovezane uvoznike uporabilo vzorčenje. Ker pa dva od uvoznikov, izbranih za vzorec, nista vrnila izpolnjenega vprašalnika, vzorčenja za uvoznike ni bilo več mogoče uporabljati. Za sprejetje dokončnih ugotovitev so se uporabile vse razpoložljive informacije v zvezi s sodelujočimi uvozniki, zlasti kar zadeva interes Unije.

(5)       Sedem indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je zahtevalo individualno preiskavo. Dva od njih sta odgovorila na vprašalnik, pet pa jih ni odgovorilo. Eden od proizvajalcev izvoznikov, ki sta odgovorila na vprašalnik, je umaknil zahtevo za individualno preiskavo. Zato je Komisija proučila zahtevek enega indijskega proizvajalca izvoznika, ki ni bil vključen v vzorec:

– KEI Industries Limited, New Delhi (KEI).

(6)       Razen navedenega se potrdijo uvodne izjave od (5) do (8), od (10) do (12) in (14) začasne uredbe.

1.3.        Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(7)       Kot je navedeno v uvodni izjavi (20) začasne uredbe, je preiskava subvencioniranja in škode zajela obdobje od 1. aprila 2011 do 31. marca 2012 („obdobje preiskave ali OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do 31. marca 2012 („obravnavano obdobje“).

1.4.        Naknadni postopek

(8)       Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih izravnalnih ukrepov („začasno razkritje“), je pripombe predložilo več zainteresiranih strani, tj. dva proizvajalca izvoznika, pritožnik in enajst uporabnikov. Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bilo le-to odobreno. Komisija je še naprej zbirala informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Vse prejete pripombe so bile proučene in upoštevane, kadar je bilo to primerno.

(9)       Komisija je zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala priporočiti uvedbo dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („končno razkritje“). Določeno je bilo obdobje, v katerem so lahko strani predložile pripombe v zvezi s končnim razkritjem. Vse prejete pripombe so bile proučene in upoštevane, kadar je bilo to primerno.

2.           Zadevni izdelek in podobni izdelek

(10)     Kot je navedeno v uvodni izjavi (21) začasne uredbe, je zadevni izdelek opredeljen kot žice iz nerjavnega jekla, ki vsebujejo:

– - 2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar ne več kot 22 mas. % kroma,

– - manj kot 2,5 mas. % niklja, razen žice, ki vsebuje 13 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % kroma in 3,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6 mas. % aluminija,

trenutno uvrščene pod oznaki KN 7223 00 19 in 7223 00 99, s poreklom iz Indije.

(11)     Nekateri uporabniki so izrazili pomisleke glede navideznega nerazlikovanja med različnimi vrstami zadevnega izdelka in podobnega izdelka, saj pri vseh vrstah izdelka obstaja obsežen nabor izdelkov. Zlasti so bili pomisleki v zvezi z vprašanjem, kako bi se lahko v preiskavi zagotovila poštena primerjava med vsemi vrstami. Kot v večini preiskav, opredelitev zadevnega izdelka zajema veliko različnih vrst izdelka, ki imajo enake ali podobne osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Dejstvo, da so te lastnosti lahko pri vsaki posamezni vrsti izdelka različne, lahko dejansko privede do tega, da se zajame širok nabor vrst. Tako je tudi v sedanji preiskavi. Komisija je upoštevala razlike med vrstami izdelkov in zagotovila pošteno primerjavo. Vsaki vrsti izdelka, ki jo proizvajajo in prodajajo indijski proizvajalci izvozniki, in vsaki vrsti izdelka, ki jo proizvaja in prodaja industrija Unije, je bila dodeljena enotna kontrolna številka izdelka. Temeljila je na glavnih lastnostih izdelka, ki so v tem primeru vrsta jekla, natezna trdnost, premaz, površina, premer in oblika. Zato so se vrste žic, izvožene v Unijo, na podlagi kontrolne številke izdelka primerjale z izdelki, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije ter imajo enake ali podobne lastnosti. Vse te vrste so bile zajete v opredelitvi zadevnega izdelka in podobnega izdelka v obvestilu o začetku[4] ter v začasni uredbi.

(12)     Ena stran je ponovila svojo trditev, da so tako imenovane vrste „visokotehnoloških“ izdelkov različne in niso zamenljive z drugimi vrstami zadevnega izdelka. Zato naj bi jih bilo treba izključiti iz opredelitve izdelka. V skladu s sodno prakso je treba pri določanju, ali sta si izdelka podobna tako, da sta del istega izdelka, oceniti, ali imata enake tehnične in fizikalne lastnosti, enake osnovne končne uporabe in enako razmerje med ceno in kakovostjo. V zvezi s tem bi bilo treba tudi oceniti zamenljivost in medsebojno konkurenčnost takih izdelkov[5]. V preiskavi se je ugotovilo, da imajo vrste „visokotehnoloških“ izdelkov, ki jih je navedla zadevna stran, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot drugi izdelki, ki se preiskujejo. Izdelani so iz nerjavnega jekla in so žice. Sestavljajo jekleni polizdelek (ki se v večini primerov nato nadalje obdela, da se pridobi širok nabor končnih izdelkov), postopek proizvodnje pa je podoben, uporabljajo se podobni stroji, tako da lahko proizvajalci glede na povpraševanje prehajajo med različnimi vrstami izdelka. Zato se kljub temu, da različne vrste žic niso neposredno zamenljive in med seboj neposredno ne konkurirajo, proizvajalci potegujejo za pogodbe, ki bi zajele širok razpon žic iz nerjavnega jekla. Poleg tega te vrste izdelka proizvaja in prodaja tako industrija Unije kot tudi indijski proizvajalci izvozniki, ki uporabljajo podobno proizvodno metodo. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

(13)     V odzivu na dokončno razkritje je ena stran trdila, da analiza, ki jo je opravila Komisija, da bi ugotovila, ali bi bilo treba vrste tako imenovanega visokotehnološkega izdelka vključiti v preiskavo, ni zadostovala. Ta argument se zavrne. V preiskavi se je ugotovilo, da je vrsta visokotehnološkega izdelka zajeta v opredelitvi izdelka, navedeni v uvodni izjavi (12). Stran napačno sklepa, da je treba vsa merila, navedena v sodni praksi, izpolnjevati hkrati, a to ne drži. V skladu s sodno prakso je Komisiji zagotovljena široka diskrecijska pravica, kadar opredeljuje obseg izdelka[6], to oceno pa mora utemeljiti na merilih, ki jih je določilo sodišče. Pogosto, kot tudi v tem primeru, so nekatera merila naravnana tako in druga drugače, pri čemer mora Komisija izvesti globalno oceno, kot je v sedanjem primeru tudi storila. Zato je ta zainteresirana stran napačno sklepala, da so vrste izdelka lahko zajete v isto opredelitev izdelka le, če so vse njihove lastnosti enake.

(14)     Nekateri uporabniki so trdili, da bi bilo treba tako imenovane žice iz nerjavnega jekla „serije 200“ izključiti iz obsega izdelka. Zlasti so trdili, da industrija Unije te vrste praktično ni proizvajala. Vendar ta trditev ni utemeljena. Dejstvo, da industrija Unije določene vrste izdelka ne proizvaja, še ni zadosten razlog za izključitev te vrste iz obsega preiskave, če je proizvodni proces tak, da bi proizvajalci Unije zadevno vrsto izdelka lahko začeli proizvajati. Poleg tega se je za visokotehnološke žice (glej uvodno izjavo (12)) ugotovilo, da imajo te vrste zadevnega izdelka enake ali podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti, kot druge vrste podobnega izdelka, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

(15)     Razen tega so trdili, da bi bilo treba v opredelitev zadevnega izdelka vključiti jeklo za žice. Jeklo za žice je sicer surovina, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnega izdelka, vendar pa se lahko uporablja tudi za proizvodnjo različnih izdelkov, kot so pritrdilni elementi in žeblji. Zato v nasprotju z izdelkom v preiskavi ni del končnega jeklenega izdelka. V proizvodnem procesu hladnega oblikovanja se lahko jeklo za žice med drugim preoblikuje v zadevni izdelek ali podobni izdelek. Na tej podlagi jekla za žice ni mogoče vključiti v obseg izdelka v smislu osnovne uredbe.

(16)     Glede na navedeno se opredelitvi zadevnega izdelka in podobnega izdelka v uvodnih izjavah od (21) do (24) začasne uredbe potrdita.

3.           SUBVENCIONIRANJE

3.1.        Uvod

(17)     V uvodni izjavi (25) začasne uredbe so navedene naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodelitev subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi:

(a)     Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“);

(b)     Shema za povračilo dajatev („DDS“);

(c)     Shema za vnaprejšnje odobritve („AAS“);

(d)     Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“);

(e)     Shema izvoznih kreditov („SIK“);

(f)      Shema usmeritve v trg („FMS“);

(g)     Shema posebnih ekonomskih con/shema izvozno usmerjenih obratov („SEZ/EOU“).

(18)     Industrija Unije je trdila, da Komisija številnih shem subvencioniranja, zlasti regionalnih, ni upoštevala, in je zato menila, da so bile subvencije, za katere je bilo ugotovljeno, da so jih prejeli indijski proizvajalci, ocenjene prenizko. Obtožba je neutemeljena. Komisija je proučila vse nacionalne in lokalne sheme subvencioniranja, navedene v pritožbi, vendar je ugotovila, da so v OP vzorčeni proizvajalci izvozniki prejeli subvencije le v zvezi s shemami s seznama v uvodni izjavi (14).

(19)     Industrija Unije je tudi trdila, da bi bilo treba v sedanji preiskavi enakovredno uporabiti ustrezni člen 28 osnovne uredbe, saj se je v vzporedni protidampinški preiskavi ugotovilo, da so vzorčeni indijski proizvajalci poslali nezanesljive podatke in da se je uporabil člen 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[7]. Vendar se člen 28 osnovne uredbe uporablja le, če so izpolnjeni njegovi pogoji, ti pa v zvezi s predloženimi informacijami v primeru vzorčenih indijskih proizvajalcev niso bili izpolnjeni. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

(20)     Preiskava je pokazala, da so DEPBS, DDS in AAS del enega mehanizma subvencioniranja, tj. mehanizma za povračilo dajatev. Indija že dolgo uporablja različne vrste tega mehanizma, pri čemer posamezne podmehanizme pogosto spreminja. Preiskava je pokazala, da je te podmehanizme primerno analizirati skupaj, saj morajo izvozniki običajno izbirati med njimi (med seboj se izključujejo), če pa se eden od podmehanizmov ukine, morajo uporabiti drugega.

(21)     Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave od (25) do (28) začasne uredbe potrdijo.

3.2.        Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

(22)     Eden od vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da se DEPBS ne bi smela obravnavati kot subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ker je namen te sheme izravnati carine na uvoz. Nadalje se je trdilo, da za izdelek v preiskavi ni domače proizvodnje surovin, tako da je mogoče upravičeno predpostavljati, da je bil celoten uvoz obdavčen po 5-odstotni stopnji in da najvišja dovoljena vrednost, ki jo je določila indijska vlada, preprečuje previsoka nadomestila. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (38) začasne uredbe, ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti izvoznik, ki je upravičen do DEPBS, nikakor ni zavezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko vrednost uporabljenih surovin. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za pridobitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Indijska vlada ni vzpostavila sistema, ki bi povezoval oprostitev zneska dajatve na uvožene surovine z njihovo potrošnjo v izvoznih izdelkih. Družbe, ki jim navedena shema prinaša ugodnosti, na svoji strani tudi niso imele vzpostavljenega mehanizma, s katerim bi pokazale, da niso prejele nobene presežne oprostitve. Poleg tega družba ni mogla dokazati, da prav v tem primeru previsoko nadomestilo ni obstajalo, saj bi lahko na primer imela ugodnosti iz nadomestila za drugo uvoženo blago ali iz nadomestila za uvožene surovine, ne da bi jih uporabila za proizvodnjo zadevnega izdelka. Prav tako je treba poudariti, da je izjava, da domače proizvodnje surovin ni, neresnična, saj je najmanj ena od preiskovanih družb zadevne surovine proizvajala doma, medtem ko sta drugi dve preiskovani družbi kupovali od domačega proizvajalca in ne od domačega trgovca uvoznika. Zato teh argumentov ni mogoče sprejeti.

(23)     Ena stran je trdila, da je bila v primeru prodaje dovoljenja DEPBS dejanska prodajna cena nižja od vrednosti dovoljenja, in je bila zato ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, manjša od začasno določene. Vendar je bila ugodnost v okviru te sheme izračunana na podlagi zneska kredita, odobrenega z dovoljenjem, ne glede na to, ali je bilo dovoljenje uporabljeno za izravnavo carin na uvoz ali je bilo prodano. Vsaka prodaja dovoljenja po ceni, nižji od nominalne vrednosti, je izključno tržna odločitev, ki ne spremeni zneska ugodnosti, prejetega v okviru te sheme. Zato tega argumenta ni mogoče sprejeti.

(24)     Indijska vlada je trdila, da je bila DEPBS ukinjena v OP in se zato ne bi smela izravnavati. Nadalje je trdila, da se DEPB ne sme izravnavati, saj povračilo dajatve ni program, ki bi nasledil DEPB. DEPBS je dejansko prenehala obstajati 30. septembra 2011, tj. v OP. Vendar je subvencioniranje obstajalo še naprej. Ugotovljeno je bilo, da namesto iz DEPBS izvozniki prejemajo ugodnosti iz AAS in zlasti DDS. Kot je opisano v uvodnih izjavah od (42) do (44) začasne uredbe, sta bili AAS in DDS prilagojeni tako, da se je omogočil nemoten prehod z DEPBS. Poleg tega je narava ugodnosti iz navedenih treh shem, in sicer izpadli dohodki v obliki oprostitev carinskih dajatev, popolnoma enaka. Družbe lahko torej izbirajo, katero shemo bodo uporabile za kompenzacijo carinskih dajatev. Zato je treba subvencije, ki jih je v OP dodelila indijska vlada, kljub odpravi DEPBS na polovici OP, izravnati, ker se je splošni sistem ugodnosti nadaljeval, saj so iz razlogov v uvodni izjavi (20) vse sheme povračila dajatev del mehanizmov ene subvencije z različnimi, pogosto spremenljivimi podmehanizmi. Tega argumenta torej ni mogoče sprejeti.

(25)     Po dokončnem razkritju je indijska vlada v odzivu na dokončno razkritje ponovila svoj argument glede ukinitve DEPBS. Vendar ga ni mogoče sprejeti, saj ni bilo predloženih nobenih novih argumentov, ki bi vplivali na spremembo sklepa, da se je subvencioniranje iz ukinjene DEPBS nadomestilo s prilagojeno DDS.

(26)     Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave od (29) do (47) začasne uredbe potrdijo.

(27)     Nadalje je bilo ugotovljeno, da je indijski proizvajalec izvoznik KEI v OP uporabljal DEPBS. Stopnja subvencije je znašala 0,50 %.

3.3.        Shema za povračilo dajatev („DDS“)

(28)     Indijska vlada je trdila, da se DDS ne bi smela šteti za izravnalno subvencijo, saj je namen te sheme kompenzirati uvozne dajatve in davke na trošarine, plačane za surovine. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (58) do (60) začasne uredbe, se ta shema ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti ne obstaja nikakršen sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DDS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za pridobitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. To so potrdile ugotovitve v obiskanih družbah in ustrezna zakonodaja, tj. okrožnica indijske vlade št. 24/2001, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (60) začasne uredbe. Poleg tega je indijska vlada v svoji predložitvi v odstavku 32 priznala, da DDS lahko povzroči presežno oprostitev. Zato tega argumenta ni mogoče sprejeti.

(29)     Indijska vlada je nadalje trdila, da čeprav sistem preverjanja za potrošnjo surovin ni bil popoln, zlasti glede na veliko število upravičencev in upravno breme v zvezi z njihovim nadzorovanjem, bi bilo treba vzpostavljeni mehanizem preverjanja na podlagi vzorčenja sprejeti. Vendar tega argumenta ni mogoče sprejeti, saj to ni predvideno v členu 3(1)(a)(ii), točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in pravila za povračila) in Prilogi III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi.

(30)     Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave od (48) do (64) začasne uredbe potrdijo.

(31)     Nadalje je bilo ugotovljeno, da je indijski proizvajalec izvoznik KEI Industries v OP uporabljal DDS. Stopnja subvencije je znašala 0,29 %.

3.4.        Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

(32)     Eden od vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi bilo treba AAS obravnavati kot sistem povračila dajatev, saj se uvoženi materiali uporabljajo za proizvodnjo izvoznega blaga. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (76) začasne uredbe, v tem primeru uporabljena podshema ni dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I ter iz Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega standardni normativi input-output („SION“) za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in ne morejo predstavljati sistema preverjanja dejanske potrošnje. Zasnova navedenih standardov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v proizvodnji izvoznih izdelkov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (73) začasne uredbe, indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejansko vključenih surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga I(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi, argument pa je zavrnjen.

(33)     Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave od (65) do (80) začasne uredbe potrdijo.

(34)     Ugotovilo se je, da indijski proizvajalec izvoznik KEI Industries v OP ni uporabljal AAS.

3.5.        Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

(35)     Ob dokončnem razkritju je eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov predložil pripombe glede napake v izračunu. Ta pripomba je bila delno upravičena in se je upoštevala pri izračunu subvencijskega zneska. Ker je bila splošna subvencijska stopnja za to družbo že pred tem popravkom nižja od ravni de minimis, prilagoditev ne spremeni končne ravni izravnalne dajatve te družbe niti ne vpliva na povprečno subvencijsko stopnjo, izračunano za sodelujoče nevzorčene družbe, ali subvencijsko stopnjo na ravni države.

(36)     Razen navedenega se uvodne izjave od (81) do (91) začasne uredbe potrdijo.

(37)     Ugotovilo se je, da indijski proizvajalec izvoznik KEI Industries v OP ni imel ugodnosti iz sheme EPCGS v zvezi z zadevnim izdelkom.

3.6.        Shema izvoznih kreditov („ECS“)

(38)     Indijska vlada je trdila, da Komisija v uvodni izjavi (92) začasne uredbe ni pravilno navedla pravne podlage za ECS. Po navedbah indijske vlade sta bili okrožnici Master Circular DBOD št. DIR(Exp.) BC 01/04.02.02/2007-2008 („MC 07-08“) in Master Circular DBOD št. DIR(Exp.) BC 09/04.02.02/2008-09 („MC 08-09“) posodobljeni, in sicer z okrožnicama Master Circular DBOD št. DIR(Exp.) BC 06/04.02.002/2010-11 („MC 10-11“) in Master Circular DBOD št. DIR(Exp.) BC 04/04.02.002/2011-2012 („MC 11-12“), ki sta bili pravna podlaga za ECS v OP. Ta ugotovitev indijske vlade je pravilna.

(39)     Indijska vlada je nadalje trdila, da bi morala Komisija v primeru, da bi se upoštevala ustrezna posodobljena pravna podlaga, tudi upoštevati, da je najvišja obrestna mera za izvozne kredite, ki jo je Indijska centralna banka („ICB“) predhodno določila kot obvezno za komercialne banke, prenehala obstajati pred OP, in sicer za izvozne kredite v indijskih rupijah. Zato to shemo v zvezi s krediti v indijskih rupijah ni več mogoče obravnavati kot subvencijo. Preiskava je pokazala, da sta dve vzorčeni družbi v praksi prejemali ugodnosti iz izvoznih kreditov od zasebnih bank, pri čemer so bile stopnje nižje od referenčne stopnje, ki jo je določila ICB. Preiskava ni pokazala, da bi te zasebne banke komercialno utemeljeno zagotavljale kredite po diskontiranih stopnjah, ki očitno prinašajo izgubo. Te posojilne prakse bank bi lahko pomenile še vedno obstoječo vključenost vlade. Vendar pa preiskava ni podala dokazov o stopnji vpliva, ki bi v skladu s pravili STO pomenila, da je komercialnim bankam še vedno zaupano izvajanje nalog, dana pa so jim tudi navodila. Zato se je Komisija odločila, da ugodnosti iz diskontiranih stopenj ne bo štela za subvencijo v tej podshemi, saj ni zadostnih dokazov o dajanju navodil in/ali finančnem prispevanju indijske vlade.

(40)     Indijska vlada je trdila, da je najnovejša posodobitev okrožnice Master Circular, DBOD št. DIR(Exp.) BC. 06/04.02.002/2012-13 („MC 12-13“), ki je začela veljati dva meseca po koncu OP, odpravila najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite tudi v zvezi s krediti v tuji valuti. Indijska vlada s sklicevanjem na člen 15(1) osnovne protisubvencijske uredbe trdi, da v takem primeru tudi ta element sheme izvoznih kreditov ne bi smel biti izravnan, saj je bilo dajanje navodil bankam s strani vlade odpravljeno. Čeprav je po trditvah indijske vlade v predloženi okrožnici MC 12-13 določba z začetkom veljavnosti maja 2012, v skladu s katero lahko komercialne banke same določijo obrestne mere za izvozne kredite v tuji valuti, takšna sprememba navodil ICB zasebnim bankam med preiskavo sama po sebi ne bi zadostovala za izključitev te sheme, saj se vladno dajanje navodil lahko nadaljuje na neformalen način, kar bi bilo treba nadalje preiskati. Vendar se je Komisija glede na naveden sklep o podshemi v zvezi z izvoznimi krediti v indijskih rupijah odločila, da v tej fazi ne bo uvedla izravnalnih ukrepov za podshemo v zvezi s krediti v tuji valuti.

(41)     Ob upoštevanju navedenega se bodo stopnje dajatev prilagodile, kjer je to primerno.

3.7.        Shema usmeritve v trg („FMS“)

(42)     Ob dokončnem razkritju je indijska vlada predložila pripombe glede FMS. Trdila je, da je shema geografsko povezana z državami, ki niso članice EU, zato je EU ne more izravnati. Kljub temu indijska vlada ni mogla oporekati niti praktičnemu izvajanju sheme niti uporabi FMS v korist zadevnega izdelka oziroma dejstvu, da so dobropisi za carine po FMS prosto prenosljivi in da se lahko uporabijo za plačilo carinskih dajatev na naknadni uvoz katerih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom. Zato je bilo treba to trditev zavrniti, saj je preiskava pokazala, da se ta shema lahko uporablja za zadevni izdelek, kadar se izvaža v EU, in da se dejansko uporablja.

(43)     Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od (101) do (111) začasne uredbe potrdijo.

(44)     Ugotovilo se je, da indijski proizvajalec izvoznik KEI Industries v OP ni uporabljal FMS.

3.8.        Shema izvozno usmerjenih obratov („EOUS“)

(45)     Ob dokončnem razkritju je edini proizvajalec izvoznik, ki je bil predmet preiskave in uporablja shemo EOUS, predložil pripombe o tej shemi. Družba je trdila, da bi morala Komisija uporabiti drugačno metodo za izračun ugodnosti, prejete iz EOUS. Trdila je še, da bi bilo treba določene ugodnosti po EOUS obravnavati kot dovoljeno shemo povračila dajatev v smislu Priloge II in III k osnovni uredbi ter da se zanje torej ne bi smeli uvesti izravnalni ukrepi.

(46)     Vendar je bilo ugotovljeno, da ne glede na uporabljeno metodo za izračun subvencijska stopnja za to shemo ne bi presegla 0,95 %, kar pomeni, da bi splošna subvencijska stopnja za to družbo ostala nižja od ravni de minimis. Zato se ni štelo, da bi bilo treba to trditev v okviru sedanje preiskave nadalje analizirati.

(47)     Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodna izjava (112) začasne uredbe potrdi.

(48)     Ugotovilo se je, da indijski proizvajalec izvoznik KEI Industries v OP ni uporabljal EOUS.

3.9.        Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(49)     Po sprejetju odločitve, da se ugodnosti iz ECS ne štejejo za subvencijo, kot je opisano v uvodnih izjavah od (38) do (41), in popravljenem izračunu ugodnosti iz EPCGS za eno od družb, kot je navedeno v uvodni izjavi (35), so bile stopnje dajatev prilagojene, kadar je bilo primerno. Dokončne višine subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražene ad valorem, zdaj znašajo med 0,79 % in 3,72 %.

Shema || Družba || Raajratna || Skupina Venus || Viraj || KEI

DEPBS(*) || 0,58 % || 0,93 %, 1,04 %, 1,32 %, 2,04 % || – || 0,50 %

DDS(*) || 0,61 % || 1,14 %, 1,77 %, 1,68 %, 1,91 % || – || 0,29 %

AAS(*) || 2,43 % || 0,15 %, 0 %, 0 %, 0 % || – || –

EPCGS(*) || 0,09 % || 0,02 %, 0 %, 0 %, 0 % || 0,03 % || –

ECS(*) || – || – || – || –

FMS(*) || – || 0,13 %, 0,71 %, 0,07 %, 0 % || – || –

EOU(*) || – || – || 0,95% || –

SKUPAJ || 3,72 % || 3,03 % (**) || 0,98 %(***) || 0,79 %(***)

(*) Subvencije, označene z zvezdico, so izvozne subvencije.

(**) Skupna subvencijska stopnja na podlagi konsolidiranih izračunov za skupino.

(***) de minimis

(50)     Ponovno izračunana subvencijska stopnja za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 3,41 %.

(51)     Ponovno izračunana stopnja subvencije na ravni države je 3,72 %.

4.           Industrija Unije

4.1.        Industrija Unije

(52)     Nekateri uporabniki so izrazili dvome glede števila proizvajalcev Unije, navedenega v uvodni izjavi (116) začasne uredbe. Trdijo, da je bilo število proizvajalcev napačno ocenjeno in da je na trgu Unije v resnici prisotnih manj proizvajalcev.

(53)     Komisija poudarja, da navedena trditev ni bila utemeljena, in po preverjanju potrjuje resničnost informacije iz uvodne izjave (116) začasne uredbe, in sicer da je 27 proizvajalcev Unije izdelovalo zadevni izdelek v Uniji v OP. Ta številka je bila ugotovljena na podlagi pritožbe v fazi preverjanja reprezentativnosti in med preiskavo. Komisija je vzpostavila stik z vsemi znanimi proizvajalci Unije in prejela podatke, ki so se uporabili v zvezi s sedanjo preiskavo.

4.2.        Proizvodnja Unije in vzorčenje proizvajalcev Unije

(54)     Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave od (117) do (119) začasne uredbe potrdijo.

5.           ŠKODA

5.1.        Potrošnja Unije

(55)     Nekateri uporabniki so trdili, da se v analizi škode ne bi smeli upoštevati podatki v zvezi z letom 2009, saj je imela finančna kriza, ki se je takrat začela, učinke izkrivljanja zlasti na potrošnjo Unije. Tudi v primeru, če bi se leto 2009 izključilo iz analize, bi trend za potrošnjo še vedno rastel (+5 %), kar kaže na to, da se trg izboljšuje. Uvodna izjava (120) začasne uredbe poleg tega priznava negativne učinke finančnih kriz, vendar je bilo sklenjeno, da se je položaj trga izboljšal. Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodna izjava (120) začasne uredbe potrdi.

5.2.        Uvoz iz zadevne države v Unijo

(56)     Stopnja subvencije, ugotovljena za družbo KEI Industries, je nižja od praga de minimis, predvidenega v členu 14(5) osnovne uredbe (glej uvodno izjavo (49)). Zato se šteje, da ta proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave ni prejemal ugodnosti iz subvencijskih shem v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Zato je bil njegov obseg uvoza izključen iz obsega subvencioniranega uvoza iz Indije. Po navedbah enega proizvajalca izvoznika, in sicer skupine Venus, so bile nekatere transakcije pomotoma štete dvojno. Komisija se je z njim strinjala, zato so bile te transakcije odstranjene iz celotnega obsega subvencioniranega uvoza iz Indije. V skladu s tem je bila opravljena revizija obsega, tržnega deleža in povprečne cene subvencioniranega uvoza.

(57)     Obseg in tržni delež subvencioniranega uvoza:

|| 2009 || 2010 || 2011 || OP

Obseg (v tonah) || 11 620 || 20 038 || 25 326 || 24 415

Indeks (2009 = 100) || 100 || 172 || 218 || 210

Tržni delež || 8,8 % || 10,7 % || 12,9 % || 12,4 %

Indeks (2009 = 100) || 100 || 121 || 146 || 140

Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(58)     Družba KEI Industries je v OP izvozila omejene količine zadevnega izdelka in tudi navedene transakcije skupine Venus so zadevale omejene količine, zato odstranitev obsega tega uvoza iz skupnega obsega subvencioniranega uvoza iz Indije ni povzročila sprememb trendov, opisanih v uvodnih izjavah (123) in (124) začasne uredbe. Ti uvodni izjavi v začasni uredbi sta torej potrjeni.

(59)     Povprečna cena subvencioniranega uvoza:

|| 2009 || 2010 || 2011 || OP

Povprečna cena (v eurih/tonah) || 2 419 || 2 856 || 3 311 || 3 259

Indeks (2009 = 100) || 100 || 118 || 137 || 135

Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(60)     Kot je bilo pojasnjeno, je družba KEI Industries v OP izvozila omejene količine, prav tako je odstranitev določenih transakcij skupine Venus vplivala le na omejene količine. Z izključitvijo obsega uvoza družbe KEI Industries in navedenih transakcij skupine Venus iz celotnega obsega subvencioniranega uvoza iz Indije se povprečna cena subvencioniranega indijskega uvoza ali izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen torej nista bistveno spremenila. Ponovno izračunana stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znaša 11,7 %. V zvezi z ostalim se potrdijo sklepi na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav od (128) do (130) začasne uredbe.

(61)     Indijska vlada je v odzivu na dokončno razkritje trdila, da je Komisija uporabila sorazmerno zmanjšanje subvencioniranega uvoza le za obseg uvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, da bi se upoštevale ugotovitve de minimis v zvezi z družbo KEI in odstranitev določenih pomotoma dvojno štetih transakcij skupine Venus. Ta trditev temelji na napačnem razumevanju. Komisija je sorazmerno zmanjšanje uporabila za celotni obseg uvoza, vključno z nesodelujočimi uvozniki. Zato je trditev treba zavrniti.

5.3.        Gospodarski položaj industrije Unije

(62)     Nekatere strani so trdile, da bi bilo treba rezultate, ki jih je pridobila industrija Unije, glede na svetovno gospodarsko krizo obravnavati kot razmeroma dobre in da razen enega kazalnika škode, tj. tržnega deleža, noben kazalnik ni pokazal obstoja škode.

(63)     Ena stran je trdila, da so se povprečne prodajne cene industrije Unije povečale za približno 34 %, kar je precej več kot njeni stroški proizvodnje, ki so se v istem obdobju povečali za 13 %. V zvezi s tem je treba poudariti, da so bile cene industrije Unije na začetku obravnavanega obdobja, tj. leta 2009, nižje od stroškov proizvodnje, pri čemer jih je bilo mogoče povišati nad stroške proizvodnje šele od leta 2011 naprej.

(64)     Preiskava je pokazala, da so se v obravnavanem obdobju nekateri kazalniki škode, na primer obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti, sicer gibali v pozitivno smer ali pa so ostali stabilni, tako je bilo v primeru zaposlovanja, vendar gibanje številnih drugih kazalnikov v zvezi s finančnim položajem industrije Unije, tj. dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb, ni bilo zadovoljivo. Kazalnik v zvezi z naložbami se je leta 2010 sicer izboljšal, vendar je bil leta 2011 in v OP nižji kot leta 2009. Čeprav se je donosnost naložb od leta 2009 do 2011 izboljšala in je dosegla 6,7 %, se je v OP znova zmanjšala na 0,8 %. Podobno sta se kazalnika v zvezi z dobičkonosnostjo in denarnim tokom do leta 2011 izboljšala, v OP pa sta se znova začela slabšati. Torej je mogoče sklepati, da se je industrija Unije začela izboljševati po letu 2009, vendar se je njeno okrevanje naknadno upočasnilo zaradi subvencioniranega uvoza iz Indije.

(65)     Na zahtevo neke zainteresirane strani se potrdi, da so ravni zalog, določene v uvodni izjavi (153) začasne uredbe, zadevale dejavnost vzorčenih družb Unije.

(66)     Industrija Unije je trdila, da je bila ciljna stopnja dobička v višini 5 %, ki je bila določena v začasni fazi, prenizka. Svoje trditve ni ustrezno utemeljila. V uvodni izjavi (148) začasne uredbe so pojasnjeni razlogi za izbiro te stopnje dobička in preiskava ni odkrila nobenega razloga za njeno spremembo. Zato se za namen končnih ugotovitev ohrani 5-odstotna ciljna stopnja dobička.

(67)     En proizvajalec izvoznik je trdil, da so industriji Unije težave povzročali predvsem strukturni problemi. Zato naj bi bila 5-odstotna ciljna stopnja dobička prav tako nerealna.

(68)     Opozoriti je treba, da morajo institucije v skladu s sodno prakso[8] določiti stopnjo dobička, ki bi jo industrija Skupnosti pod običajnimi pogoji konkurence brez subvencioniranega uvoza lahko upravičeno pričakovala. V tem primeru se je izkazalo, da te analize zadevnega izdelka za industrijo Unije ni mogoče izvesti iz naslednjih razlogov. Zadostne informacije za izračun stopenj dobička za zadevni izdelek so na voljo šele od leta 2007. Takrat je bila stopnja dobička 3,7 %, leta 2008 pa je zaradi finančne in gospodarske krize postala negativna. Po trditvah v pritožbi in ugotovitvah v preiskavi je subvencionirani uvoz začel prihajati na trg Unije leta 2007, ko se je obseg uvoza, ki je leta 2006 znašal 17 727 ton, povečal na 24 811,3 tone. Zato so institucije ciljne stopnje dobička določile na podlagi realnih dobičkov iz drugih branž industrije jekla, ki jih ni prizadel dampinški in subvencionirani uvoz[9].

5.4.        Sklep o škodi

(69)     Komisija zato sklene, da je bila industriji Unije povzročena znatna škoda v OP.

6.           Vzročna povezava

6.1.        Učinek subvencioniranega uvoza

(70)     En proizvajalec izvoznik je trdil, da v začasni uredbi sploh ni bilo upoštevano, da je industrija Unije lahko izkoristila povečano potrošnjo od leta 2009, in da Komisija ne more domnevati, da bo industrija Unije svoj tržni delež lahko ohranjala v nedogled.

(71)     V odzivu na te argumente je treba poudariti, da je preiskava pokazala, da se je tržni delež subvencioniranega indijskega uvoza povečeval hitreje kot potrošnja na trgu Unije. Obseg indijskega subvencioniranega uvoza se je povečal za 110 %, medtem ko se je potrošnja v istem obdobju povečala za 50 %. Poleg tega je preiskava tudi pokazala, da je bila indijska cena v istem obdobju stalno nižja od povprečne cene industrije Unije in je v OP nelojalno znižala povprečne prodajne cene industrije Unije za 11,7 %. Zato industrija Unije, čeprav je v določeni meri dejansko izkoristila povečano potrošnjo in je svoj obseg prodaje lahko povečala za 40 %, ni mogla obdržati svojega tržnega deleža, kot je bilo sicer mogoče pričakovati glede na vedno boljše tržne pogoje in prosto proizvodno zmogljivost industrije Unije.

6.2.        Učinek drugih dejavnikov

6.2.1.     Nesubvencioniran uvoz

(72)     Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi bilo treba učinek nesubvencioniranega uvoza ponovno oceniti ob upoštevanju dejstva, da je bila družbi KEI Industries priznana subvencijska stopnja de minimis in da so bile določene transakcije skupine Venus zaradi napak dvojnega štetja odstranjene iz analize. Trdile so tudi, da so bile cene nesubvencioniranega uvoza nižje od cen subvencioniranega uvoza.

(73)     Spodnja razpredelnica kaže spremembe obsega nesubvencioniranega izvoza in cen v obravnavanem obdobju. Njun obseg je predstavljal približno tretjino indijskega izvoza v OP in se je gibal enako kot subvencioniran uvoz.

|| 2009 || 2010 || 2011 || OP

Obseg (v tonah) || 5 227 || 9 015 || 11 394 || 10 938

Obseg (Indeks) || 100 || 172 || 218 || 210

Povprečna cena || 2 268 || 2 678 || 3 105 || 3 056

Povprečna cena (Indeks) || 100 || 118 || 137 || 135

Vir: izpolnjeni vprašalniki in Eurostat.

(74)     Torej drži, da so bile cene nesubvencioniranega uvoza nižje od cen subvencioniranega uvoza. Vendar obseg nesubvencioniranega uvoza znaša le tretjino obsega subvencioniranega uvoza. Zato škoda, ki jo je povzročil nesubvencioniran uvoz, ne prekinja vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz Indije in znatno škodo, ki je bila povzročena industriji Unije v OP.

6.2.2.     Uvoz iz tretjih držav

(75)     En indijski proizvajalec izvoznik in indijska vlada sta ponovno trdila, da bi morala biti Ljudska republika Kitajska vključena v preiskavo in da je bil učinek, ki ga je uvoz iz nje imel na trg Unije in industrijo Unije, ocenjen prenizko.

(76)     Kot je navedeno v uvodni izjavi (170) začasne uredbe, niti v začetni fazi niti končni fazi ni bilo dokazov o subvencioniranju, ki bi utemeljili začetek protisubvencijske preiskave uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Trditev, da bi bilo treba Ljudsko republiko Kitajsko vključiti v obseg preiskave, torej ni utemeljena in se zavrne.

(77)     Vendar se je pokazalo, da je uvoz iz Ljudske republike Kitajske v obravnavanem obdobju naraščal, kot je navedeno v uvodni izjavi (168) začasne uredbe, in je v OP dosegel tržni delež v višini 8,3 %. Poleg tega so bile cene kitajskega uvoza nižje od cen industrije Unije in cen indijskih proizvajalcev izvoznikov na trgu Unije. Zato je bilo dodatno proučeno, ali bi uvoz iz Ljudske republike Kitajske lahko prispeval k škodi, povzročeni industriji Unije, ter prekinil vzročno zvezo med škodo in indijskim subvencioniranim uvozom.

(78)     Po razpoložljivih informacijah v začasni fazi je bil nabor izdelkov, ki ga je predstavljal kitajski uvoz, drugačen, pri čemer so bili segmenti, v katerih so bili prisotni kitajski izdelki, prav tako drugačni v primerjavi z izdelki, ki jih je prodajala industrija Unije, ali celo s segmenti za izdelke s poreklom iz Indije, ki so se prodajali na trgu Unije.

(79)     Komisija je po objavi začasnega ukrepa prejela več trditev o tem, da bi lahko kitajski nizkocenovni uvoz v OP prekinil vzročno zvezo med dampinškim indijskim uvozom in znatno škodo, povzročeno industriji Unije.

(80)     Analiza, ki se je izvedla na podlagi statističnih podatkov o uvozu v zvezi z dvema oznakama KN v preiskavi, je pokazala, da je 29 % kitajskega uvoza potekalo v spodnjem tržnem segmentu (pod oznako KN 7223 00 99). To delno pojasni, zakaj so kitajske cene povprečno nižje od cen industrije Unije in indijskih proizvajalcev izvoznikov. Statistični podatki za oznako KN 7223 00 99 so tudi pokazali, da je večina strank kitajskih proizvajalcev prihajala iz Združenega kraljestva, kjer industrija Unije praktično ni bila prisotna.

Obseg (v tonah) || 2009 || 2010 || 2011 || OP

7223 00 19 || 2 974 || 3 286 || 3 436 || 2 995

7223 00 99 || 765 || 1 458 || 1 472 || 1 320

Vir: Eurostat.

(81)     V zvezi z oznako KN 7223 00 19 so analize, izvedene na podlagi kontrolne številke izdelka, pokazale, da so industrija Unije in indijski proizvajalci predvsem konkurirali v zgornjem tržnem segmentu, kjer so bile lahko cene za to oznako tudi do štirikrat višje od cen v spodnjem tržnem segmentu[10]. Preiskava je tudi pokazala, da so razlike med cenami na splošno povezane z vrsto izdelka in vsebnostjo niklja. Nadalje je preiskava pokazala, da kitajski izvozniki na trgu Unije prodajajo predvsem vrste izdelkov nižje kakovosti, ki se uvrščajo pod navedeno oznako KN. Zato nabor izdelkov postane prevladujoči dejavnik pri vrednotenju kitajskega uvoza.

(82)     V zvezi z ravnijo cen uvoza iz Ljudske republike Kitajske je treba poudariti, da je bila od leta 2009 do OP povprečna cena kitajskega uvoza ves čas višja od subvencioniranih cen indijskih proizvajalcev izvoznikov, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice, ki prikazuje povprečno ceno subvencioniranega indijskega izvoza, ki se uvršča pod oznako KN 7223 00 19.

            Povprečna cena (v eurih/tonah) ||             2009 ||             2010 ||             2011 ||             OP ||             OP+1

            7332 00 19 ||             2 974 ||             3 286 ||             3 436 ||             2 995 ||             3 093

            Vir: Eurostat.

(83)     V OP je bila povprečna kitajska uvozna cena prvič nižja od indijske uvozne cene za subvencioniran uvoz. Vendar je bilo to le začasno, saj se je raven kitajske cene v letu po OP povečala in je bila spet višja od indijskih cen.

(84)     Poleg tega je primerjava med količino uvoza iz Indije in Ljudske republike Kitajske pokazala, da je bila v celotnem obravnavanem obdobju in zlasti v OP stopnja uvoza iz Ljudske republike Kitajske precej nižja od uvoza iz Indije. Obseg uvoza iz Ljudske republike Kitajske je v osnovi znašal manj kot polovico celotnega uvoza iz Indije.

(85)     Na podlagi navedenega se potrdi, da se pomemben delež kitajskega uvoza v OP razlikuje od nabora izdelkov industrije Unije in da je vsakršno neposredno konkuriranje izdelkom, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije, omejeno.

(86)     Zato ni bilo mogoče, da bi uvoz iz Ljudske republike Kitajske lahko vplival na položaj industrije Unije v takem obsegu, da bi prekinil vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom iz Indije in škodo, povzročeno industriji Unije. Zato se uvodna izjava (168) začasne uredbe potrdi.

6.2.3.     Konkurenca, ki jo predstavljajo drugi proizvajalci v Uniji

(87)     Ena stran je trdila, da bi slabo finančno uspešnost proizvajalcev Unije lahko povzročila konkurenca drugih proizvajalcev Unije, ki niso bili pritožniki ali niso izrazili svoje podpore preiskavi ob začetku postopka.

(88)     Tržni delež drugih proizvajalcev v Uniji se je spreminjal, kot sledi:

|| 2009 || 2010 || 2011 || OP

Obseg (v tonah) || 34 926 || 55 740 || 55 124 || 55 124

Indeks (2009 = 100) || 100 || 160 || 158 || 158

Tržni delež drugih proizvajalcev v Uniji || 26,6 % || 29,8 % || 28,1 % || 27,9 %

Vir: pritožba.

(89)     Proizvajalci Unije, ki niso bili pritožniki in ki niso izrecno izrazili podpore preiskavi, so predstavljali 44 % celotne prodaje Unije, navedene v uvodni izjavi (139) začasne uredbe. Njihov obseg prodaje se je povečal za 58 %, in sicer z ocenjenih 34 926 ton leta 2009 na 55 124 ton v obravnavanem obdobju. Vendar je taka rast sorazmerno skromna v primerjavi z rastjo subvencioniranega uvoza iz Indije v istem obdobju (+110 %). Poleg tega je tržni delež zadevnih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju ostal sorazmerno stabilen, pri čemer se ni ugotovilo, da bi bile njihove cene nižje od cen vzorčenih proizvajalcev Unije. Zato se sklene, da njihova prodaja na trgu Unije ni prispevala k škodi, povzročeni industriji Unije.

6.3.        Sklep o vzročni zvezi

(90)     Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave od (176) do (179) začasne uredbe potrdijo.

7.           Interes Unije

7.1.        Splošni premisleki

(91)     Ker pripomb ni bilo, se uvodna izjava (180) začasne uredbe potrdi.

7.2.        Interes industrije Unije

(92)     Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave od (181) do (188) začasne uredbe potrdijo.

7.3.        Interes uporabnikov

(93)     Po uvedbi začasnih ukrepov je sedem uporabnikov in eno združenje uporabnikov vzpostavilo stik s Komisijo in izrazilo interes za sodelovanje v preiskavi. Zato so jim bili aprila 2013 na njihovo zahtevo poslani vprašalniki. Vendar pa sta le dva uporabnika predložila v celoti izpolnjen vprašalnik, na splošno pa so sodelujoči uporabniki predstavljali 12 % celotnega uvoza iz Indije v OP in 2,5 % celotne potrošnje Unije. Gospodarski učinek ukrepov na uporabnike se je ponovno ocenil na podlagi novih razpoložljivih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov, opravljen pa je bil obisk pri dveh uporabnikih, da so se preverile predložene informacije.

(94)     Uporabniki so trdili, da je bila stopnja dobičkonosnosti v višini 9 %, navedena v uvodni izjavi (191) začasne uredbe, previsoka in ni bila reprezentativna za industrijo uporabnikov. Po prejemu dodatnih izpolnjenih vprašalnikov je bila ponovno izračunana povprečna dobičkonosnost vseh sodelujočih uporabnikov in ugotovilo se je, da je znašala 2 % prometa.

(95)     Prav tako je bilo ugotovljeno, da so pri vseh sodelujočih uporabnikih nakupi izdelkov iz Indije povprečno predstavljali 44 % celotnih nakupov zadevnega izdelka, le za dva sodelujoča uporabnika je bila Indija edini vir dobave. V OP je promet izdelka, ki vključuje zadevni izdelek, predstavljal povprečno 14 % celotnega prometa sodelujočih uporabnikov.

(96)     Ob predpostavki najslabšega možnega scenarija za trg Unije, tj. da morebitnega povišanja cen ne bo mogoče prenesti na distribucijsko verigo in da bodo uporabniki še naprej kupovali izdelke iz Indije v enakih količinah kot prej, bi učinek dajatve na dobičkonosnost uporabnikov, doseženo z dejavnostmi uporabe ali vključevanja zadevnega izdelka, pomenil povprečno zmanjšanje z 0,25 odstotne točke na 1,75 %.

(97)     Komisija priznava, da bo učinek na posamični ravni bolj pomemben za tiste uporabnike, katerih celotni uvoz izvira iz Indije. Vendar je njihovo število sorazmerno majhno (dva od sodelujočih uporabnikov). Poleg tega lahko, če njihov indijski proizvajalec pri tem sodeluje, zaprosijo za povračilo dajatev v skladu s členom 21 osnovne uredbe, če so zanj izpolnjeni vsi pogoji.

(98)     Kot je navedeno v uvodni izjavi (194) začasne uredbe, so nekateri uporabniki ponovno izrazili zaskrbljenost, da bodo ukrepi vplivali na nekatere vrste žic, ki niso proizvedene v Evropi, in sicer vrste, vključene v tako imenovano serijo 200. Po mnenju uporabnikov sta razloga za odsotnost proizvodnje v Uniji omejeno povpraševanje in specifičnost proizvodnega procesa.

(99)     Vendar je preiskava pokazala, da je industrija Unije proizvajala to vrsto žic iz nerjavnega jekla in da le-ta predstavlja omejen delež trga Unije. Uporabniki imajo na voljo tudi druge vire dobave iz držav brez uvedenih protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov. Poleg tega je bila dvema indijskima proizvajalcema izvoznikoma priznana 0 % stopnja izravnalne dajatve, zato uvedba ukrepov ne bo imela bistvenih učinkov na njuno dobavo. Poleg tega se za isti namen lahko uporabijo tudi druge vrste žic iz nerjavnega jekla. Zato ni mogoče, da bi imela uvedba ukrepov bistven učinek na trg Unije in navedene uporabnike. Ta trditev se zato zavrne.

(100)   Nekateri uporabniki so poudarili, da je dobavni rok podobnega izdelka, ki so ga proizvedli proizvajalci Unije, daljši od dobavnega roka zadevnega izdelka iz Indije. Vendar to, da lahko trgovci naredijo zaloge izdelkov in da jih lahko dajo hitro na razpolago, ne zmanjšuje dejanskih dokazov o negativnih učinkih subvencioniranega uvoza. Zato je treba ta argument zavrniti.

(101)   Ob upoštevanju navedenega se kljub temu, da bodo na nekatere uporabnike ukrepi glede uvoza iz Indije verjetno vplivali bolj negativno kot na druge, šteje, da bo uvedba ukrepov trgu Unije na splošno koristila. Zlasti se šteje, da bi ponovna vzpostavitev pravičnih pogojev trgovanja na trgu Unije industriji Unije omogočila uskladitev cen s ceno proizvodnje, ohranitev proizvodnje in zaposlovanja, vnovično pridobitev izgubljenega tržnega deleža ter možnost, da izkoristi povečano ekonomijo obsega. S tem bi industrija dosegla razumne stopnje dobička, ki bi ji srednje- in dolgoročno omogočile učinkovito delovanje. Vzporedno bo industrija izboljšala svoj splošni finančni položaj. Poleg tega se je v preiskavi ugotovilo, da bodo ukrepi na splošno imeli omejen učinek na uporabnike in na nepovezane uvoznike. Zato se sklene, da naj bi splošna korist ukrepov prevladala nad učinkom na uporabnike zadevnega izdelka na trgu Unije.

7.4.        Interes nepovezanih uvoznikov

(102)   Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave od (197) do (199) začasne uredbe potrdijo.

7.5.        Sklep o interesu Unije

(103)   Ob upoštevanju navedenega se potrdi ocena iz uvodnih izjav (200) in (201) začasne uredbe.

8.           Dokončni izravnalni ukrepi

8.1.        Stopnja odprave škode

(104)   Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave od (203) do (206) začasne uredbe potrdijo.

8.2.        Sklepna ugotovitev o stopnji odprave škode

(105)   Za družbo KEI Industries se posamezna stopnja škode ni izračunala, ker je bila dokončna stopnja subvencije te družbe na ravni de minimis, kot je navedeno v uvodni izjavi (49).

(106)   Metodologija, uporabljena v začasni uredbi, se potrdi.

8.3.        Dokončni ukrepi

(107)   Glede na navedeno in v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončno izravnalno dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene zaradi subvencioniranega uvoza, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja subvencije.

(108)   Zato so bile stopnje izravnalnih dajatev določene na podlagi primerjave med stopnjami škode in stopnjami subvencij. V skladu s tem so predlagane stopnje izravnalnih dajatev naslednje:

Družba || Subvencijska stopnja || Stopnja škode || Stopnja izravnalne dajatve

Raajratna Metal Industries || 3,7 % || 17,2 % || 3,7 %

Skupina Venus || 3,0 % || 23,4 % || 3,0 %

Viraj Profiles Vpl. Ltd. || 0,9 % || n. r. || 0,0 %

KEI Industries Limited || 0,7 % || n. r. || 0,0 %

Sodelujoče nevzorčene družbe || 3,4 % || 19,3 % || 3,4 %

Vse druge družbe || 3,7 % || 23,4 % || 3,7 %

(109)   Stopnje izravnalnih dajatev za posamezne družbe, navedene v tem delovnem dokumentu, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izražajo stanje teh družb, kakor izhaja iz ugotovitev preiskave. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvajajo navedeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu tega delovnega dokumenta, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne morejo uporabiti, zanje pa velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(110)   Vsak zahtevek za uporabo stopenj izravnalnih dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) bi se moral nemudoma nasloviti na Komisijo[11] skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in prodaje izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Če bo to primerno, se bo uredba o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

8.4.        Dokončno pobiranje začasnih izravnalnih dajatev

(111)   Glede na obseg ugotovljenih stopenj subvencij in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Unije, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno izravnalno dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.           Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz žice iz nerjavnega jekla, ki vsebuje:

– 2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar ne več kot 22 mas. % kroma,

– manj kot 2,5 mas. % niklja, razen žice, ki vsebuje 13 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % kroma in 3,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6 mas. % aluminija,

trenutno uvrščene pod oznaki KN 7223 00 19 in 7223 00 99 ter s poreklom iz Indije.

2.           Stopnja dokončne izravnalne dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek, opisan v odstavku 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, je naslednja:

Družba || Dajatev (%) || Dodatna oznaka TARIC

Raajratna Metal Industries, Ahmedabad, Gudžarat || 3,7 || B775

Venus Wire Industries Pvt. Ltd, Mumbai, Maharaštra || 3,0 || B776

Precision Metals, Mumbai, Maharaštra || 3,0 || B777

Hindustan Inox Ltd., Mumbai, Maharaštra || 3,0 || B778

Sieves Manufacturer India Pvt. Ltd., Mumbai, Maharaštra || 3,0 || B779

Viraj Profiles Vpl. Ltd., Thane, Maharaštra || 0,0 || B780

KEI Industries Limited, New Delhi || 0,0 || B925

Družbe s seznama v Prilogi || 3,4 || B781

Vse druge družbe || 3,7 || B999

 

3.           Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Zneski, zavarovani z začasnimi izravnalnimi dajatvami v skladu z Uredbo (EU) št. 419/2013 na uvoz žice iz nerjavnega jekla, ki vsebuje:

– 2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar ne več kot 22 mas. % kroma,

– manj kot 2,5 mas. % niklja, razen žice, ki vsebuje 13 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % kroma in 3,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6 mas. % aluminija,

trenutno uvrščene pod oznaki KN 7223 00 19 in 7223 00 99 ter s poreklom iz Indije,

se dokončno poberejo. Zavarovani zneski, ki presegajo dokončne stopnje izravnalne dajatve, se sprostijo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA: Sodelujoči proizvajalci izvozniki v Indiji, ki niso vključeni v vzorec

Dodatna oznaka TARIC B781

Ime družbe || Kraj

Bekaert Mukand Wire Industries || Lonand, Tal. Khandala, okrožje Satara, Maharaštra

Bhansali Bright Bars Pvt. Ltd. || Mumbai, Maharaštra

Bhansali Stainless Wire || Mumbai, Maharaštra

Chandan Steel || Mumbai, Maharaštra

Drawmet Wires || Bhiwadi, Radžastan

Garg Inox Ltd || Bahadurgarh, Harjana

Jyoti Steel Industries Ltd. || Mumbai, Maharaštra

Macro Bars and Wires || Mumbai, Maharaštra

Mukand Ltd. || Thane

Nevatia Steel & Alloys Pvt. Ltd. || Mumbai, Maharaštra

Panchmahal Steel Ltd. || Okrožje Panchmahals, Gudžarat

[1]               UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

[2]               UL L 126, 8.5.2013, str. 19.

[3]               UL L 126, 8.5.2013, str. 1.

[4]               UL C 240, 10.8.2012, str. 6.

[5]               Zadeva C-595/11 Steinel [2013], še neobjavljena, točka 44.

[6]               Zadeva T- 170/94, Shanghai Bycicles (kolesa v Šanghaju), Recueil, str. II-1383, točka 64.

[7]               UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

[8]               Zadeva T-210/95, Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA) proti Svetu, Recueil, str. II-3291, točka 60.

[9]               Uredba Sveta (ES) št. 383/2009 z dne 5. maja 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih vrst žic in pletenih žičnih vrvi iz nelegiranega jekla za pred- in ponapenjanje (žice in pletene žične vrvi PSC) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, UL L 118, 13.5.2009. str. 1; Uredba Komisije (EU) št. 1071/2012 z dne 14. novembra 2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske, UL L 318, 15.11.2012, str. 10; Uredba Komisije (EU) št. 845/2012 z dne 18. septembra 2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, UL L 252, 19.9.2012, str. 33.

[10]             Vendar je treba poudariti, da so industrija Unije in indijski proizvajalci izvozniki prav tako prisotni v spodnjem tržnem segmentu, čeprav v manjšem obsegu.

[11]             European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, 1049 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.