14.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 230/72

Poročevalec:

Pedro Augusto ALMEIDA FREIRE

1.1

EESO podpira splošni pristop Komisije, ki namerava sprejeti:

saj so kršitve pravic intelektualne lastnine svetovni pojav, zato jih je treba celostno obravnavati.

1.2

EESO podpira cilj akcijskega načrta za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu, saj škodijo naložbam v inovacije in ustvarjanju trajnostnih delovnih mest v Evropski uniji, poleg tega pa pomenijo izgubljen prihodek za državno blagajno.

1.3

EESO se je seznanil z vse bolj ključno vlogo, ki jo ima Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) pri pripravi in izvajanju strategij Evropske komisije na področju uveljavljanja in varstva pravic intelektualne lastnine, kot je pristop z več cilji iz akcijskega načrta.

1.4

EESO sledi pragmatičnemu pristopu Komisije, ki je dala prednost instrumentom, kot je „sledenje denarja“, in vključila vpletene akterje.

1.5

EESO bi se lahko pridružil pristopu z več cilji, ki ga je izbrala Komisija, če bi bili njegovi cilji bolje opredeljeni in če bi bili natančno določeni njihovi kvantitativni in kvalitativni vidiki; zlasti je zadovoljen s kampanjami Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: opazovalni urad) za ozaveščanje mladih (1), pa tudi sodnikov in pravnikov (2) glede širših posledic kršitev pravic intelektualne lastnine.

1.6

EESO je zadovoljen s pozornostjo, ki jo Komisija posveča lažjemu dostopu malih in srednjih podjetij (MSP) do pravnih možnosti za pritožbe, ter podpira tudi evropski projekt IPorta, sistem podpore za MSP (3), s katerim se zajema problematika uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in koordinira nacionalna podpora.

1.7

EESO poziva Komisijo, naj zagotovi, da so na voljo možnosti učinkovitega uveljavljanja in dostopa do pravic intelektualne lastnine v Evropi, vključno s financiranjem za vsa podjetja, ne glede na velikost.

1.8

Obžaluje pa, da je pristop Komisije omejen na nezakonodajne instrumente, pri čemer se niti ne omenjata možnost, da se ocenijo obstoječi zakonodajni instrumenti, in korist, ki bi jo prinesla njihova revizija. EESO pri tem poudarja, da bi bila Komisija lahko bolj ambiciozna in upoštevala tudi ta dejavnik.

1.9

EESO izraža svoje nestrinjanje s pretirano vlogo, ki jo Komisija namenja izvajanju prostovoljnih shem ravnanja, prostovoljnih memorandumov o soglasju in dobrih praks na področju, za katerega veljajo prakse ponarejanja in piratstvo.

2.1

Akcijski načrt EU Napredek v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine zajema deset konkretnih ukrepov, ki pomenijo novo politiko, katere namen je ustvariti in uporabiti orodje za preprečevanje zlasti dejavnosti kršenja pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu. Te dejavnosti povzročajo največ škode in so velik izziv za EU, saj škodijo naložbam v inovacije in ustvarjanju trajnostnih delovnih mest, poleg tega pa pomenijo izgubljen prihodek za državno blagajno.

2.2

Ti novi instrumenti so zaenkrat nezakonodajni, vključujejo pa vrsto ukrepov, ki temeljijo na pristopu „sledenja denarja“ (angl. follow the money), katerega cilj je, da bi kršiteljem v komercialnem obsegu onemogočili dostop do sredstev za promocijo in distribucijo ponaredkov ter jih prikrajšali za prihodke.

2.3

Cilji akcijskega načrta EU Napredek v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ki jih je Komisija navedla v obravnavanem sporočilu, in cilji strategije za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah so skupni:

2.4

Pomemben del tega ukrepanja so tudi razprave in ozaveščanje, da se bodo potrošniki in proizvajalci bolj zavedali posledic kršitev pravic intelektualne lastnine.

2.5

Na evropski ravni bo Komisija ukrepe po potrebi izvedla v partnerstvu z Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT), ki je od junija 2012 tudi sedež opazovalnega urada (4). Študija, ki jo je ta opazovalni urad objavil 25. novembra 2013 (5), je pokazala, da zlasti mladi anketiranci niso doumeli obsega posledic, ki jih imajo kršitve pravic intelektualne lastnine za delovna mesta, povezana z intelektualno lastnino, ter njihovo ohranjanje in prispevanje k njihovemu ustvarjanju. Prav tako se je izkazalo, da po mnenju mlajših Evropejcev infrastruktura intelektualne lastnine koristi zlasti velikim gospodarskim družbam.

2.6

Komisija se je torej odločila za pristop z več cilji, pri čemer je upoštevala analizo razlogov, zakaj pripadniki „digitalne generacije“ vse pogosteje posegajo po izdelkih, ki kršijo intelektualno lastnino. V okviru te strategije naj bi opazovalni urad tudi razvil kampanje obveščanja, namenjene povečanju zavedanja državljanov Unije o učinku kršitev pravic intelektualne lastnine, zlasti na delovna mesta in gospodarstvo.

3.1

Komisija zaenkrat ni podrobno predstavila vsebine teh ukrepov, vendar zagotavlja, da bo opravila posvetovanje o nezakonodajnih instrumentih, vključno s pristopom „sledenja denarja“ (angl. follow the money), katerega cilj je, da bi kršiteljem v komercialnem obsegu onemogočili dostop do sredstev za promocijo in distribucijo ponaredkov ter jih prikrajšali za prihodke. Ti instrumenti bodo zasnovani pregledno in natančno, da se zajamči njihova učinkovitost v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine.

3.2

To bodo spremljale dejavnosti sodelovanja med evropskimi oblastmi in razprave oziroma pogajanja s tretjimi državami. Šlo bo na primer za to, da se uporabijo „vsa razpoložljiva sredstva za učinkovito odvračanje in preprečevanje vstopa izdelkov, ki kršijo intelektualno lastnino, na trg ter njihovega širjenja na trgih,“ tako trgih EU kot trgih tretjih držav.

3.3

Ti nezakonodajni instrumenti bodo odvisni od dobre volje akterjev, torej jih ne bodo spremljali novi zakonodajni instrumenti, temveč se bodo opirali na obstoječe zakonodajne instrumente. Prednost takih rešitev, doseženih s pogajanji, je njihovo naglo izvajanje. Ti preventivni ukrepi bodo omogočali večjo učinkovitost možnosti pritožbe na civilna sodišča. Ta cilj pa bo dosežen samo, če bodo ukrepi pripravljeni pregledno in bodo upoštevani tudi obstoječi javni interesi.

3.4

EESO se zaveda, da tak omejen pristop, kar zadeva samoregulacijo v obliki „prostovoljnih sporazumov“ ali „dobrih praks“, ne nadomešča zakonodajnega ukrepa na področjih, ki bi morali biti predmet učinkovite regulacije.

4.1

Pojem „komercialnega obsega“, na katerega se nanašajo ukrepi, napovedani v akcijskem načrtu Komisije, je veliko širši, kot se zdi. Akcijski načrt je glede tega precej skop, vendar EESO meni, da je ta pojem zaslediti že v pravnem redu Unije in da omogoča večjo intenzivnost sodnih prepovedi in civilnih sankcij.

4.2

EESO poudarja, da lahko pojem „komercialnega obsega“ vključuje tudi dejavnosti, ki niso nujno povezane s „komercialnimi nameni“.

4.3

Podoben pojem najdemo v Direktivi 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (6) in je podlaga za nekatere pritožbe v okviru civilnega prava. Zaradi merila „komercialnega obsega“ lahko na primer sodni organ odredi varnostne ukrepe, kot je varnostni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja (člen 9(2) te direktive). V nekaterih državah članicah se to merilo uporablja tudi za uvedbo kazenskih sankcij, čeprav je to izključeno iz pravnega reda Unije.

4.4

V drugih zakonodajnih instrumentih EU se uporabljajo podobni pojmi, kot je „komercialni obseg“; v Direktivi 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (7) se omenjajo „komercialni značaj“, „komercialni namen“, „neposredne ali posredne ekonomske ali komercialne koristi“ ter „komercialna uporaba“.

Člen 13(1)(a) Direktive 98/71/ES z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (8), ki se nanaša na omejitev pravic iz modela, določa: „Pravice, ki jih z registracijo podeljuje model, se ne izvršujejo glede dejanj, ki se izvedejo zasebno in za negospodarske namene“.

4.5

Skratka, sodnik je torej tisti, ki se mora odločiti od primera do primera, kar prinaša tveganje neskladne, neprilagojene in zato negotove sodne prakse.

4.6

Službe Komisije se zavedajo dvoumnosti tega pojma in pravne negotovosti, ki iz tega izvira, zato so opazovalni urad pozvale k zbiranju nacionalne sodne prakse na področju kršitev pravic intelektualne lastnine, da bi ta pojem med drugim natančneje opredelili. Poleg tega je bila po razpisu za prijavo interesa za analizo gospodarskih vidikov intelektualne lastnine, ki je bil poleti objavljen v univerzitetnih krogih, 19. septembra 2014 pripravljena prva gospodarska delavnica. Določeni strokovnjaki so tedaj razpravljali o praktični uporabi pojmov „komercialni obseg“ in „komercialni namen“ na področju kršitev pravic intelektualne lastnine (9) ter o načinih za njuno razumevanje v gospodarskem smislu.

4.7

Glede na cilj tega razmišljanja bi si EESO želel, da službe Komisije to vprašanje analizirajo in zainteresirane strani, vključno s civilno družbo, seznanijo s svojimi ugotovitvami.

5.1

Sporočilo se nanaša tako na internet kot na mreže fizične distribucije. Vključuje digitalne in nedigitalne izdelke, kršitve pravic intelektualne lastnine, ki škodijo njihovemu ustvarjanju, spodbujanju, širjenju in uporabi. Pristop „sledenja denarja“ pomeni odvračanje kršiteljev od nezakonite prodaje ponaredkov.

5.2

Pri izvajanju tega pristopa je treba zagotoviti, da vsi ustrezni akterji verige z veliko dodano vrednostjo z vidika intelektualne lastnine sprejmejo potrebne ukrepe predvidevanja, da ostanejo tržno konkurenčni. Skupna tema teh trgov mora ostati inovativnost, da se spodbudijo naložbe v ustvarjalne in inovativne dejavnosti.

5.3

To bi moralo okrepiti zaupanje v digitalne trge in omogočiti distribucijo konkurenčnih produktov z visoko dodano vrednostjo z vidika intelektualne lastnine, kot tudi rast in razmah teh trgov. Cilj je prehod s politike o intelektualni lastnini, ki se osredotoča na kaznovanje in popravilo kršitev pravic intelektualne lastnine, na bolj preventivno in vključujočo politiko, ki potrošniku na notranjem trgu jamči in nudi obsežno in raznoliko ponudbo izdelkov z visoko dodano vrednostjo z vidika intelektualne lastnine.

5.4

Komisija namerava vsaki dve leti objaviti poročilo o spremljanju izvajanja te politike. EESO bo vztrajal, da mora prvo poročilo vsebovati verodostojne kazalnike in biti objavljeno pravočasno.

5.5

Varstvo potrošnikov in njihovo zaupanje v notranji trg bi se okrepila tudi z večjo varnostjo plačilnih storitev ter možnostjo pritožbe v primeru nenamernega nakupa ponaredkov. Komisija je v ta namen napovedala javno posvetovanje o učinku sistemov varstva potrošnikov na boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu.

5.6

Ker sta pobudi Komisije tesno povezani in zaradi velikega pomena pristopa „sledenja denarja“, EESO upa, da bo Komisija sprožila široko posvetovanje o ključnem vprašanju varstva potrošnikov na področju plačilnih storitev in da bo vanj na splošno vključila tudi pristop „sledenja denarja“.

5.7

EESO poziva tudi službe Komisije, naj se posvetujejo z gospodarskimi akterji, da se seznanijo z njihovimi izkušnjami glede upoštevanja dobička ponarejevalcev pri oceni škode in obresti v primeru ponaredkov (10).

6.1

V nekaterih državah članicah intelektualna lastnina ni tema, ki zadeva več kot eno MSP od dveh (54 %), oziroma intelektualna lastnina je znana tema (46 %), vendar velja za drago, zapleteno in obsežno. V gospodarstvu, v katerem prevladuje znanje in kjer so nematerialni elementi, kot so znanje, ugled, oblika ali podoba, postali bistveni, je to presenetljivo (11).

6.2

Poleg tega so MSP, ki so intelektualno lastnino vključila v svojo razvojno strategijo, gospodarsko bolj uspešna od drugih, kot dokazujejo nekateri številčni podatki. Tako je v kategoriji MSP 32 prejemnikov francoske nagrade INPI za inovacije za leto 2010, ki jo podeljuje Institut za industrijsko lastnino, od leta 2006 ustvarilo 614 delovnih mest, med letoma 2006 in 2009 popeterilo svoj promet in podvojilo izvoz. V istem času so ta podjetja svoje dejavnosti na področju raziskav in razvoja poudarila s povečanjem njihovega proračuna za 65,6 % (12).

6.3

EESO torej podpira pristop Komisije za večjo splošno dostopnost pravosodnih možnosti za pritožbe, ki jih imajo MSP (13), zlasti na področju pritožb zaradi intelektualne lastnine. Visoki finančni stroški in kompleksnost pravosodnih postopkov pogosto odvrnejo inovativna MSP od uveljavljanja svojih pravic intelektualne lastnine, tudi tistih, ki izvirajo iz osnovnih patentov.

6.4

Finančni stroški so odločujoč dejavnik pri odločanju evropskih podjetij za naložbe v inovacije. Zato morajo zaščita intelektualne lastnine, podaljšanje pravic intelektualne lastnine in njihovo varstvo biti dostopni. S tega vidika bi lahko enotni patent spodbudil podjetja, vključno z MSP, mlade podjetnike in zagonska podjetja, da zaščitijo svoje izume, seveda če so stroški pridobivanja patenta razumni in ne nedostopni. Podjetja bi morala imeti tudi zajamčen dostop do pravnega varstva, vključno z enotno jurisdikcijo za patent, z razumnimi stroški.

6.5

MSP bi morala sprejeti tudi strategije trženja ali distribucije, vendar jih veliko tega ne naredi učinkovito, ker nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi uspešno zaščitila in promovirala svojo intelektualno lastnino, kot to upravičeno poudarja Komisija v akcijskem načrtu.

6.6

EESO v tem pogledu podpira evropski projekt IPorta, sistem podpore (14), ki zajema problematiko uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in koordinira nacionalno podporo.