10.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 51/25

1.

poudarja, da je socialna ekonomija bistven akter družbenega in gospodarskega razvoja Evropske unije in zajema več kot 2 milijona podjetij, kot so združenja, zadruge in vzajemne družbe. Socialna podjetja ustvarijo 11 milijonov delovnih mest, kar pomeni, da zaposlujejo 6 % aktivnega prebivalstva, hkrati pa predstavljajo 10 % vseh evropskih podjetij;

2.

poudarja, da so se institucije in akterji socialne ekonomije med krizo izkazali za odporne ter so, četudi z velikimi težavami, prispevali k izboljšanju blaginje državljanov in njihovi nadaljnji udeležbi na trgu dela tudi, ko drugim organizacijam in podjetjem to ni uspelo. To je bilo zlasti opazno pri vključevanju oseb, ki imajo posebne težave pri vstopanju ali vrnitvi na trg dela;

3.

ocenjuje, da bi bilo treba pri nadaljnjih ukrepih v zvezi s sporočilom o krepitvi socialne razsežnosti EMU, ki ga je Komisija sprejela leta 2012, in svežnjem za socialne naložbe, sprejetim leta 2013, prednostno upoštevati prispevek socialne ekonomije k uresničevanju socialnih ciljev strategije Evropa 2020, in meni, da bi se naložbe v socialno ekonomijo morale izvajati ne le prek Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), marveč tudi prek Evropskega socialnega sklada in drugih finančnih virov EU, saj pogosto prispevajo k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest za evropske državljane;

4.

poudarja, da pobude s področja socialne ekonomije, ki temeljijo na sodelovanju in družbenem udejstvovanju posameznikov v skupnosti, prispevajo h krepitvi socialne, ekonomske in teritorialne kohezije ter ravni zaupanja v vsej EU; ker sta za socialna podjetja značilni angažiranost in določena vključenost v njihovo lokalno okolje, so zaradi te zasidranosti manj dovzetna za selitev dejavnosti, zato svojim zaposlenim zagotavljajo večjo varnost, kar sodi v okvir družbene odgovornosti podjetij;

5.

izraža zadovoljstvo s pomenom, ki ga socialni ekonomiji daje zakonodaja EU, kot so Uredba (EU) št. 1304/2013 o Evropskem socialnem skladu, Uredba (EU) št. 1301/2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj ali Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1296/2013 z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost. Pozdravlja tudi nove uredbe za programsko obdobje evropskih strukturnih in investicijskih skladov 2014–2020, ki socialno podjetje uvrščajo med možne prednostne naložbe Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, krepijo partnerski pristop in zagotavljajo možnosti za spodbujanje partnerskih pobud med socialno ekonomijo in lokalnimi oziroma regionalnimi oblastmi z uporabo instrumentov, kot je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

6.

opozarja, da organizacije socialne ekonomije spodbujajo udeležbo ter duha solidarnosti in podjetništva vseh državljanov, tudi tistih, ki jih ekonomski sistem potiska na rob, kar prispeva k ustvarjanju gospodarske dejavnosti, ki ustvarja dodano vrednost, in donosnosti socialnih podjetij, tudi v gospodarsko šibkejših sektorjih;

7.

poudarja, da je treba spodbujati udeležbo državljanov in procese soustvarjanja na socialnem področju prek dinamičnih partnerstev med javnim sektorjem, številnimi institucijami socialne ekonomije in zasebnim sektorjem, zlasti tistim delom, ki ga sestavljajo socialna podjetja, hkrati pa sprejeti pristop, usmerjen v socialno inovativne ukrepe in politike;

8.

opozarja na premajhno javno priznavanje podjetniških spretnosti na področju socialne ekonomije, kar je med drugim posledica premajhne povezanosti akterjev iz različnih regij in držav. Zato so izmenjava najboljših praks, razvoj partnerstev ter vzpostavitev sistemov spodbud in financiranja za spodbujanje podjetniških sposobnosti, socialnih inovacij in socialnih naložb bistvenega pomena. To so nepogrešljivi predpogoji za povečanje privlačnosti in prepoznavnosti socialne ekonomije;

9.

predlaga, da se nameni večja pozornost raziskavam o socialni ekonomiji v Evropi ter oblikovanju in razširjanju splošnih programov usposabljanja o socialni ekonomiji za širšo javnost in zlasti študente, pa tudi posebnih programov za akterje socialne ekonomije in brezposelne. Partnerstva je treba oblikovati med organizacijami socialne ekonomije, izobraževalnimi ustanovami, ustanovami za usposabljanje ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

10.

opozarja, da morajo lokalne in regionalne oblasti, države članice in EU spodbujati partnerstva ter pomoč za razvoj novih instrumentov in novih možnosti za socialno podporo, ki jih neprestano omogoča razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij, s čimer se spodbuja kakovost in dostopnost zagotovljenih storitev in racionalizirajo stroški, socialna ekonomija pa postane privlačna za splošno javnost;

11.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za olajševanje poslovanja akterjev socialne ekonomije na trgu, saj imajo ta s spodbujanjem zaposlovanja skupin prebivalstva, ki veljajo za marginalizirane, pomembno vlogo pri reševanju problemov, kot sta brezposelnost in socialna izključenost;

12.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga pravni okvir, ki bi zajemal skupne opredelitve za različne oblike evropske socialne ekonomije v Evropi, kot so zadruge, fundacije, vzajemne družbe in združenja, da bi socialna podjetja lahko delovala na zanesljivi pravni podlagi in tako izkoriščala prednosti notranjega trga in prostega pretoka. Ta dokument mora vsebovati skupne opredelitve. Te bi bile lahko osnova za načrtovanje programov Unije na področju partnerstev s temi organizacijami, s čimer se omogoči, da se podpora prilagodi potrebam posamezne vrste organizacije, ter okrepi njihova vloga pri spodbujanju zaposlovanja in podjetniških spretnosti v regijah;

13.

ugotavlja, da je pozitivna vloga institucij in akterjev socialne ekonomije v boju proti brezposelnosti ter spodbujanju vključujoče in trajnostne rasti pomembna zlasti na območjih, za katera so značilni odseljevanje, hitro staranje prebivalstva, pomanjkanje proizvodne dinamike in šibek podjetniški duh, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem. Na teh območjih pomen socialne ekonomije presega lokalno povpraševanje po blagu in storitvah socialnega značaja, saj so organizacije socialne ekonomije eden redkih akterjev, ki imajo voljo in znanje za spodbujanje podjetništva ter ohranjanje ali privabljanje gospodarskih akterjev, ki znajo optimalno uporabiti lastne vire teh območij;

14.

priporoča, da se spodbuja sodelovanje med socialno ekonomijo in poklicnim izobraževanjem na vseh področjih ter podpre oblikovanje šolskih in študentskih zadrug, da se razširijo možnosti zaposlovanja mladih, kar bi prispevalo tudi k preprečevanju njihove brezposelnosti. V tem duhu Odbor podpira tudi vključevanje šolskih in študentskih zadrug med akterje socialne ekonomije ter Evropski komisiji in državam članicam predlaga, naj si usklajeno prizadevajo za vključitev zadružnega gibanja in socialne ekonomije v podjetniško izobraževanje kot del nacionalnih učnih načrtov in programov v šolah in v visokošolskem izobraževanju;

15.

se zavzema za to, da se, kadar je le mogoče, in z vsemi možnimi sredstvi poveča nacionalna podpora in podpora EU partnerstvom, ki vključujejo organizacije socialne ekonomije, na redko poseljenih območjih, v regijah s posebej visokimi kazalniki brezposelnosti in nizko stopnjo zaposlenosti ranljivih družbenih skupin, regijah, ki jih zaznamujeta revščina in socialna izključenost, in na območjih posebnega okoljskega pomena, da se spodbudi njihova posebna vloga pri ustvarjanju in ohranjanju vrednosti v teh regijah;

16.

poziva Evropsko komisijo, naj pokaže prožnost pri izvajanju pravil o državni pomoči za organizacije socialne ekonomije, naj lokalnim in regionalnim oblastem pomaga pri razumevanju in sorazmernem izvajanju teh pravil in, če je mogoče, poveča pomoč držav članic ali njihovih lokalnih oblasti in EU za partnerstva, ki vključujejo organizacije socialne ekonomije;

17.

izraža zadovoljstvo zaradi nedavno sprejetih direktiv o javnih naročilih in koncesijah (direktive 2014/24/EU, 2014/25/EU in 2014/23/EU), ki med drugim vsebujejo določbe in socialna merila za spodbujanje socialnega vključevanja in inovacij, ter poziva države članice, naj v sedanji fazi prenosa teh direktiv v nacionalno zakonodajo zagotovijo, da lahko naročniki v celoti izkoristijo posebne določbe o pridržanih javnih naročilih in poenostavljenih postopkih, predvidenih za okrepitev vloge akterjev socialne ekonomije na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Poleg tega poziva institucije EU, naj spremljajo izvajanje teh pravil na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter nadaljujejo razpravo o njihovem izboljšanju;

18.

meni, da je lahko socialna ekonomija ustrezen in zelo učinkovit instrument za boj proti sivi ekonomiji ter za ustvarjanje gospodarske in socialne dodane vrednosti;

19.

meni, da je bistvenega pomena, da se izkoristi potencial socialne ekonomije z izboljšanjem dostopa socialne ekonomije do različnih oblik financiranja, kot so evropski skladi, skladi tveganega kapitala, mikroposojila in množično financiranje (crowdfunding), ter z uporabo zadostnih finančnih sredstev na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, tako da se potrebne ravni ekonomskih/finančnih standardov uskladijo s splošno priznanim javnim interesom za dejavnosti, ki jih te organizacije izvajajo na terenu;

20.

obžaluje, da strategija Komisije za enotni digitalni trg ne omenja socialne ekonomije in zgolj površinsko obravnava nekomercialno sodelovalno gospodarstvo, čigar socialni potencial je zelo velik;

21.

poudarja, da je treba v organizacijah socialne ekonomije spodbujati kulturo spremljanja, izboljšati njihovo sposobnost za merjenje in poročanje o gospodarskih in socialnih razsežnostih svojih dejavnosti ter razviti metodologije in kazalnike, ki so v skladu z njihovo naravo in posebnostmi. Izkušnje s spremljanjem bi bilo treba na različne načine deliti z drugimi in jih narediti dostopne;

22.

izraža zadovoljstvo, da bo Evropska komisija vzpostavila večjezično elektronsko platformo – evropsko platformo za socialne inovacije – za izmenjavo informacij s področja socialnih inovacij, vendar meni, da mora platforma vključevati poseben razdelek, namenjen socialni ekonomiji;

23.

predlaga Evropski komisiji, naj oblikuje posebno enoto za socialno ekonomijo, saj se v sedanjih razmerah odločitev o združitvi več enot v okviru generalnega direktorata GROW v enoto za grozde, socialno ekonomijo in podjetništvo ne zdi v skladu z obsegom in dejanskim stanjem socialne ekonomije;

24.

poziva institucije EU, države članice in lokalne oziroma regionalne oblasti, naj pregledajo in spodbujajo razširjanje obstoječih primerov novih oblik dialoga, sooblikovanja politik in njihovega skupnega izvajanja prek partnerstev med lokalnimi oziroma regionalnimi oblastmi, socialno ekonomijo in drugimi akterji;

25.

je trdno prepričan, da morajo zaradi močne lokalne (ali regionalne) dejavnosti večine organizacij socialne ekonomije EU in različne države članice podpreti in spodbuditi širšo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju programov in politik za socialno ekonomijo in pri njihovi povezavi z različnimi javnimi politikami, da se omogoči doseganje zastavljenih ciljev;

26.

priporoča Evropski komisiji, naj državam članicam, ki tega še niso storile, predlaga čimprejšnje oblikovanje in sprejetje pravnega okvira, ki je potreben za delovanje in razvoj socialne ekonomije, potem ko bo za ta sektor opredeljena jasna strategija.