21.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 125/74

Samostojni poročevalec:

Mihai MANOLIU

1.1

EESO meni, da je treba podpreti cilje Evropske komisije glede postavitve prvih omrežij 5G (do leta 2018) in začetka izvajanja storitev v Evropi (do konca leta 2020).

1.2

Po mnenju EESO bosta odločilna dejavnika uspeh projektov v okviru javno-zasebnih partnerstev za infrastrukturo 5G (5G-PPP) v raziskovalni fazi in integracija omrežij fronthaul z omrežji backhaul za prenos podatkov s pomočjo stikal velikih zmogljivosti, heterogenih povezav za prenos in procesorjev v oblaku, ki jih uporablja več ponudnikov internetnih storitev.

1.3

EESO poziva Evropsko komisijo k sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi organizacijami, da odpravi tehnične probleme v zvezi s frekvencami in pasovno širino ter pripravi specifične standarde (brez njih ni mogoč obsežni razvoj in s tem niti trženje opreme po primernih cenah).

1.4

EESO se zaveda morebitnih tveganj (več dejavnikov bi lahko oviralo doseganje ciljev) za vsa mestna območja in glavne prometne poti, kjer bo v prihodnosti na voljo omrežje 5G. Predhodni predpisi za spodbuditev povpraševanja so se v zvezi s ponudbo storitev na teh območjih izkazali za neučinkovite.

1.5

EESO podpira načrt, da se premajhne zasebne naložbe v oddaljenih ali redko poseljenih regijah v nekaterih državah članicah dopolnijo z javnimi naložbami ali drugimi možnostmi financiranja. Poleg tega EESO meni, da je treba pri ocenjevanju, ali so odločitve o javnem financiranju dobro utemeljene, upoštevati njihove učinke prelivanja (angl. spill-over) na lokalno gospodarstvo, delo na daljavo, zdravstvene storitve in nove možnosti izobraževanja.

1.6

EESO priporoča standardizacijo postopkov in določitev specifikacij za vsako fazo projekta 5G kot predpogoj za pravične delovne odnose. Tako bi socialni partnerji imeli možnost objektivno oceniti tako pomanjkljivosti kot tudi stopnjo napredka pri uresničevanju zastavljenih ciljev.

1.7

EESO meni, da lahko omrežja 5G zaradi svojih specifičnih lastnosti – interoperabilnosti, preglednosti in podatkovne varnosti – znatno pripomorejo k posodobitvi javnih uprav držav članic in zmanjšanju upravnega bremena.

1.8

EESO opozarja na vlogo, ki jo lahko imajo MSP na digitalnem področju. MSP so namreč sposobna na trg uvesti nove inovacijske modele; javno financiranje nekaterih virtualnih grozdov, namenjenih MSP, bi lahko bilo rešitev za spodbujanje zagonskih podjetij ter – poleg drugih inovativnih in individualiziranih modelov financiranja – možnost, ki se je ne sme zanemariti.

1.9

Po mnenju EESO mora biti razvoj digitalne pismenosti na splošno med državljani in še posebej med delavci prednostna naloga Evropske unije. Ukrepi EU v zvezi s strategijo za računalniško pismenost in Velika koalicija za digitalna delovna mesta ustvarjajo povezave med socialnimi partnerji, pedagoškimi delavci in drugimi družbenimi akterji s tega področja. EESO želi, da se posebna pozornost posveti invalidom, ki jim je treba zagotoviti enostaven dostop do novih tehnologij 5G.

1.10

Odbor se zavzema za to, da se z naložbami, ki temeljijo na strukturnih skladih, ustvarijo enaki pogoji za vse države članice ter pošten in nediskriminatoren dostop za vse gospodarske subjekte.

1.11

Kmetijstvu in gozdarstvu ter številnim podjetjem na podeželskih in oddaljenih območjih Evrope se stalno obljubljajo hitrejše širokopasovne povezave in mobilna omrežja 3G ali 4G, te obljube pa se nikoli ne izpolnijo. Če naj imajo podeželska, oddaljena, gorska in otoška območja Evrope sploh kakšno prihodnost, potem morajo imeti pravico zahtevati dostop do širokopasovne povezave s hitrostjo vsaj 5 Mb in mobilne komunikacije 3G ali 4G.

2.1

EESO je v vseh svojih mnenjih podprl pobude Evropske komisije na področju IKT kot pogoj za dokončanje enotnega digitalnega trga kot gonila družbeno-gospodarskega razvoja EU. Odbor ceni prizadevanje Komisije za vzpostavitev omrežij 5. generacije (IKT za mobilna omrežja) in podpira delo, ki ga je opravila že v raziskovalni fazi. Razvoj in trženje vsakega novega proizvoda ali storitve prinašata določeno število tveganj in priložnosti, ki jih je treba objektivno oceniti, da je mogoče izvajati politike, ki so najprimernejše za doseganje načrtovanih rezultatov.

2.2

Čeprav 5G temelji na sedanji tehnologiji, se je ne sme enačiti s 4G, v katero je mogoče integrirati številne svetovne napredne tehnologije, kot so LTE in LTE Advanced (TD-LTE, AXGP, LTE-A, TD-LTE-A, LTE z VoLTE), WiMax, WiMAx2, virtualizacija funkcij omrežja/programsko definirano omrežje (Network Function Virtualization/Software Defined Network; NFV/SDN), HetNets (heterogena omrežja) in omrežja majhnega pretoka (LPLT, Low Power Low Throughput network).

2.3

Glavna prednost tehnologije 5G pred 4G je veliko večja hitrost (Samsung je napovedal hitrost 7,5 Gbit/s, Nokia 10 Gbit/s, britanska Univerza v Surreyju pa je lani objavila, da je dosegla neverjetno hitrost 1 Tbit/s, enako kot z optičnimi vlakni – vse vrednosti so bile dosežene v laboratorijskih pogojih). Poleg hitrosti 5G odlikujeta tudi majhna zakasnitev (manj kot 1 ms v velikih omrežjih) in visoka zmogljivost. Če v resničnih pogojih ne bo dosežena zakasnitev, manjša od 1 ms, ne bo mogoče zagotoviti vseh značilnosti nekaterih storitev 5G (razširjena in navidezna resničnost, vozila brez voznika, tipni internet).

2.4

Tako bodo tudi odzivi zainteresiranih strani na trgu odvisni od pričakovanih tehničnih lastnosti. Spomniti se je treba, da so bili uporabniki mobilnih telefonov razočarani, ker se njihova pričakovanja glede dostopa do interneta pri premiku z 2G na 3G niso uresničila. Do tega je prišlo šele z uvedbo tehničnih zmožnosti tehnologije 3,5G, s čimer je kombinacija pametnih mobilnih telefonov in širokopasovnih mobilnih omrežij omogočila dostop do interneta s temi napravami.

2.5

Omrežje 5G in optično omrežje se dopolnjujeta. Na kratkih razdaljah in na območjih z velikim številom povezav je 5G boljša rešitev. Za prenos podatkov na dolgih razdaljah so optična omrežja (vrste backhaul in backbone) nepremagljiva: prenos podatkov do 1 Tbit/s, nobenega tveganja motenj zaradi drugih elektromagnetnih signalov, s katerimi je zasičeno okolje in ki vplivajo na brezžično tehnologijo, ter nobenega zmanjšanja signala med prenosom.

2.6

Standardizacija tehničnih specifikacij, ki so potrebne za opremo, naprave in omrežja, je najpomembnejše vprašanje za vpletena podjetja in mednarodna združenja, dejavna na tem področju. Specifikacije namreč dajo napotke za preizkušanje in odobritev pomembnih tehničnih komponent za 5G. Razvoj specifikacij omogoča industrijskim partnerjem, dobaviteljem komponent in ponudnikom omrežij, da razvijejo interoperabilne rešitve in prispevajo k procesu predhodne standardizacije. ITU, 3GPP in drugi organi za standardizacijo so kot rok za razvoj standardov 5G določili leto 2020, zato so ponudniki mobilne telefonije okrepili prizadevanje za nudenje čim bolj konkurenčnih storitev 5G.

2.7

EESO meni, da je treba akcijske načrte za razvoj in obsežno uvedbo 5G okrepiti s podpornimi (za spodbujanje povpraševanja po cenovno dostopnem širokopasovnem internetu za uporabnike) in operativnimi ukrepi, da bo mogoče spoštovati optimistične roke.

2.8

EESO je zaskrbljen, da bi ta razvoj (omrežij 5G) utegnil povzročiti zastoj sedanjega razvoja omrežij 3G in 4G na podeželskih, oddaljenih in gorskih območjih, in to samo zaradi obljub, da bodo enkrat v naslednjih 20 letih tamkajšnji prebivalci dobili nekaj boljšega.

2.9

V mnogih delih Evrope ni mobilnega signala, ni 2G, ni 3G, ni 4G. To je zato, ker se vsakič, ko se pojavi nova tehnologija, ustavi razširjanje prejšnje verzije, kar pomeni, da imajo številna podeželska, oddaljena in gorska območja Evrope na voljo komunikacijske storitve, ki so zastarele že pred 20 leti.

2.10

Uporaba širokopasovne povezave zelo visoke hitrosti bo sestavni element omrežja 5G, a kaj se bo zgodilo, če podjetja nimajo optične širokopasovne povezave zelo visoke hitrosti, hitrost njihovega žičnega omrežja pa je manjša od 1 Mb/s? Kmetijstvu in gozdarstvu ter številnim podjetjem na podeželskih in oddaljenih območjih Evrope se stalno obljubljajo hitrejše širokopasovne povezave in mobilna omrežja 3G ali 4G, te obljube pa se nikoli ne izpolnijo.

2.11

Pogosta težava po vsej Evropi in tudi razlog, ki ga ponudniki navajajo glede vprašanja, zakaj na teh območjih ni storitev, je premalo prebivalcev, ki so razpršeni na velikem območju. Če naj imajo podeželska, oddaljena, gorska in otoška območja Evrope sploh kakšno prihodnost, potem morajo imeti pravico zahtevati dostop do širokopasovne povezave s hitrostjo vsaj 5 Mb/s in mobilne komunikacije 3G ali 4G.

3.1

EESO poudarja, da glede na vrtoglave stroške uvedbe nove tehnologije naložbene potrebe v EU daleč presegajo dejanske naložbe (4,2 milijarde EUR) v okviru javno-zasebnega partnerstva, v katerega je vključena Evropska komisija. Odbor meni, da lahko ukrepi, ki jih je predlagala Komisija, pomagajo podpreti finančni, človeški in tehnični vložek, če bo osredotočenost na to vprašanje stalna, če bo vzpostavljen okvir za spodbujanje zasebnih naložb in če bo delo Komisije in držav članic popolnoma usklajeno.

Ukrep 1 – Komisija bo sodelovala z državami članicami in zainteresiranimi stranmi iz sektorja za prostovoljno vzpostavitev skupnega časovnega okvira za čim hitrejši zagon omrežij 5G

3.2

Cilj Komisije, da se prva omrežja 5G uvedejo do konca leta 2018, čemur bi do konca leta 2020 sledila uvedba storitev 5G v Evropi, je v glavnem odvisen od rezultata projektov 5G-PPP v raziskovalni fazi. Med temi je ključni projekt 5G-Crosshaul, katerega namen je povezati omrežja fronthaul (brezžična omrežja 5G) z omrežji backhaul (v glavnem iz optičnih vlaken) pri prenosu podatkov. Treba bo zagotoviti stikala velikih zmogljivosti, heterogene povezave za prenos, procesorje v oblaku (mini podatkovne centre) in dostopovna vozlišča jedrnih omrežij enega ali več ponudnikov internetnih storitev.

Ukrepa 2 in 3 – Komisija bo v sodelovanju z državami članicami sestavila začasen seznam pionirskih frekvenčnih pasov za prvi zagon storitev 5G (do konca leta 2016) in se dogovorila (do konca leta 2017) o celotnem sklopu frekvenčnih pasov, ki bodo usklajeni za prvo uvedbo komercialnih omrežij 5G v Evropi

3.3

Radijske frekvence, ki jih uporabljata tehnologiji 3G in 4G, so prezasedene, zato je rešitev tehničnih problemov v zvezi s frekvencami in pasovno širino 5G ključna na svetovni ravni. Komisija mora poleg tega, da sodeluje z državami članicami, upoštevati tudi ukrepe, ki so jih pristojni organi že sprejeli na mednarodni ravni. ITU in 3GPP, ki združujeta organe za standardizacijo, kot so ARIB, ATIS, ETSI, TSDSI, TTA, TTC in CCSA, sta za tehnologijo 5G sprejela dvofazni načrt: prva faza je raziskovalna, v drugi pa sledi obsežen razvoj.

Ukrep 4 – Komisija bo v okviru razvoja nacionalnih časovnih načrtov 5G sodelovala s sektorjem, državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi (neprekinjena pokritost 5G do leta 2025)

3.4

Cilj Komisije, tj. zagotoviti pokritost 5G na vseh mestnih območjih in vseh glavnih prometnih poteh v vseh državah članicah do leta 2025, bo težko doseči. EESO opozarja na dejstvo, da je zelo tvegano napovedovati uresničevanje drznih ciljev s kratkimi roki. Analiza uvajanja dostopovnih omrežij nove generacije (angl. Next Generation Network) in izvajanja politik za zmanjšanje digitalnega razkoraka je pokazala, da so bela in siva območja, opisana v smernicah za širokopasovna omrežja, še večja. Niti predhodni predpisi niti ukrepi za spodbuditev povpraševanja niso omogočili, da bi se na teh območjih zagotovile širokopasovne storitve.

3.5

EESO poudarja, da utegne spodbujanje in financiranje projektov za uvajanje omrežij 5G z zmanjšanjem financiranja za optična omrežja (omrežja nove generacije NGA in NGN) povzročiti poglabljanje digitalnega razkoraka med posameznimi regijami v nekaterih državah. Premajhne zasebne naložbe v omrežja 5G in optična omrežja v oddaljenih regijah ter regijah z nizko gostoto prebivalstva ali razpršeno poselitvijo, ki so posledica omejene donosnosti vloženega kapitala, je treba dopolniti z javnimi naložbami ali uporabo drugih možnosti financiranja, opredeljenih na nacionalni ravni. Pri spodbujanju javnih ukrepov financiranja je treba upoštevati učinke prelivanja (angl. spill-over) na lokalno gospodarstvo, delo na daljavo, zdravstvene storitve in izobraževalne možnosti.

Ukrep 5 – Komisija poziva države članice in sektor, naj si zastavijo cilje glede standardizacije (začetni standardi najpozneje do konca leta 2019)

3.6

Sami načrti za 5G ne morejo zaščititi ne omrežja ne uporabnikov. Da bi zajamčili ustrezno raven zaščite je potrebna standardizacija omrežij 5G in postopkov. Z zagotavljanjem spremljanja infrastruktur omrežij 5G, ločitvijo omrežja upravljanja od omrežja storitev ter natančno določitvijo postopkov v primeru incidentov in tudi drugih postopkov bi se lahko zagotovila optimalna raven varnosti, tako za uporabnike kot omrežno infrastrukturo. Bistveni so preizkusi varnosti. Vsi protokoli za interakcijo morajo delovati pravilno, tudi v primeru vdora v računalniški sistem (hekerji nenehno iščejo ranljive točke proizvodov in jih skušajo izkoristiti).

3.7

EESO ocenjuje, da sta standardizacija postopkov v okviru industrijskih procesov in obstoj tehničnih specifikacij za opremo bistvena pogoja za vzpostavitev pravičnih delovnih odnosov v podjetjih v tem sektorju, saj lahko socialni partnerji objektivno ocenijo vzroke morebitnih motenj v delovanju in prispevajo k potrebnim izboljšavam, pa tudi k uresničevanju zastavljenih ciljev. EESO je v več mnenjih že poudaril, da lahko pretirana standardizacija ovira napredek na tem področju.

Ukrep 6 – Da bi spodbudili razvoj digitalnih ekosistemov, ki temeljijo na povezljivosti 5G, je treba načrtovati ključne tehnološke eksperimente in preizkušanje aplikacij v okviru 5G-PPP (2017) ter pripraviti podrobne časovne načrte za uvedbo temeljitih predkomercialnih preskusov (marec 2017) (2018: Evropa – vodilna na svetu pri uvajanju 5G)

3.8

Preizkušanje terminalov in aplikacij v najbolj zgodnji fazi na evropski ravni bi lahko pomenilo prednost pred velikimi akterji na svetovnem prizorišču. S tržnega vidika je za obsežno uvajanje tehnologije 5G treba izpolniti vrsto pogojev. Zato EESO ocenjuje, da brez sprejetja specifičnih standardov ne bo obsežnega razvoja, brez razvoja nobena oprema ne bo dana na trg po sprejemljivih cenah, pomanjkanje opreme pa pomeni pomanjkanje bistvenih elementov za 5G.

3.9

EESO želi omeniti enega glavnih izzivov, povezanih s tehnologijo 5G, tj. pritegnitev naložb za razvoj in obsežno uvajanje, saj bo tehnologija 4G, ki jo večina uporabnikov zamenjuje s standardom LTE, še naprej imela precejšen potencial za prihodnost, naložbe operaterjev v omrežja LTE pa bodo zelo verjetno prinašale prihodek.

3.10

V primerjavi z Južno Korejo, Združenimi državami Amerike in Japonsko je bil v Evropi prehod z omrežja 3G na omrežje 4G omejen. Obstaja možnost, da bodo operaterji, in celo uporabniki, raje vztrajali pri omrežjih 4G – in to toliko bolj, ker njihov razvoj trenutno poteka ločeno od 5G – saj bi vse tehnologije, ki sestavljajo 4G, v prihodnjih letih lahko ustvarile količinsko opredeljive dobičke za operaterje z bistveno nižjimi stroški, kot so stroški, povezani z razvojem nove tehnologije.

Ukrep 7 – Komisija spodbuja države članice, naj razmislijo o uporabi prihodnje infrastrukture 5G za izboljšanje zmogljivosti komunikacijskih storitev, ki se uporabljajo za javno varnost, civilno zaščito in pomoč ob nesrečah (nacionalni časovni načrti za 5G)

3.11

EESO je prepričan, da lahko omrežja 5G pomembno prispevajo k posodobitvi javnih uprav, uporabi podatkov in interoperabilnosti. S spodbujanjem držav članic, naj podprejo uporabo prihodnje infrastrukture 5G pri javnih ustanovah, bo mogoče nova omrežja pospešiti. EESO priporoča Evropski komisiji, naj preuči tudi možnost rednih naložb v zamenjavo opreme, ki jo vsakodnevno uporabljajo zaposleni v evropskih institucijah, s čimer bi ponazorila tudi vlogo potrošnika, ki jo namerava imeti v spodbujanju tehnologije 5G. Podobno priporočilo velja tudi za države članice in njihove javne naložbe.

3.12

EESO meni, da je za EU nujno pritegniti zasebne naložbe, zato predlaga pripravo svežnja političnih ukrepov, s katerimi bi spodbudili ne samo razvoj, temveč tudi inovacije. Svet EU za inovacije bi lahko pomembno prispeval k promociji inovacij, poleg številnih drugih možnosti.

3.13

Evropska komisija si mora prednostno prizadevati za promocijo raziskav, inovacij in razvoja v okviru EU, spodbujanje evropskih podjetij k povečanju naložb v raziskave in razvoj v okviru Evropske unije in pritegnitvi drugih vlagateljev izven EU. V obdobju 2007–2015 so se sredstva, ki so jih evropska podjetja izvozila zaradi raziskav in razvoja, povečala. To povečanje odliva kapitala izven Evrope (Kitajska je postala glavna prejemnica sredstev, ki jih podjetja namenjajo za raziskave in razvoj), je skupaj z upadanjem sredstev za raziskave in razvoj, ki prihajajo iz tujine, prispevalo k zmanjšanju naložb v raziskave in razvoj v Evropi.

Ukrep 8 – Komisija bo sodelovala s sektorjem in skupino EIB/EIS (financiranje MSP), da bi določila cilje, možne konfiguracije in način delovanja mehanizma za financiranje tveganega kapitala (izvedljivost se oceni do konca marca 2017, možnost zasebnega financiranja z več viri javnega financiranja)

3.14

EESO pozdravlja pobude, ki jih je Evropska unija uvedla za spodbujanje podjetnikov na digitalnem področju. Evropski politični forum o digitalnem podjetništvu, ustanovljen leta 2014, je objavil rezultate svojega dela na tem področju. EESO je prepričan, da imajo lahko MSP pomembno vlogo pri spodbujanju novih inovacijskih modelov. Ena od možnosti podpore inovativnim evropskim zagonskim podjetjem, ki bi za razvoj storitev in aplikacij potrebovala javna sredstva, je ustvarjanje in izvajanje finančnih rešitev za oblikovanje in razvoj virtualnih inovacijskih grozdov za MSP, kar je priložnost, ki je ne gre zanemariti.

3.15

EESO meni, da bi morala širitev digitalne usposobljenosti državljanov na splošno, posebej pa delavcev, ostati prednostna naloga Evropske unije pri uvajanju omrežij generacije 5G. Ukrepi EU za digitalno usposobljenost in evropski okvir za e-usposobljenost so še vedno aktualni.

3.16

EESO meni, da Velika koalicija za digitalna delovna mesta (Grand Coalition for Digital Jobs), ki povezuje socialne partnerje, strokovnjake s področja izobraževanja ter druge javne in zasebne akterje, ponuja možnost za pritegnitev več mladih v sektor IKT.

Otežen dostop prikrajšanih skupin do storitev omrežij 5G in posebnih aplikacij, ki je posledica njihove majhne kupne moči, bo v prihodnosti strateški izziv za EU. Posebno pozornost je treba posvetiti invalidom, ki morajo imeti možnost enostavnega dostopa do nove opreme in tehnologij, ki jih bodo razvili proizvajalci.

3.17

EESO ocenjuje, da morajo naložbeni načrti, ki se opirajo na strukturne sklade, zagotavljati enake pogoje za vse države članice. Merila za odobritev projektov, predvidena v specifikacijah, morajo zajamčiti uravnotežen in nediskriminatoren dostop držav članic in gospodarskih akterjev iz vseh držav članic. Da se ne bi poslabšale digitalne razlike med državami članicami in s tem ogrozil cilj vzpostavitve enotnega digitalnega trga v EU, EESO priporoča analizo načina izvajanja Junckerjevega načrta. Ugotovljene pomanjkljivosti nas morajo izučiti, saj je politična odločitev o financiranju omrežij 5G eden od glavnih dejavnikov za okrepitev kohezije v EU.

3.18

Poleg tveganj, povezanih s tehnično zmogljivostjo novih omrežij, s politikami in odločitvami o dodelitvi javnih sredstev ter s poslovnimi tveganji, ki jih prinaša dilema naložb v nove tehnologije ali nadaljnjega vlaganja v izboljšanje obstoječih sistemov (omrežje 4G naj bi bilo zasičeno leta 2030), vlagatelji pozorno preučujejo tudi druge dejavnike, preden se odločijo za morebitno naložbo.

3.19

S stalnim spremljanjem napredka, doseženega pri uvajanju omrežij 5G, bo mogoče popraviti odstopanja, ki se neizogibno pojavijo v obdobju med predhodno in naknadno oceno, in doseči cilja iz sporočila glede patentov, ki so bistveni del standarda (20 % teh je v lastni evropskih organizacij), in glede najmanj 35-odstotnega tržnega deleža evropskih dobaviteljev infrastrukture omrežja 5G.