2.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/81

Poročevalci:

Bernd DITTMANN, Denis MEYNENT in Ronny LANNOO

1.1

EESO opozarja, da so za pripravo ustrezne zakonodaje, ki omogoča doseganje ciljev iz člena 3 PEU, pomembni načela pravočasne izvedbe, subsidiarnosti in sorazmernosti, previdnostno načelo, načelo predvidljivosti, načelo najprej pomisli na male, zunanja razsežnost konkurenčnosti in preskus notranjega trga.

1.2

Evropska zakonodaja mora biti vedno namenjena oblikovanju pravnega okvira, ki bo podjetjem in državljanom omogočil, da izkoristijo prednosti notranjega trga in se izognejo nepotrebnim upravnim bremenom. EESO zato meni, da je izjemno pomembno nadzorovati uporabo zakonodaje na terenu. Odbor ravno tako podpira zakonodajo, ki je prilagodljiva. Ugotavlja, da mora biti prilagodljiva ne le njena vsebina, temveč tudi sam zakonodajni postopek, saj je lahko le tako skladen s potrebami podjetij in državljanov.

1.3

Zato meni, da je treba uporabo prava Evropske unije upoštevati že na začetku zakonodajnega cikla, ko se izvajajo ocene učinka, in da je treba evropski ekosistem na tem področju še naprej razvijati.

1.4

EESO kljub temu poudarja, da boljše pravno urejanje ni nadomestilo za politične odločitve in nikakor ne more privesti do deregulacije niti znižati raven socialne zaščite, varstva okolja in temeljnih pravic.

1.5

Večina težav z uporabo in izvajanjem prava Evropske unije izhaja iz pomanjkljivega prenosa direktiv v nacionalno zakonodajo. Tudi EESO se v svojih mnenjih na splošno bolj zavzema za uporabo uredb kot direktiv.

1.6

EESO meni, da je bistvenega pomena izboljšati postopek posvetovanja Komisije z deležniki, če želimo, da bodo lahko države članice in deležniki zakonodajo enostavno izvajali.

1.7

EESO meni, da lahko k temu koristno prispeva kot posrednik med zakonodajalcema in uporabniki zakonodaje EU. Tudi EESO nenehno prilagaja svoj način dela. Tako je pred kratkim sklenil, da se s svojimi naknadnimi ocenami pravnega reda Unije aktivno vključi v ocenjevanje zakonodajnega cikla.

2.1

Pietro Russo, član Evropskega računskega sodišča (ERS), je 21. decembra 2016 v pismu podpredsednika EESO, Michaela Smytha, obvestil, da bo Sodišče na upravni ravni navezalo stike zaradi začetka panoramskega pregleda nadzora uporabe zakonodaje EU, ki ga v skladu s svojimi obveznostmi izvaja Evropska komisija. Pregled, ki ga zahteva ERS, temelji na členu 17(1) Pogodbe o Evropski uniji, v skladu s katerim „Komisija spodbuja splošni interes Unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi. Skrbi za uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča Evropske unije […]“.

2.2

Član Sodišča Leo Brincat je 3. maja 2017 generalnem sekretarju EESO izročil dokument s tremi sklopi vprašanj.

2.3

Generalni sekretar je zaradi političnega pomena te zadeve s tem seznanil predsedstvo, ki je nato sklenilo ustanoviti tričlansko ad hoc skupino, zadolženo, da v skladu s členom 29(2) poslovnika EESO pripravi odgovor v obliki mnenja na lastno pobudo. Ko bo Sodišče prejelo prispevek EESO, ga bo vključilo s svoje poročilo, ki bo predvidoma objavljeno maja 2018.

2.4

ERS pravzaprav želi izvedeti, ali EESO meni, da se Evropska komisija z ukrepi, namenjenimi zagotavljanju spoštovanja prava EU, odziva na skrbi evropskih državljanov. ERS se želi seznaniti s tistimi konkretnimi vidiki nadzora uporabe zakonodaje, na katere je EESO še posebej pozoren.

3.1

ERS je pripravil tri sklope vprašanj, na podlagi katerih se želi seznaniti s stališčem EESO o:

3.2

To mnenje podaja odgovore, ki temeljijo na stališčih iz številnih mnenj EESO, vendar ni izčrpno (2).

4.1

Cilji Unije so navedeni v členu 3 PEU. Unija si zlasti „[prizadeva] za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti […], za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. […] Spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami.“

4.2

EESO zato opozarja, da so za pripravo ustrezne zakonodaje, ki omogoča doseganje zgoraj navedenih ciljev, pomembna že opredeljena načela. Med drugim gre za načela pravočasne izvedbe, subsidiarnosti in sorazmernosti, previdnostno načelo, načelo predvidljivosti, načelo najprej pomisli na male, zunanjo razsežnost konkurenčnosti in preskus notranjega trga (3).

5.1

Glavne pobude, ki jih je začela izvajati Evropska komisija, da bi poskrbela za boljšo uporabo prava EU (boljša priprava zakonodaje  (4) in pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov  (5))

5.1.1

EESO se z vprašanjem boljše priprave zakonodaje ukvarja že dolgo časa in mu je tudi namenil večje število mnenj in informativnih poročil (6), kakor tudi številne razprave, seminarje, študije in posvetovanja (7).

5.1.2

V zvezi z uporabo načel programa za boljšo pripravo zakonodaje EESO meni, da pravno urejanje samo po sebi ni ovira, temveč je bistveno za uresničevanje ciljev Pogodbe. Odbor zato veseli, da je podpredsednik Timmermans večkrat spomnil, da program REFIT ne more imeti za posledico deregulacije ali slabitve socialne zaščite ter varstva okolja in temeljnih pravic (8).

5.1.3

EESO meni, da je boljše in pametno pravno urejanje skupna naloga vseh evropskih institucij in držav članic v korist državljanov, podjetij, potrošnikov in delojemalcev. Kljub temu poudarja, da boljše pravno urejanje ni nadomestilo za politične odločitve.

5.1.4

Tako je EESO v mnenju (9) o sporočilu o boljšem pravnem urejanju:

5.1.5

EESO je poleg tega s tem, da je sprejel povabilo Komisije k sodelovanju v platformi REFIT in podal predloge za boljše delovanje te platforme (10), pokazal, da si prizadeva za takšen pravni okvir Unije, ki bi podjetjem in državljanom omogočil, da izkoristijo prednosti notranjega trga in se izognejo nepotrebnim upravnim bremenom.

5.1.6

EESO je s sodelovanjem v skupini deležnikov platforme REFIT dejavno prispeval k pripravi večjega števila mnenj te platforme, ki so bila takrat in so še vedno upoštevana v letnem delovnem programu Komisije. Prednostne naloge EESO so bile določene na podlagi prispevka strokovnih skupin in so med drugim vključevale predlog poenostavitve v zvezi s prekrivanjem in ponavljajočimi se zahtevami različnih pravnih aktov Unije ter potrebo po jasnih in popolnih evropskih standardih za gradbene proizvode (uredba o gradbenih proizvodih). Odbor je ravno tako pomagal pripraviti izčrpen seznam predlogov za izboljšanje mehanizma Evropske komisije za posvetovanje z deležniki, ki bo pripomogel k sedanji reviziji smernic in nabora orodij za boljše pravno urejanje.

5.2

Glavne teme, povezane z boljšo uporabo prava EU (uporaba prava, preglednost in ozaveščanjem javnosti)

5.2.1.1

EESO nenehno prilagaja svoj način dela, da bi lahko pomagal ocenjevati kakovost uporabe prava EU. Pred manj kot dvema letoma je sklenil, da se s svojimi naknadnimi ocenami pravnega reda Unije aktivno vključi v ocenjevanje zakonodajnega cikla.

5.2.1.2

EESO meni (11), da je treba uporabo prava Evropske unije upoštevati že na začetku zakonodajnega cikla, ko se izvajajo ocene učinka. Kljub dosedanjemu napredku je treba evropski ekosistem na področju ocen učinka še naprej razvijati. EESO predlaga več smernic za izboljšave, da bi se povečala kakovost ocen učinka, med drugim pregledne, dostopne in pluralne razpisne pogoje za ocene učinka, razširitev evropskega registra ocen učinka, oblikovanje kvalitativnega pristopa in oblikovanje konvergentnega metodološkega pristopa na ravni raziskovalne matrike za ocene učinke, ki bi se uporabljal v različnih evropskih institucijah. Tudi EESO bi moral v prihodnosti analizirati nekatere ocene učinka (v zvezi s temami, o katerih ima institucija trdno stališče), pregledovati metodološke vidike in dajati mnenje o morebitnem upoštevanju gospodarskih, socialnih, okoljskih in teritorialnih razsežnosti v končnih fazah zakonodajnega cikla. To delo bi lahko tudi olajšalo pripravo morebitnih svetovalnih mnenj EESO o zakonodajnih projektih, pripravljenih na podlagi teh ocen učinka.

5.2.1.3

EESO meni (12), da mora biti evropska zakonodaja vedno namenjena oblikovanju pravnega okvira, ki bo podjetjem in državljanom omogočil, da izkoristijo prednosti notranjega trga in se izognejo nepotrebnim upravnim bremenom. EESO zato meni, da je izjemno pomembno izvajati nadzor uporabe na terenu. Odbor ravno tako podpira zakonodajo, ki je prilagodljiva.

5.2.1.4

Evropska zakonodaja mora zvesto slediti svojemu cilju in vedno biti skladna s cilji Pogodbe, z vidika prenosa v nacionalno zakonodajo pa mora biti prožna (13). EESO se zato zavzema za pojasnitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

5.2.1.5

EESO poleg tega ugotavlja, da mora biti prilagodljiva ne le vsebina zakonodaje, temveč tudi sam zakonodajni postopek, saj je lahko le tako skladen s potrebami podjetij in državljanov (14). V tej zvezi se EESO zavzema (15) za:

5.2.1.6

Večina težav z uporabo in izvajanjem prava EU izhaja iz pomanjkljivega prenosa direktiv v nacionalno zakonodajo. Tudi EESO se v svojih mnenjih na splošno bolj zavzema za uporabo uredb kot direktiv (16).

5.2.1.7

Ravno tako je Komisija v povezavi s programom REFIT napovedala, da bi bilo treba opraviti posvetovanje o ocenah, pregledih ustreznosti ter pripravi delegiranih in izvedbenih aktov. Komisija bi morala tudi bolj upoštevati mnenja svojega Odbora za regulativni nadzor, ki je zdaj pristojen tudi za naknadne ocene.

5.2.1.8

EESO meni, da je izboljšanje postopka, po katerem se Komisija posvetuje z deležniki, bistvenega pomena za pripravo zakonodaje, ki jo bodo lahko države članice in deležniki enostavno izvajali. Zato je že oblikoval predloge, da bi strukturirano izboljšal postopek posvetovanja in poskrbel za njegovo spremljanje (17).

5.2.1.9

EESO je že izrazil razočaranje, ker v ukrepih programa za boljšo pripravo zakonodaje niso zadostno upoštevane vloga, funkcija in reprezentativnost Odbora, kot so določene s Pogodbami, ter tako niso izkoriščene možnosti, ki jih ponujajo člani Odbora s svojim strokovnim znanjem in poznavanjem problematike, pa tudi ne možnosti, ki izhajajo iz nalog EESO. Sodelovanje EESO v platformi REFIT (faza naknadne obravnave) žal ne odraža zadovoljivo njegovih nalog in odgovornosti za krepitev demokratične legitimnosti in učinkovitosti institucij (18).

5.2.1.10

EESO meni, da je uporaba pravnega reda EU pogosto zaznamovana s premajhno politično voljo nacionalnih oblasti za upoštevanje pravil in zagotavljanje skladnosti s pravili, ki veljajo za „tujke“ v nacionalni zakonodaji in nacionalnih običajih, ter z vztrajnim nagibanjem k dodajanju novih, nepotrebnih regulativnih mehanizmov k pravilom EU ali odbiranju le nekaterih delov teh pravil (19).

5.2.1.11

EESO na koncu meni, da je sistem EU Pilot (neformalni dialog med Komisijo in državami članicami zaradi nespoštovanja prava EU pred začetkom uradnega postopka za ugotavljanje kršitev) še en korak v pravo smer, vendar je treba njegovo delovanje še oceniti. Obenem ta sistem ne bi smel nadomeščati postopka za ugotavljanje kršitev.

5.2.2.1

EESO meni (20), da bi morala biti vsa zakonodaja rezultat javnih političnih razprav. Mnenja je tudi, da bi bilo treba evropski zakonodajni postopek ponovno proučiti v okviru Lizbonske pogodbe in po potrebi v okviru nove pogodbe, da bi evropske politike dosegale boljše rezultate. EESO želi poudariti kakovost, legitimnost, preglednost in vključujočo naravo zakonodaje.

5.2.2.2

Zasedanja sestav Sveta, ki delujejo na podlagi kvalificirane večine, bi morala biti javna, s čimer bi dosegli večjo preglednost in demokratičnost. EESO meni, da se lahko pospešen zakonodajni postopek v okviru trialoga uporablja samo v nujnih primerih, kar je tudi v skladu z določbami Pogodb (21).

5.2.2.3

V nasprotju s sejami odborov Evropskega parlamenta tristranska srečanja niso niti pregledna niti dostopna. Omejitev zakonodajnega postopka na eno samo obravnavo pomeni omejitev sodelovanja civilne družbe (22).

5.2.2.4

Evropski parlament in organe, kot sta Evropski odbor regij (OR) in EESO, je treba bolj vključiti v cikel evropskega semestra (23).

5.2.2.5

Evropska komisija bi morala zagotoviti večjo preglednost sprejemanja odločitev v zvezi z delegiranimi akti (glej člen 290 PDEU), kar je Odbor že večkrat izpostavil (24).

5.2.2.6

Poleg tega vse večje število agend in programov (boljša priprava zakonodaje, pametna pravna ureditev, najprej pomisli na male itd.) povzroča zmedo. Treba bi bilo pojasniti, kakšna je hierarhična razvrstitev teh programov in projektov ter njihova medsebojna povezava, da bo javnost vedela, komu so namenjeni (25).

5.2.2.7

Odbor je zaradi preglednosti in legitimnosti pozval (26), naj se posvetovanje Komisije izvaja brez poseganja v strukturirani civilni dialog (člen 11(2) PEU) ali v posvetovanje, ki poteka v točno določenih okvirih, kot je posvetovanje s socialnimi partnerji v okviru socialnega dialoga (člen 154 PDEU), ali posvetovanje s posvetovalnimi organi, kot je EESO (člen 304 PDEU).

5.2.3.1

Treba je okrepiti in izboljšati komunikacijo z javnostjo. S komunikacijo se povečuje zanimanje in s tem razumevanje. Tako imenovani nov pogled na Evropo bi moral izhajati iz strategije za komuniciranje in poenostavitev, ki bi uživala podporo tako Komisije kot držav članic. Zato je vredno ponoviti poudarke, ki jih je EESO navedel v mnenju o Aktu za enotni trg, in sicer, da imajo politične stranke, mediji, izobraževalne ustanove in vse udeležene strani zgodovinsko odgovornost za to, da se bo EU zmožna uspešno soočati z izzivi globaliziranega sveta na podlagi vrednot, ki so bile doslej značilnost naših socialnih tržnih gospodarstev (27).

5.2.3.2

Podporne mreže, ki jih je vzpostavila Komisija, so še vedno preslabo poznane. To zlasti velja za SOLVIT, katerega cilj je pomagati državljanom in podjetjem EU, kadar javni organ druge države članice ne spoštuje njihovih pravic. EESO pozdravlja pobudo Komisije, s katero želi ta bolj promovirati to mrežo.

5.2.3.3

Ena od možnosti (28) bi bila, da bi se Komisija v zvezi s kršitvami v večji meri oprla na javno obveščanje, saj so nenazadnje vlade držav članic tiste, ki pravno ureditev prenašajo napačno, prepozno ali pa je sploh ne. Poleg tega so one tiste, ki so se v Svetu strinjale s to pravno ureditvijo. Države članice so tudi odgovorne za splošno pomanjkljivo izvajanje pravnega reda EU, ki je vsako leto ugotovljeno v poročilih o uporabi prava Unije. Komisija bi morala poleg tega sistematično preverjati, kateri ukrepi so nujno potrebni za temeljno spremembo sedanjega stanja ter upoštevati predhodne predloge EESO (29) v zvezi s tem.

5.3

Glavne pristojnosti Komisije v zvezi z boljšo uporabo prava EU (nadzor uporabe prava EU (30) in spoštovanje tega prava v državah članicah)

5.3.1

EESO se brez dvoma zanima za vprašanje nadzora uporabe prava EU, zato ga je obravnaval v posebnih mnenjih (31). Obravnaval ga je tudi v mnenjih o drugih temah (pametna pravna ureditev, boljša priprava zakonodaje, REFIT itd.) in na posvetovanjih in seminarjih na to temo (zlasti v okviru opazovalne skupine za enotni trg).

5.3.2

EESO je zato večkrat pozval Komisijo, naj mu pošlje svoje letno poročilo, da bo nanj podal mnenje, s čimer bi bilo mogoče upoštevati vidik organizirane civilne družbe v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU in tako podpreti uporabo prava v EU (32).

5.3.3

EESO meni, da lahko ima kot posrednik med zakonodajalcema in uporabniki zakonodaje EU koristno vlogo. Lahko denimo da poseben doprinos k samoiniciativnemu poročilu Evropskega parlamenta o letnem poročilu o izvajanju zakonodaje EU v državah članicah s poudarkom na elementih, ki so jih države članice dodale med prenosom (33).

5.3.4

EESO je poleg tega predlagal (34) ukrepe za izboljšanje prenosa direktiv v nacionalno zakonodajo, zlasti naslednje:

5.3.5

EESO ravno tako meni, da bi bilo spremljanje evropskih zadev v državah članicah zelo koristno za Komisijo in bi pripomoglo h kakovosti njenega dela (35).