Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt za finančno tehnologijo: za bolj konkurenčen in inovativen evropski finančni sektor

(COM(2018) 109 final)

(2018/C 367/12)

Poročevalec:

Petru Sorin DANDEA

Zaprosilo	Evropska komisija, 10. 4. 2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	27. 6. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	12. 7. 2018
Plenarno zasedanje št.	536
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	126/1/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Odbor podpira načrt Komisije in meni, da lahko razvoj finančne tehnologije v evropskem finančnem sektorju ponudi vrsto priložnosti tako za evropska podjetja kot za njihove stranke.

1.2

Odbor meni, da bi načrt, ki ga je predložila Komisija, lahko spodbudil razvoj kapitalskih trgov kakor tudi MSP, ki so dejavna v finančnem sektorju.

1.3

Odbor meni, da je treba ukrepe iz akcijskega načrta, ki se nanašajo na okrepitev kibernetske varnosti in odpornosti finančnega sektorja ter so brez dvoma zelo pomembni, kljub vsemu dopolniti s predpisi, ki bodo zagotavljali enoten razvoj finančne tehnologije v EU. Prav tako meni, da morajo za akterje finančne tehnologije veljati enaka pravila kot za finančni sektor, zlasti ko gre za odpornost, nadzor in kibernetsko varnost.

1.4

EESO meni, da je treba pravico do prenosljivosti osebnih podatkov nujno uresničiti tako, da bo skladna z navedeno direktivo, če želimo določiti enake konkurenčne pogoje za dostop do podatkov o strankah v okviru direktive o plačilnih storitvah in uredbe o varstvu osebnih podatkov.

1.5

Glede na razvoj kriptovalut in njihovo izjemno nestabilnost EESO priporoča Komisiji, naj v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi stalno in pozorno spremlja dogajanje na tem področju. Po potrebi je treba na ravni EU sprejeti vse potrebne ukrepe, da nikakor in v nobenem trenutku ne bosta ogroženi varnost in stabilnost finančnega in gospodarskega sistema.

1.6

V več nedavno objavljenih študijah se je pokazalo, da zaradi finančne tehnologije v velikem obsegu izginjajo delovna mesta v finančnih ustanovah. EESO priporoča državam članicam, naj oblikujejo in uresničijo programe aktivnih ukrepov za trg dela, da bi lahko delavci, ki so zaradi tehnoloških inovacij v finančnem sektorju izgubili službo, čim hitreje našli novo zaposlitev.

1.7

EESO svetuje Komisiji, naj določi pravila, ki bi se po potrebi uporabljala za ponudnike storitev v oblaku, in bi se nanašala na njihovo odgovornost, da zavarujejo podatke, ki se hranijo pri njih. Zanje bi morala veljati ista pravila o varstvu osebnih podatkov kot za podjetja, ki nekatere vrste storitev prenašajo na zunanje izvajalce.

2.   Predlog Komisije

2.1

Evropska komisija je 8. marca 2018 z namenom spodbuditve konkurenčnosti in inovativnosti finančnega trga predstavila akcijski načrt, v katerem obravnava načine za izkoriščanje možnosti, ki jih prinašajo inovacije, temelječe na tehnologiji s področja finančnih storitev, oziroma finančna tehnologija.

2.2

Z akcijskim načrtom želi doseči, da bi lahko finančni sektor upošteval in izkoristil dinamičen napredek, ustvarjen z novimi tehnologijami, kot so blokovne verige (angl. blockchain) (1), umetna inteligenca in računalništvo v oblaku. Komisija meni, da bi morala Evropa postati svetovno središče za finančno tehnologijo, v okviru katerega bi delovali podjetja in vlagatelji, ki bi bili na tem dinamičnem področju zmožni izkoristiti prednosti enotnega trga.

2.3

Komisija je na podlagi javnega posvetovanja, ki je potekalo od marca do junija 2017, ugotovila, da trenutno ni prave potrebe po reformi zakonodaje ali ureditvi na ravni EU. Kljub temu je treba začeti izvajati vrsto konkretnih pobud, s katerimi bi se EU lotila digitalizacije v finančnem sektorju.

2.4

V akcijskem načrtu za finančno tehnologijo je zlasti predvideno, da bi se sprejeli ukrepi za razširitev inovativnih poslovnih modelov na raven EU, podprlo uvajanje tehnoloških inovacij v finančnem sektorju ter okrepili njegova varnost in odpornost.

2.5

Komisija je v okviru akcijskega načrta in skupaj s tem sporočilom predstavila tudi predlog uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev naložbenega in posojilnega množičnega financiranja za podjetja.

2.6

Komisija je pozvala evropske nadzorne organe, naj ocenijo sedanje postopke za izdajanje dovoljenj za finančnotehnološka podjetja in ji po potrebi podajo priporočila za prilagoditev zakonodaje EU o finančnih storitvah. Komisija bo v letu 2018 v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi, Evropsko centralno banko in Odborom za finančno stabilnost tudi še naprej spremljala dogajanje na področju kriptosredstev. Šele na podlagi gibanja tveganj bo določila morebitne potrebe po sprejetju predpisov na ravni EU.

2.7

Komisija bo pri določanju skupnih standardov in zagotavljanju interoperabilnosti finančne tehnologije sodelovala z Evropskim odborom za standardizacijo in Mednarodno organizacijo za standardizacijo, zlasti na področju blokovnih verig. Komisija bo pristojne organe držav članic spodbudila, naj sprejmejo pobude za spodbujanje inovacij, da bi lahko na ravni EU razvili inovativne poslovne modele. Prav tako bo pozvala evropske nadzorne organe, naj spodbujajo nadzorno sodelovanje, zlasti usklajevanje in obveščanje v zvezi z inovativnimi tehnologijami ter vzpostavljanje inovacijskih središč in regulativnih peskovnikov.

2.8

Komisija želi spodbuditi tehnološke inovacije v finančnem sektorju, zato bo ustanovila skupino strokovnjakov, katere naloga bo ugotoviti, ali obstajajo regulativne ovire za inovacije na področju financ. Evropske nadzorne organe poziva, naj proučijo, ali je treba objaviti smernice za oddajanje storitev v izvajanje zunanjim ponudnikom storitev v oblaku. Komisija bo spodbujala razvoj standardnih pogodbenih klavzul, ki bi se uporabljale, kadar bi finančne institucije oddale storitve v izvajanje zunanjim ponudnikom storitev v oblaku.

2.9

Komisija meni, da bi moral evropski regulativni in nadzorni okvir podjetjem, ki poslujejo na enotnem trgu, omogočiti, da izkoriščajo finančne inovacije ter svojim strankam zagotavljajo produkte višje kakovosti.

2.10

Komisija bo organizirala javno posvetovanje o nadaljnji digitalizaciji predpisanih informacij o podjetjih, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, vključno z morebitno vzpostavitvijo evropskega portala za finančno preglednost, ki bi temeljil na tehnologiji distribuirane knjige transakcij (RegTech).

2.11

Komisija je februarja 2018 ustanovila opazovalnico in forum EU za blokovne verige ter začela študijo o izvedljivosti javne evropske infrastrukture za blokovne verige, namenjene razvoju čezmejnih storitev. Komisija želi oceniti, v kolikšni meri se lahko tehnologija blokovnih verig uporablja kot infrastruktura digitalnih storitev v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Poleg tega bo gostila laboratorij EU za finančno tehnologijo.

2.12

Komisija bo z namenom krepitve varnosti in odpornosti finančnega sektorja organizirala javno-zasebno delavnico, da bi proučila ovire pri izmenjavi informacij o kibernetskih grožnjah med udeleženci na finančnem trgu ter opredelila možne rešitve. Evropske nadzorne organe je tudi pozvala, naj ocenijo stroške in koristi oblikovanja usklajenega okvira za preskušanje kibernetske odpornosti, ki bi se uporabljal za pomembne deležnike in infrastrukturo v celotnem finančnem sektorju EU.

3.   Splošne in posebne ugotovitve

3.1

Odbor podpira načrt Komisije, saj meni, da lahko razvoj finančne tehnologije v evropskem finančnem sektorju ponudi vrsto velikih priložnosti tako za podjetja kot za potrošnike.

3.2

EESO meni, da je akcijski načrt za finančno tehnologijo ključnega pomena za poglobitev in razširitev kapitalskih trgov z vključitvijo digitalizacije ter tudi za unijo kapitalskih trgov, ki je ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Nadalje meni, da je lahko akcijski načrt ključno orodje za MSP, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij na evropski ravni, saj bi se povečale njihove možnosti financiranja in bi jim bilo omogočeno sprejemanje bolj enostavnih in dostopnih rešitev.

3.3

Odbor meni, da je treba ukrepe iz akcijskega načrta, ki se nanašajo na okrepitev kibernetske varnosti in odpornosti finančnega sektorja ter so brez dvoma zelo pomembni, kljub vsemu dopolniti s predpisi, ki bodo zagotavljali enoten razvoj finančne tehnologije v EU.

3.4

EESO se strinja s stališčem Komisije, da bi moral zakonodajni in nadzorni okvir podjetjem, ki poslujejo na notranjem trgu, omogočati, da izkoriščajo finančne inovacije ter svojim strankam ponujajo boljše produkte. Vendar pa meni, da to ne bi smelo potekati na račun varnosti. Potrebni so enaki konkurenčni pogoji za vse nosilce dejavnosti, ne glede na naravo njihove dejavnosti (2).

3.5

Po zadnji finančni krizi je tako na evropski kot na nacionalni ravni prišlo do zaostritve predpisov, ki se nanašajo na finančne ustanove. Ti predpisi urejajo tudi kibernetsko varnost ter opredeljujejo določbe in obvezne varnostne standarde za institucije iz finančnega sektorja. EESO meni, da bi bilo treba standarde kibernetske varnosti na ravni EU izvajati tudi, kadar gre za podjetja, ki ponujajo finančnotehnološke storitve. Za enotno uporabo teh standardov bi jih bilo treba določiti na ravni EU in jih celo razširiti po celem svetu.

3.6

EESO opozarja, da kibernetski napadi običajno potekajo na čezmejni ravni. Trenutno je izmenjava informacij o kibernetskih grožnjah in napadih med organi držav članic precej omejena zaradi določb nacionalnega prava. Nujno je treba okrepiti prizadevanja na področju usklajevanja, predpisov in nadzora na ravni Unije.

3.7

Pri kriptosredstvih in zlasti kriptovalutah je bilo v zadnjem času v Evropi mogoče videti, do kakšnega razmaha lahko pride in kakšni nestabilnosti so izpostavljene. Zaradi razvoja, nepreglednosti in visoke tveganosti, s katero so povezane, EESO priporoča Komisiji, naj v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi stalno in pozorno spremlja dogajanje na tem področju. Če bosta kadar koli ali kakor koli ogroženi varnost in stabilnost finančnega sistema, bo treba sprejeti ustrezne ukrepe. Ti morajo v prvi vrsti veljati za vso EU in jih je zato treba sprejeti na evropski ravni.

3.8

Pri kriptosredstvih je bilo moč opaziti, da se lahko tehnološke inovacije izmuznejo skozi regulativno sito, čeprav se v tem konkretnem primeru z denarnimi sredstvi posluje na trgu, ki je močno reguliran. EESO priporoča Komisiji in državam članicam, da zaradi visoke nestabilnosti in nepreglednosti tega sektorja ter visoke tveganosti teh sredstev za vlagatelje proučijo metode, ki bi bile potrebne za nadzor nad tovrstnimi transakcijami.

3.9

Komisija je predlagala, da se ustanovi opazovalnica za tehnologijo blokovnih verig. EESO meni, da bi bilo treba zaradi izrazite dinamike, značilne za razvoj aplikacij na tem področju, razširiti mandat tega organa in s tem zajeti celoten sektor finančne tehnologije. Poleg tega se pri aplikacijah v obliki blokovnih verig pojavljajo težave glede pristojnosti in odgovornosti v povezavi z veljavno zakonodajo. EESO se strinja z zamislijo Komisije, da bi v zvezi z blokovnimi verigami na ravni EU sprožili pobudo, s katero bi pojasnili način delovanja in odpravili sedanjo razdrobljenost.

3.10

Ugotovljeno je bilo, da zaradi finančne tehnologije v velikem obsegu izginjajo delovna mesta v finančnih ustanovah. EESO priporoča državam članicam, naj oblikujejo in uresničijo programe aktivnih ukrepov za trg dela, da bi lahko delavci, ki so zaradi tehnoloških inovacij v finančnem sektorju izgubili službo, čim hitreje našli novo zaposlitev.

3.11

Komisijo skrbi, da bi se s tem, ko bi finančne družbe storitve oddale v izvajanje zunanjim ponudnikom storitev v oblaku, prenesene informacije in podatki čezmerno zbirali pri maloštevilnih podjetjih na tem trgu, ki povečini niso evropska. EESO priporoča Komisiji, naj določi pravila, ki bi se po potrebi uporabljala za ponudnike storitev v oblaku, in bi se nanašala na njihovo odgovornost, da zavarujejo podatke, ki se hranijo pri njih.

---

(1)  Blokovna veriga je nenehno naraščajoč seznam registracij, imenovanih bloki, ki jih povezuje in ščiti kriptografija. Po svoji zasnovi je zaščitena pred spreminjanjem podatkov. Je odprta in distribuirana knjiga transakcij, ki omogoča učinkovito, preverljivo in stalno beleženje transakcij med dvema strankama. Ko so podatki, ki so zajeti v enem bloku, zabeleženi, jih za nazaj ni mogoče več spreminjati, razen če se spremenijo vsi bloki pred tem, za kar pa je potrebno soglasje večine sestavnih delov mreže (vir: Wikipedia EN).

(2)  UL C 227, 28.6.2018, str. 63.