21.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 461/156

Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013

(2018/C 461/14)

Poročevalec:

Marco DUS (IT/PES), občinski svetnik, Vittorio Veneto, Treviso

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013

COM(2018) 385 final – 2018/0209(COD)

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)

Da se dosežejo splošni cilji, je posebej pomembno izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu (1), okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 (2), (3), (4), zakonodaje Unije o naravi (5) in sorodnih politik (6) ,  (7) ,  (8) ,  (9) ,  (10).

(6)

Da se dosežejo splošni cilji, je posebej pomembno izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu (1), okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 (2), (3), (4), sedmega splošnega programa ukrepov Unije na področju okolja do leta 2020 in njegovega morebitnega naslednika  (5), zakonodaje Unije o naravi (6) in sorodnih politik (7) ,  (8) ,  (9) ,  (10) ,  (11) ,  (12) ,  (13) ,  (14) ,  (15).

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(7)

Spoštovanje zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, zahteva preoblikovanje Unije v energijsko učinkovito, nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam. Za to so potrebni ukrepi, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki najbolj prispevajo k trenutnim ravnem emisij CO2 in onesnaževanju, ki bodo prispevali k izvajanju okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter pripravam za strategijo Unije za podnebje in energijo do sredine stoletja in dolgoročno. Program bi moral vključevati tudi ukrepe, ki prispevajo k izvajanju politike Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zmanjša občutljivost za negativne posledice podnebnih sprememb.

(7)

Spoštovanje zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, zahteva preoblikovanje Unije v energijsko učinkovito, nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam. Za to so potrebni ukrepi, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki najbolj prispevajo k trenutnim ravnem emisij CO2 in onesnaževanju, ki bodo prispevali k izvajanju okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter pripravam za strategijo Unije za podnebje in energijo do sredine stoletja in dolgoročno. Program bi moral vključevati tudi ukrepe, ki prispevajo k izvajanju politike Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zmanjša občutljivost za negativne posledice podnebnih sprememb.

Obrazložitev

Beseda odporen je v tem kontekstu ustreznejša, ker gre za prilagajanje. V slovenski različici je beseda odporen že uporabljena, zato se to ne nanaša nanjo. (op. prev.)

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(8)

Prehod na čisto energijo je nujen prispevek za blažitev podnebnih sprememb, ki bo koristil tudi okolju. Ukrepi za krepitev zmogljivosti, ki podpirajo prehod na čisto energijo in se do leta 2020 financirajo v okviru programa Obzorje 2020, bi se morali vključiti v program, saj njihov cilj ni financirati odličnost in ustvarjati inovacije, ampak olajšati prevzem tehnologije, ki je že na voljo in bo prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Vključitev teh dejavnosti za krepitev zmogljivosti v program ponuja možnosti za sinergijo med podprogrami in povečuje splošno skladnost financiranja Unije. Zato bi bilo treba zbirati in razširjati podatke o uporabi obstoječih rešitev za raziskave in inovacije v projektih LIFE, vključno iz programa Obzorje Evropa in njegovih predhodnikov.

(8)

Prehod na čisto energijo je nujen prispevek za blažitev podnebnih sprememb, ki bo koristil tudi okolju. Ukrepi za krepitev zmogljivosti, ki podpirajo prehod na čisto energijo in se do leta 2020 financirajo v okviru programa Obzorje 2020, bi se morali vključiti v program in ohraniti isto stopnjo sofinanciranja , saj njihov cilj ni financirati odličnost in ustvarjati inovacije, ampak olajšati prevzem tehnologije, ki je že na voljo in bo prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Vključitev teh dejavnosti za krepitev zmogljivosti v program ponuja možnosti za sinergijo med podprogrami in povečuje splošno skladnost financiranja Unije. Zato bi bilo treba zbirati in razširjati podatke o uporabi obstoječih rešitev za raziskave in inovacije v projektih LIFE, vključno iz programa Obzorje Evropa in njegovih predhodnikov.

Obrazložitev

V okviru programa Obzorje 2020 znaša stopnja sofinanciranja za regije in mesta 100 %.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(9)

Po ocenah učinka zakonodaje o čisti energiji bodo za doseganje energetskih ciljev Unije do leta 2030 v obdobju 2021–2030 potrebne dodatne naložbe v vrednosti dodatnih 177 milijard EUR na leto. Največje vrzeli so pri naložbah v razogljičenje zgradb (energijska učinkovitost in manjši obnovljivi viri energije), kjer je treba kapital usmeriti v projekte velikega obsega. Eden od ciljev podprograma za prehod na čisto energijo je krepitev zmogljivosti za razvoj in združevanje projektov, kar bi hkrati olajšalo črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spodbudilo naložbe v čisto energijo tudi z uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru InvestEU.

(9)

Po ocenah učinka zakonodaje o čisti energiji bodo za doseganje energetskih ciljev Unije do leta 2030 v obdobju 2021–2030 potrebne dodatne naložbe v vrednosti dodatnih 177 milijard EUR na leto. Največje vrzeli so pri naložbah v razogljičenje zgradb (energijska učinkovitost in decentralizirani obnovljivi viri energije za vse vrste porabe energije, zlasti za porabo energije za ogrevanje in klimatske naprave ), kjer je treba kapital usmeriti v projekte velikega obsega , na primer s spodbujanjem pilotnih projektov v majhnih mestnih naseljih ter krajih in odročnih bivališčih na podeželju . Eden od ciljev podprograma za prehod na čisto energijo je krepitev zmogljivosti za razvoj in združevanje projektov, kar bi hkrati olajšalo črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spodbudilo naložbe v čisto energijo tudi z uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru InvestEU.

Obrazložitev

Razogljičenje gradbeništva je pomemben korak pri uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev EU in s tem tudi ciljev Pariškega sporazuma. Vendar menimo, da je treba dati večji poudarek porabi energije za ogrevanje in klimatske naprave, ki predstavlja velik del evropske porabe energije.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(12)

Najnovejši sveženj Unije o pregledu izvajanja okoljske politike (1) kaže, da je potreben precejšen napredek za pospešitev izvajanja pravnega reda Unije na področju okolja ter okrepitev vključevanja okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike. Zato bi moral program spodbujati doseganje potrebnega napredka z razvojem, preskušanjem in ponavljanjem novih pristopov; podpiranjem razvoja, spremljanja in pregleda politike; krepitvijo vključevanja zainteresiranih strani; vključitvijo naložb iz naložbenih programov Unije ali drugih finančnih virov ter podpiranjem ukrepov za premagovanje raznih ovir za učinkovito izvajanje ključnih načrtov, ki jih zahteva okoljska zakonodaja.

(12)

Najnovejši sveženj Unije o pregledu izvajanja okoljske politike (1) kaže, da je potreben precejšen napredek za pospešitev izvajanja pravnega reda Unije na področju okolja ter okrepitev vključevanja okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike. Zato bi moral program spodbujati doseganje potrebnega napredka z razvojem, preskušanjem in ponavljanjem novih pristopov; podpiranjem razvoja, ocenjevanja, spremljanja in pregleda politike; krepitvijo ozaveščanja in komuniciranja; razvojem dobrega upravljanja; krepitvijo vključevanja zainteresiranih strani za povečanje odpornosti proti globalnim spremembam ; vključitvijo naložb iz naložbenih programov Unije ali drugih finančnih virov ter podpiranjem ukrepov za premagovanje raznih ovir za učinkovito izvajanje ključnih načrtov, ki jih zahteva okoljska zakonodaja.

Obrazložitev

Za uresničevanje okoljskih ciljev je bistveno izboljšati tudi upravljanje, predvsem s krepitvijo ozaveščenosti in z vključevanjem zainteresiranih strani. Gre za prednostne naloge, ki so izrecno navedene v predhodnem programu LIFE, in Odbor regij meni, da jih je treba ohraniti.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(15)

Prostovoljna shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z morsko, in trajnostne rabe ekosistemskih storitev, vključno s pristopi za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb, ki temeljijo na ekosistemih, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter na čezmorskih ozemljih Unije. Shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih pomaga ozaveščati o ekološkem pomenu najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Čezmorske države in ozemlja so se v svojih ministrskih izjavah leta 2017 in 2018 zahvalile za ta sistem majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost. Primerno je, da se programu omogoči, da še naprej financira sisteme majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih.

(15)

Prostovoljna shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z morsko, in trajnostne rabe ekosistemskih storitev, vključno s pristopi za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb, ki temeljijo na ekosistemih, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter na čezmorskih ozemljih Unije. Shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih pomaga ozaveščati o ekološkem pomenu najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Čezmorske države in ozemlja so se v svojih ministrskih izjavah leta 2017 in 2018 zahvalile za ta sistem majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost. Primerno je, da program v skladu s cilji in ukrepi v okviru trdnejšega in prenovljenega strateškega partnerstva z najbolj oddaljenimi regijami EU  (1) še naprej financira sisteme nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih.

Obrazložitev

Jasnejše besedilo.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(17)

Dolgoročni cilj EU za politiko o zraku je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo pomembnih negativnih vplivov na zdravje ljudi niti ga ne ogrožajo. Ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka je visoka, državljani pa od organov pričakujejo ukrepanje. Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Unije pri doseganju ciljev s področja čistega zraka. Zato bi moral program podpirati projekte, vključno s strateškimi integriranimi projekti, ki imajo zmožnost, da zberejo večji prispevek javnih in zasebnih sredstev, prikazujejo dobre prakse in spodbujajo izvajanje načrtov in zakonodaje o kakovosti zraka, in to na lokalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.

(17)

Dolgoročni cilj EU za politiko o zraku je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo pomembnih negativnih vplivov na zdravje ljudi niti ga ne ogrožajo. Ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka je visoka, državljani pa od organov pričakujejo ukrepanje. Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Unije pri doseganju ciljev s področja čistega zraka. Zato bi moral program podpirati projekte, vključno s strateškimi integriranimi projekti, ki imajo zmožnost, da zberejo večji prispevek javnih in zasebnih sredstev, prikazujejo dobre prakse in spodbujajo izvajanje načrtov in zakonodaje o kakovosti zraka, in to na lokalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni. Prizadevanja za izboljšanje kakovosti zraka morajo biti skladna z zahtevami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter potrebo po dolgoročnem cilju razogljičenja celotnega evropskega gospodarstva, s postopnim nadomeščanjem energetske infrastrukture, ki temelji na fosilnih gorivih, z infrastrukturo, ki temelji na obnovljivih virih, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo.

Obrazložitev

Kakovost zraka je neposredno povezana z izgorevanjem fosilnih goriv pri prevozu, ogrevanju, hlajenju in proizvodnji električne energije, zato razogljičenje teh sektorjev neposredno vpliva na kakovost zraka in javno zdravje. V okviru programa LIFE bi bilo treba upoštevati možnosti za zmanjšanje emisij plinastih onesnaževalcev v tovrstnih projektih. Kadar obstaja alternativa, ki temelji na obnovljivem viru energije, bi morali v okviru programa LIFE promovirati to pobudo, ne pa zamenjave opreme z visoko stopnjo emisij toplogrednih plinov z opremo, ki je učinkovitejša, a še vedno uporablja fosilno energijo, če je takšna naložba tudi stroškovno učinkovita.

Predlog spremembe 8

Nova uvodna izjava 17a za uvodno izjavo 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(17a)

Posebno pozornost je treba nameniti spodbujanju opuščanja virov onesnaževanja zraka, zlasti naprav za ogrevanje v gospodinjstvih in elektrarn, ki temeljijo na fosilnih gorivih, ki najbolj onesnažujejo . Pri reševanju problema onesnaženosti zraka je treba prizadevanja usmeriti v prehod na obnovljive in druge čiste vire energije ter spodbujati srednje- in dolgoročno vizijo.

Obrazložitev

Ogrevanje domov v EU, ki temelji na uporabi premoga, je velik vir onesnaževanja zraka in slabo vpliva na javno zdravje. Kadar je to tehnično in finančno izvedljivo, je treba spodbujati prehod na obnovljive in druge čiste vire energije, v skladu s cilji razogljičenja za gradbeništvo, določenimi v direktivi o energetski učinkovitosti stavb.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(20)

Za izboljšanje upravljanja zadev na področju okolja in podnebnih sprememb ter povezanih zadev v zvezi s prehodom na čisto energijo je treba v posvetovanje o zadevnih politikah in njihovo izvajanje vključiti civilno družbo, in sicer z ozaveščanjem javnosti, sodelovanjem potrošnikov in vključevanjem širšega kroga zainteresiranih strani, vključno z nevladnimi organizacijami.

(20)

Za izboljšanje upravljanja zadev na področju okolja in podnebnih sprememb ter povezanih zadev v zvezi s prehodom na čisto energijo je treba v posvetovanje o zadevnih politikah in njihovo izvajanje vključiti civilno družbo, in sicer z ozaveščanjem javnosti, deloma tudi s komunikacijsko strategijo, ki upošteva nove medije in družbena omrežja ter krepi sodelovanje potrošnikov in vključevanje širšega kroga zainteresiranih strani, vključno z nevladnimi organizacijami. Poleg tega lahko sodelovanje in soodgovornost lokalnih in regionalnih oblasti – v skladu s priznanjem, ki ga je konferenca pogodbenic v Parizu (Pariški sporazum) dala mestom, regijam in lokalnim upravam, da so raven upravljanja, ki je najbliže državljanom ter v skladu z načelom subsidiarnosti – znatno prispevata k doseganju rezultatov na področju okolja, energije in podnebja, kot dokazuje vse večja uspešnost pobude Konvencija županov in drugih občinskih mrež, ki obravnavajo podnebna in okoljska vprašanja.

Obrazložitev

Pomembno je poudariti potrebo po sodobni komunikaciji ter omeniti Konvencijo županov, ki je danes zelo uspešna globalna pobuda, kakor tudi vključevanje in prevzemanje odgovornosti na ravni, ki je najbližje državljanom.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 22

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(22)

Program bi moral subjekte na trgu pripraviti za prehod na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam in jih pri tem podpirati s preskušanjem novih poslovnih priložnosti, nadgradnjo poklicnih znanj, olajševanjem dostopa potrošnikov do trajnostnih izdelkov in storitev, vključevanjem in opolnomočenjem usmerjevalcev mnenj ter preskušanjem novih metod za prilagajanje obstoječih procesov in poslovnega okolja. Da bi podprli prevzemanje trajnostnih rešitev na širšem trgu, bi bilo treba spodbujati sprejemanje v širši javnosti in vključevanje potrošnikov.

(22)

Program bi moral subjekte na trgu pripraviti za prehod na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam in jih pri tem podpirati s preskušanjem novih poslovnih priložnosti, nadgradnjo poklicnih znanj, olajševanjem dostopa potrošnikov do trajnostnih izdelkov in storitev, vključevanjem in opolnomočenjem usmerjevalcev mnenj ter preskušanjem novih metod za prilagajanje obstoječih procesov in poslovnega okolja. Da bi podprli prevzemanje trajnostnih rešitev , zlasti uvajanje inovativnih, trajnostnih in obnovljivih energetskih tehnologij na širšem trgu, bi bilo treba spodbujati splošno ozaveščenost ter širjenje teh tehnologij, da bi pospešili njihovo sprejemanje v širši javnosti in vključevanje potrošnikov.

Obrazložitev

S tehnološkim razvojem, razvojem trga in (tudi) z javno podporo so se stroški namestitve sistemov obnovljive energije močno zmanjšali. Ta pozitiven trend moramo nadaljevati, da bi v polni meri razvili evropski energetski potencial s koriščenjem alternativnih virov energije, ki se še vedno premalo uporabljajo (na primer energija morja ali geotermalna energija) ter z razvijanjem energetske neodvisnosti EU od tretjih držav.

Predlog spremembe 11

Nova uvodna izjava 24a za uvodno izjavo 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(24a)

Glede na vse pogostejši pojav naravnih nesreč po vsej EU, ki so posledica podnebnih sprememb, in neustreznost sedanjih instrumentov za preprečevanje, bo program podprl pobude za okrepitev strategij za odpornost na podnebne spremembe, da bi lahko obvladali z njimi povezane naravne nesreče.

Obrazložitev

Ker so naravne nesreče vse pogostejše, instrumenti za preprečevanje pa neustrezni, je za obvladovanje teh nesreč nujno program LIFE uporabiti tudi za podpiranje pobud za okrepitev strategij za odpornost na podnebne spremembe.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 25

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(25)

Glede na člen 349 PDEU ter posebne potrebe in občutljivost najbolj oddaljenih regij bi bilo treba pri izvajanju programa ustrezno upoštevati strategijo za te regije. Poleg okoljske in podnebne politike ter politike za prehod na čisto energijo bi bilo treba upoštevati tudi druge politike Unije.

(25)

Glede na člen 349 PDEU ter posebne potrebe in občutljivost najbolj oddaljenih regij bi bilo treba pri izvajanju programa ustrezno upoštevati strategijo za te regije. Poleg okoljske in podnebne politike, krožnega gospodarstva ter politike za prehod na čisto energijo bi bilo treba upoštevati tudi druge politike Unije.

Financiranje te strategije bi bilo treba specifično in ločeno vključiti v program.

Obrazložitev

Ta posebna navedba je potrebna zaradi večje ogroženosti najbolj oddaljenih regij zaradi globalnih in podnebnih sprememb ter njihove posebne ranljivosti in odvisnosti od evropske celine.

Predlog spremembe 13

Nova uvodna izjava 26a za uvodno izjavo 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(26a)

Evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) so upravičenci in so lahko zakoniti instrument za izvajanje programa LIFE. Pravzaprav imajo EZTS strukturo, ki je podobna konzorciju, in jih večina deluje na nadnacionalni ravni. Zaradi teh značilnosti lahko centralizirano upravljajo izvajanje projektov na operativni in finančni ravni.

Obrazložitev

Treba je spodbujati uporabo EZTS in jim kot konzorciju zagotoviti upravičenost.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vrste financiranja in metode izvajanja po tej uredbi bi se morale izbrati na podlagi njihove zmožnosti, da dosežejo specifične cilje ukrepov in rezultate, ob upoštevanju predvsem stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanih tveganj neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi se tudi morala preučiti uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

Vrste financiranja in metode izvajanja po tej uredbi bi se morale izbrati na podlagi njihove zmožnosti, da dosežejo specifične cilje ukrepov in rezultate, ob upoštevanju predvsem stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanih tveganj neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi se tudi morala preučiti uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto , da se med drugim krijejo stroški osebja, v podporo poenostavitve administrativnih dejavnosti, povezanih s sodelovanjem v projektih .

Obrazložitev

S predlagano spremembo se poudarja, da je pomoč pri kritju stroškov osebja pomemben element uspešnega sodelovanja pri projektu, zlasti za male organizacije.

Predlog spremembe 15

Člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)   Splošni cilj programa je prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, vključno s prehodom na čisto energijo, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju.

(1)   Splošni cilj programa je prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, vključno s prehodom na čisto energijo, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju.

Obrazložitev

Beseda odporen je v tem kontekstu ustreznejša, ker gre za prilagajanje. V slovenski različici je beseda odporen že uporabljena, zato se to ne nanaša nanjo. (op. prev.)

Predlog spremembe 16

Člen 3(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(2)   Specifični cilji programa so:

(2)   Specifični cilji programa so:

(a)

razviti, prikazati in spodbujati inovativne tehnike in pristope za doseganje ciljev zakonodaje in politike Unije o okolju in podnebnih ukrepih, vključno s prehodom na čisto energijo, in prispevati k uporabi dobrih praks v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo;

(a)

razviti, prikazati in spodbujati inovativne tehnike in pristope za doseganje ciljev zakonodaje in politike Unije o okolju in podnebnih ukrepih, vključno s prehodom na čisto energijo, in prispevati k uporabi dobrih praks v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo;

(b)

prispevati k razvoju, izvajanju, spremljanju in izvrševanju zadevne zakonodaje in politik Unije, vključno z izboljševanjem upravljanja s krepitvijo zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanjem civilne družbe;

(b)

prispevati k razvoju, izvajanju, spremljanju in izvrševanju zadevne zakonodaje in politik Unije, vključno z izboljševanjem upravljanja s krepitvijo zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanjem civilne družbe;

(c)

spodbuditi široko uporabo uspešnih tehničnih in političnih rešitev za izvajanje zadevne zakonodaje in politik Unije s ponavljanjem rezultatov, vključevanjem zadevnih ciljev v druge politike ter v prakse javnega in zasebnega sektorja, vključevanjem naložb in izboljšanjem dostopa do financiranja.

(c)

spodbuditi široko uporabo uspešnih tehničnih in političnih rešitev za izvajanje zadevne zakonodaje in politik Unije s ponavljanjem rezultatov, vključevanjem zadevnih ciljev v druge politike ter v prakse javnega in zasebnega sektorja, vključevanjem naložb in izboljšanjem dostopa do financiranja.

 

(d)

okrepiti sinergije med strategijami za odpornost na podnebne spremembe in zmanjšanje tveganja z njimi povezanih naravnih nesreč z uvajanjem tehničnih rešitev, kot je jasna metoda analize tveganja naravnih nesreč.

Obrazložitev

Ker so naravne nesreče vse pogostejše, instrumenti za preprečevanje pa neustrezni, je za obvladovanje teh nesreč nujno program LIFE uporabiti tudi za podpiranje pobud za okrepitev strategij za odpornost na podnebne spremembe.

Predlog spremembe 17

Člen 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)   Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 5 450 000 000 EUR v tekočih cenah.

(1)   Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 6 780 000 000 EUR v tekočih cenah.

(2)   Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(2)   Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

 

3 500 000 000 EUR za področje okolja, od tega

(a)

4 165 000 000 EUR za področje okolja, od tega

 

2 150 000 000 EUR za podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost in

 

(1)

2 315 000 000 EUR za podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost in

 

1 350 000 000 EUR za podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja;

 

(2)

1 850 000 000 EUR za podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja;

 

1 950 000 000 EUR za področje podnebnih ukrepov, od tega

(b)

2 615 000 000 EUR za področje podnebnih ukrepov, od tega

 

950 000 000 EUR za podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;

 

(1)

1 450 000 000 EUR za podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;

 

1 000 000 000 EUR za podprogram za prehod na čisto energijo.

 

(2)

1 165 000 000 EUR za podprogram za prehod na čisto energijo.

(3)   Zneski iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v določbe o prožnosti iz Uredbe (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o novem večletnem finančnem okviru] in finančne uredbe.

(3)   Zneski iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v določbe o prožnosti iz Uredbe (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o novem večletnem finančnem okviru] in finančne uredbe.

Obrazložitev

Nov celotni znesek sredstev za program LIFE temelji na 1,7-odstotnem povečanju, ki ga je napovedala Evropska komisija, vendar brez prenosa ukrepa za energetski prehod, ki se je prej financiral iz programa Obzorje 2020. Posebnega poudarka sta deležna podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in podprogram za krožno gospodarstvo.

Predlog spremembe 18

Člen 5(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(3)   Zneski iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v določbe o prožnosti iz Uredbe (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o novem večletnem finančnem okviru] in finančne uredbe.

(3)   Zneski iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v določbe o prožnosti iz Uredbe (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o novem večletnem finančnem okviru] in finančne uredbe.

 

(3a)     Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21, s katerimi lahko delež iz odstavkov 1 in 2 tega člena poveča za največ 10 %, če skupna sredstva, zahtevana v referenčnem obdobju dveh zaporednih let z vložitvijo predlogov, ki sodijo na prednostno področje narava in biotska raznovrstnost in ustrezajo minimalnim zahtevam glede kakovosti, za več kot 20 % presegajo znesek, izračunan za dve leti pred začetkom navedenega referenčnega obdobja.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila. Gre za ponovitev klavzule o prožnosti za podprogram narava in biotska raznovrstnost v sedanjem programu LIFE 2014-2020.

Predlog spremembe 19

Člen 5(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)   S programom je mogoče financirati dejavnosti, ki jih Komisija izvede kot podporo pri pripravi, izvajanju in vključevanju okoljske in podnebne zakonodaje in politik Unije ali zadevne zakonodaje in politike Unije za prehod na čisto energijo za uresničevanje ciljev iz člena 3. Take dejavnosti lahko vključujejo:

(5)   S programom je mogoče financirati dejavnosti, ki jih Komisija izvede kot podporo pri pripravi, izvajanju in vključevanju okoljske in podnebne zakonodaje in politik Unije ali zadevne zakonodaje in politike Unije za prehod na čisto energijo za uresničevanje ciljev iz člena 3. Take dejavnosti lahko vključujejo:

(a)

informacije in obveščanje, vključno z akcijami ozaveščanja. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, krijejo tudi korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije ter o izvajanju in stanju prenosa okoljske in podnebne zakonodaje ali zadevne zakonodaje Unije o čisti energiji;

(a)

informacije in obveščanje, vključno z akcijami ozaveščanja. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, krijejo tudi korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije ter o izvajanju in stanju prenosa okoljske in podnebne zakonodaje ali zadevne zakonodaje Unije o čisti energiji;

(b)

študije, pregledne študije, izdelavo modelov in pripravo scenarijev;

(b)

študije, pregledne študije, izdelavo modelov in pripravo scenarijev;

(c)

pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje projektov, ki se ne financirajo iz programa, politik, programov in zakonodaje;

(c)

pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje projektov, ki se ne financirajo iz programa, ukrepov za izvajanje i n izboljšanje upravljanja, politik, programov in zakonodaje;

(d)

delavnice, konference in sestanke;

(d)

delavnice, konference in sestanke;

(e)

platforme za mreženje in dobre prakse;

(e)

platforme za mreženje in dobre prakse;

(f)

druge dejavnosti.

(f)

druge dejavnosti.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 20

Člen 11(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)   Pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorcijih vsaj treh neodvisnih subjektov s sedežem v različnih državah članicah ali čezmorskih državah ali ozemljih, povezanih s temi državami, ali tretjih državah, pridruženih programu, ali drugih tretjih državah, so upravičeni.

(5)   Pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorcijih vsaj treh neodvisnih subjektov s sedežem v različnih državah članicah ali čezmorskih državah ali ozemljih, povezanih s temi državami, ali tretjih državah, pridruženih programu, ali drugih tretjih državah, so upravičeni.

 

(5a)     Evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) so izenačena s konzorciji, ustanovljenimi v različnih državah članicah ali z njimi povezanih čezmorskih državah in ozemljih.

Obrazložitev

Treba je spodbujati uporabo EZTS in jim kot konzorciju zagotoviti upravičenost.

Predlog spremembe 21

Člen 13(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

a)

projekti, financirani s programom, ne smejo ogrožati okoljskih in podnebnih ciljev programa ali zadevnih ciljev programa s področja čiste energije, po možnosti pa naj spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil;

a)

projekti, financirani s programom, prispevajo k doseganju vsaj enega od okoljskih in podnebnih ciljev programa, ciljev prehoda na krožno gospodarstvo ali ciljev programa s področja trajnostne energije, ne da bi pri tem trpeli drugi cilji, po možnosti pa naj spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil;

Obrazložitev

Program LIFE ne bi smel zgolj „ne ogrožati“ okoljskih, podnebnih in energetskih ciljev EU, temveč bi moral aktivno prispevati k njihovemu uresničevanju. Poleg tega se zdi navedba „zadevnih ciljev programa s področja čiste energije“ premalo jasna.

Predlog spremembe 22

Člen 13(f)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(f)

če je primerno, se poseben poudarek nameni projektom na geografskih območjih, ki imajo posebne potrebe ali so posebej občutljiva, kot so območja s posebnimi okoljskimi izzivi ali naravnimi omejitvami, čezmejna območja ali najbolj oddaljene regije.

(f)

če je primerno, se poseben poudarek nameni projektom na geografskih območjih, ki imajo posebne potrebe ali so posebej občutljiva, kot so območja s posebnimi okoljskimi izzivi (na primer območja, ki imajo očitne probleme s kakovostjo zraka ali na katera vplivajo podnebne spremembe) ali naravnimi omejitvami, čezmejna območja (projekti, kjer je nadnacionalno sodelovanje bistveno za zaščito okolja in izpolnitev podnebnih ciljev) ali regije, ki jih resno ogrožajo globalne in podnebne spremembe, kot so najbolj oddaljene regije.

Obrazložitev

Menimo, da je koristno nameniti večjo pozornost nadnacionalnemu sodelovanju ter problematiki kakovosti zraka, grožnjam zaradi globalnih in podnebnih sprememb ter posebni ranljivosti najbolj oddaljenih regij. Težave, povezane s podnebnimi spremembami, pogosto zadevajo geografska območja s posebnimi potrebami ali omejitvami, kot so otoki, obalna mesta ter gorska območja.

V angleščini je izraz „trans-border“ zamenjan s „cross-border“, kar pa na slovensko različico nima vpliva. [op. prev.]

Predlog spremembe 23

Nova točka za točko 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

 

Upravičenost stroškov projekta, povezanih z DDV in zaposlenimi

(1)     Pogoje za upravičenost stroškov določa člen 126 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ti stroški vključujejo DDV in stroške zaposlenih.

Komisija pri vmesni in naknadni oceni programa LIFE pripravi pregled nadomestil DDV po posameznih državah članicah, ki so jih upravičenci v okviru programa LIFE zahtevali v fazi končnih plačil.

(2)     Vračljivi DDV ni upravičen strošek ne glede na to, ali vlagatelj zaprosi za povračilo ali ne. DDV ne predstavlja upravičenega stroška, razen če ga resnično in dokončno plača končni upravičenec. DDV, ki ga je mogoče na kakršen koli način dobiti povrnjenega, ne more veljati za upravičenega do povračila, četudi ga končni upravičenec ali posamezni prejemnik dejansko ne dobi povrnjenega. Pri ugotavljanju, ali DDV predstavlja upravičeni strošek pri uporabi določb tega pravila, se ne upošteva javni ali zasebni status končnega upravičenca ali posameznega prejemnika.

(3)     Nevračljivi DDV se lahko terja kot upravičeni strošek pod pogojem, da se zahteva utemelji z ustreznimi dokazi revizorjev ali računovodij organizacije. DDV, ki ga končni upravičenec ali posamezni prejemnik ne more dobiti povrnjenega na podlagi uporabe posebnih nacionalnih predpisov, predstavlja upravičeni strošek, če so ti predpisi v celoti v skladu z direktivo 2006/112/ES o DDV.

Obrazložitev

Amandma povzema prejšnje mnenje OR (ENVE V-018, poročevalka: Twitchen) V prejšnjih obdobjih programa LIFE je veljalo, da DDV odvrača od udeležbe.

Predlog spremembe 24

Člen 21(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(4)   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

(4)   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje , po potrebi pa se Komisija posvetuje tudi neposredno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter organizira javna posvetovanja .

Obrazložitev

Menimo, da je koristno omeniti lokalne in regionalne oblasti.

Predlog spremembe 25

Nov člen 21a za členom 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

 

Postopek v odboru

(1)     Komisiji pomaga odbor za program LIFE za okolje in podnebne ukrepe. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

(2)     Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Obrazložitev

Ta amandma povzema člen 30 uredbe ((EU) št. 1293/2013)) o tekočem programu LIFE s ciljem zagotoviti večjo udeležbo in nadzor pri izvajanju programa LIFE.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

 pozdravlja predlog Evropske komisije in brez oklevanja podpira program LIFE v naslednjem večletnem finančnem okviru ter izrecno priznava njegov uspeh in doslej ustvarjeno evropsko dodano vrednost;

2.

 pozdravlja dejstvo, da so v predlogu uredbe posebej navedeni cilji OZN za trajnostni razvoj in da se z njim pomaga zagotoviti, da se za podnebne cilje porabi 25 % proračuna večletnega finančnega okvira. Odbor regij se zavzema, da se vsi cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj priznajo in s proračunom Unije tudi izrecno podprejo;

3.

 poudarja precejšen neposredni vpliv, ki ga očitno ima program LIFE na lokalne in regionalne oblasti, kar zadeva ohranjanje biotske raznovrstnosti, izboljšanje kakovosti okolja in s tem zmanjšanje in blažitev dramatičnih učinkov, ki jih povzročajo podnebne spremembe in proti katerim se v prvih vrstah borijo lokalne in regionalne oblasti;

4.

 odobrava predlog za predvideno 60-odstotno povečanje proračuna za program LIFE v naslednjem večletnem finančnem okviru, vendar poudarja, da to povečanje proračuna pomeni tudi širjenje področij, ki naj bi se financirala iz prihodnjega programa LIFE (npr. novi podprogram „Prehod na čisto energijo“ za financiranje projektov, ki v sedanjem večletnem finančnem okviru spadajo v program Obzorje 2020); zato mora poudariti, da povečanje proračuna, ki ga predlaga Evropska komisija, še zdaleč ni 60-odstotno povečanje, kot ga je napovedala; upa, da je mogoče razmisliti o dodatnem povečanju, v skladu s splošnim predlogom večletnega finančnega okvira;

5.

 je zaskrbljen, da se bodo sredstva, ki jih imajo na voljo lokalne in regionalne oblasti za projekte, povezane s podnebnimi spremembami in energetskim prehodom, v naslednjem finančnem okviru 2021–2027 na splošno zmanjšala, glede na predlagano zmanjšanje proračunov za ESRR in EKSRP;

6.

 se ne strinja s tem, da v predlogu Evropske komisije ni sklicevanj na odbor za program LIFE in da ta odbor v predlogu ni omenjen. Meni, da odbora za program LIFE ne bi smeli ukiniti, temveč bi morali spodbujati učinkovitejše sodelovanje lokalnih in regionalnih organov;

7.

 pozdravlja odločitev o osredotočanju na kakovost projekta, zato da bi se izognili zavezujočim vnaprejšnjim dodelitvam na geografski osnovi (hkrati pa spodbujali pošteno in uravnoteženo razporeditev projektov), in podpira poskus poenostavitve uredbe o programu, vendar svari pred nevarnostjo, da bi se za preveč vidikov uporabljalo delegirane akte na drugi stopnji; v tem okviru poziva, da se pri prihodnjih razpisih za zbiranje predlogov ne zmanjša stopnja sofinanciranja lokalnih in regionalnih oblasti;

8.

 meni, da je bistveno okrepiti program LIFE tako, da se uspešnim projektom omogoči ponovitev ter da se jih izkoristi tudi kot spodbudo za privabljanje dodatnega financiranja (zasebnega in javnega, začenši z Evropskim skladom za regionalni razvoj). Poziva Komisijo, naj uvede primerne načine za obveščanje, širjenje informacij in tehnično pomoč, da bi spodbudila lokalne in regionalne oblasti, naj sodelujejo v programu, ter jih pri tem podprla. Zato priporoča spodbujanje projektov povezovanja nacionalnih kontaktnih točk, ki lajša izmenjave najboljših praks in mednarodno sodelovanje;

9.

 poudarja osredotočenje in pomen mreže Natura 2000 za program LIFE in meni, da mora podpora tej mreži ostati osrednjega pomena v podprogramu za naravo in biotsko raznovrstnost;

10.

 razume in odobrava potrebo po lajšanju črpanja zasebnega kapitala tudi za naložbe v okolje, vendar poziva Komisijo, naj dodatno pojasni „operacije mešanega financiranja“ in rezultate pilotnih projektov, ki se financirajo s finančnimi instrumenti v obdobju programa LIFE 2014–2020.

V Bruslju, 9. oktobra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1)  COM(2015) 614 final, 2.12.2015.

(2)  Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, COM(2014) 15, 22.1.2014.

(3)  Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2013) 216, 16.4.2013.

(4)  Čista energija za vse Evropejce, COM(2016) 860, 30.11.2016.

(5)  Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo, COM(2017) 198, 27.4.2017.

(6)  Program „Čist zrak za Evropo“, COM(2013) 918.

(7)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(8)  Tematska strategija za varstvo tal, COM(2006) 231.

(9)  Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, COM(2016) 501 final.

(10)  Akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva na podlagi člena 10(6) Direktive 2014/94/EU, 8.11.2017.

(1)  COM(2015) 614 final, 2.12.2015.

(2)  Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, COM(2014) 15, 22.1.2014.

(3)  Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2013) 216, 16.4.2013.

(4)  Čista energija za vse Evropejce, COM(2016) 860, 30.11.2016.

(5)   Sklep št. 1386/2013/EU

(6)  Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo, COM(2017) 198, 27.4.2017.

(7)  Program „Čist zrak za Evropo“, COM(2013) 918.

(8)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(9)  Tematska strategija za varstvo tal, COM(2006) 231.

(10)  Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, COM(2016) 501 final.

(11)  Akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva na podlagi člena 10(6) Direktive 2014/94/EU, 8.11.2017.

(12)   Direktiva 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.

(13)   Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu, COM(2018) 28 final.

(14)   Direktiva 2007/60/ES o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti.

(15)   Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala, COM(2013) 249 final.

(1)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled izvajanja okoljske politike EU: Skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017) 063 final) z dne 3. februarja 2017.

(1)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled izvajanja okoljske politike EU: Skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017) 063 final) z dne 3. februarja 2017.

(1)   Kot je predvideno v sporočilu Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017) 623 final).

  翻译：