Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Močna in raznolika civilna družba za odporno demokracijo

(mnenje na lastno pobudo)

(2019/C 228/04)

Poročevalec: Christian MOOS

Zaprosilo	12.7.2018
Pravna podlaga	člen 29(2) poslovnika mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	6.3.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	20.3.2019
Plenarno zasedanje št.	542
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	145/5/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Znatne politične sile v Evropi, zlasti (vendar ne izključno) desničarska ekstremistična gibanja in stranke, med katerimi so nekatere celo že del vlad, ogrožajo liberalno demokracijo in hočejo uničiti Evropsko unijo.

1.2

Pluralistična civilna družba se kot eden od zaščitnih znakov liberalne demokracije zanaša na državljanske svoboščine, ki jih ogrožajo avtoritarne težnje, in ima ključno vlogo pri ohranjanju liberalne demokracije v Evropi.

1.3

Za liberalno demokracijo so med drugim potrebni zajamčene temeljne pravice, neodvisno sodstvo, delujoč sistem zavor in ravnotežja, javna uprava brez korupcije in z dobro vodenimi storitvami splošnega pomena ter dinamična civilna družba.

1.4

Neodvisna civilna družba je ključen demokratični nadzorni subjekt in šola demokracije ter krepi socialno kohezijo. Vendar lahko te funkcije opravlja le, če to dopuščajo socialni, politični in pravni okvir. Poskusi oviranja financiranja iz nedržavnih virov omejujejo svobodo združevanja in delovanje demokracije.

1.5

Civilna družba in demokracija se srečujeta z izzivi na številnih področjih. Desničarski populisti izražajo dvome o dosežkih emancipacije žensk.

1.6

Polarizacija družbe se odraža tudi v pojavu t. i. necivilne družbe. Populistični način razmišljanja vse bolj prevzemajo tudi uveljavljeni akterji v nacionalnih in nadnacionalnih institucijah.

1.7

Avtoritarni elementi, tudi iz tretjih držav, podpirajo ta trend v smeri „neliberalne demokracije“, kar vodi k omejevanju svobode medijev in porastu korupcije v Evropi.

1.8

EU še vedno nima ustreznega mehanizma za zagotavljanje učinkovitega ohranjanja demokracije in pravne države v državah članicah.

1.9

EESO poziva vse države članice, naj se vzdržijo vseh poskusov vzpostavljanja „neliberalne demokracije“. Če bi nekatere države članice podlegle avtoritarnosti, mora EU v celoti izkoristiti mehanizme iz Pogodbe.

1.10

Stranke, ki obrnejo hrbet liberalni demokraciji, bi bilo treba izključiti iz političnih strank na evropski ravni in političnih skupin v Evropskem parlamentu.

1.11

EESO znova poziva k semestru za demokracijo in evropskemu mehanizmu za nadzor delovanja pravne države in spoštovanja temeljnih pravic ter k pregledu stanja na področju demokracije.

1.12

EESO meni, da bi bilo treba v primeru nespoštovanja člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) razmisliti o korektivnih gospodarskih ukrepih.

1.13

Kar zadeva zaščito proračuna EU pred primanjkljajem pravne države, rezi ne smejo imeti negativnega učinka na prejemnike pomoči iz civilne družbe.

1.14

EESO predlaga, naj bo novi večletni finančni okvir dovolj prožen, da se omogoči večja podpora organizacijam civilne družbe, če nacionalne vlade zmanjšajo ali prekinejo njihovo financiranje iz političnih razlogov.

1.15

Poudarja, da se morajo organizacije in pobude civilne družbe, ki prejemajo podporo EU v okviru novega večletnega finančnega okvira, jasno zavezati evropskim vrednotam.

1.16

Zakonodajalca EU poziva, naj dodatno zmanjšata upravno breme, zlasti za pobude in organizacije majhnega obsega.

1.17

Komisijo poziva k večjim naložbam v krepitev zmogljivosti civilne družbe, da se okrepijo mreže čezmejnega sodelovanja in zagotovijo boljše informacije o obstoječih podpornih instrumentih. Komisija bi morala predlagati minimalne standarde za združevanje poklicnih dejavnosti in prostovoljstva pri dejavnostih civilne družbe.

1.18

EESO podpira poziv Parlamenta Komisiji, naj predstavi predlog za oblikovanje evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije, oziroma predlaga, da se kot prvi korak vzpostavi alternativni sistem uradne medinstitucionalne akreditacije.

1.19

Poleg tega meni, da bi bilo dobro raziskati, zakaj to vprašanje ostaja nerešeno, in obenem razmisliti o pripravi medinstitucionalnega dovoljenja, ki bo neke vrste certifikat za nevladne organizacije. EESO bi moral preučiti to možnost.

1.20

Države članice poziva, naj sprejmejo ukrepe v podporo organizacijam civilne družbe, ne da bi pri tem posegale v javne storitve in davčno pravičnost.

1.21

Institucije EU poziva k nadaljnji krepitvi participativne demokracije.

1.22

EESO pričakuje, da si bodo vsi akterji prizadevali, da bi evropske politike dosegle konkretne izboljšave v življenjih ljudi.

1.23

Nacionalni in evropski oblikovalci politik morajo obravnavati pereča socialna vprašanja in zagotoviti socialno trajnost z vključujočimi izobraževalnimi sistemi, vključujočo rastjo, konkurenčnimi in inovativnimi gospodarskimi sektorji, dobro delujočimi trgi dela, pošteno in pravično obdavčitvijo ter učinkovitimi javnimi storitvami in sistemi socialne varnosti.

1.24

Za obrambo temeljnih evropskih vrednot so potrebni močni socialni partnerji in civilna družba v vsej svoji raznolikosti.

2.   Opredelitev pojmov

2.1

„Liberalne demokracije“so sistemi upravljanja, ki združujejo demokracijo z ustavnim liberalizmom, kar omejuje moč vladajoče večine z zagotavljanjem posameznih političnih svoboščin. To so predstavniške demokracije z večstrankarskim sistemom in pluralno civilno družbo, v katerih sistem zavor in ravnotežja, vključno z neodvisnim sodstvom, zagotavlja nadzor nad izvršilno oblastjo in svobodo medijev. Pravna država v enaki meri velja za vse fizične in pravne osebe. Liberalne demokracije spoštujejo in varujejo manjšine, jamčijo državljanske pravice (zlasti pravico voliti in biti voljen na volitvah), državljanske svoboščine (npr. svobodo združevanja), človekove pravice in temeljne svoboščine.

2.2

Dobro delujoča liberalna demokracija je politični sistem, ki omogoča trajno terjanje odgovornosti javnih organov, sistem, ki spodbuja izražanje in sodelovanje državljanov ter njihovih posredniških organov v vseh državljanskih prostorih.

2.3

Za „participativno demokracijo“, ki dopolnjuje predstavniško demokracijo, so potrebni posredniški organi (sindikati, nevladne organizacije, poklicne mreže, združenja, povezana z določenim vprašanjem itd.), ki bodo pripomogli k vključevanju državljanov ter spodbujali k ozaveščanju javnosti in civilne družbe o evropskih vprašanjih ter oblikovanju bolj pravične, solidarne in vključujoče Evrope.

2.4

„Neliberalne demokracije“so politični sistemi, v katerih sicer potekajo volitve, vendar ustavni liberalizem ni uveljavljen. Demokratično izvoljeni voditelji omejujejo državljanske pravice in svoboščine ter varstvo manjšin. Poskušajo se oslabiti sistem zavor in ravnotežja, neodvisno sodstvo in neodvisni mediji, da bi se tako absolutna moč vladajoče večine osvobodila ustavnih omejitev in nadzora.

2.5

Pluralna „civilna družba“, ki spoštuje načeli demokracije in ustavnega liberalizma, je ključen element liberalnih demokracij. Posamezni državljani, ki javno sodelujejo v organizacijah civilne družbe ali neformalnih oblikah participacije, predstavljajo civilno družbo, ki deluje kot posrednica med državo in ljudmi. Civilna družba poleg izražanja interesov državljanov, zagotavljanja tehničnega strokovnega znanja med zakonodajnimi postopki in zahtevanja odgovornosti nosilcev odločanja prispeva h gradnji skupnosti ter ima povezovalno funkcijo s krepitvijo socialne kohezije in ustvarjanjem identitete. Poleg tega se veliko raznolikih organizacij civilne družbe, zlasti socialnih partnerjev, posveča praktičnemu nekomercialnemu delu ter služi dobrodelnim ali drugim ciljem v splošnem interesu, vključno z oblikami vzajemne samopomoči.

2.6

Dinamična civilna družba je ključna za delujoče liberalne demokracije. Njeni nasprotniki pa se tudi politično udejstvujejo v formalnih organizacijah ali neformalnih oblikah participacije. Taka „necivilna družba“ne spoštuje načel demokracije in ustavnega liberalizma, ampak zagovarja koncept „neliberalne demokracije“. Pravice do politične udeležbe uporablja za to, da bi odpravila uveljavljen sistem zavor in ravnotežja, vladavino prava in neodvisno sodstvo ter omejila svobodo medijev. Njen cilj je omejiti državljanske pravice, državljanske svoboščine in varstvo manjšin. Necivilna družba ne povezuje družbe in ne krepi socialne kohezije, ampak spodbuja izključujočo nacionalistično razumevanje družbe, ki izključuje številne državljane, zlasti manjšine.

2.7

„Populizem“je trhla ideologija, ki trdi, da obstaja homogeno ljudstvo s skupno voljo, populisti pa naj bi bili edini in resnični predstavniki te volje. Populizem nima jasne opredelitve ljudstva, vendar razglaša sovražnike in nasprotnike ljudstva, npr. elito, in trdi, da ovirajo resnično voljo ljudstva. Populisti vnašajo čustva v politične razprave, da bi netili strah.

3.   Ozadje mnenja

3.1

Demokracijo ogroža populizem, trenutno zlasti s strani ekstremnih desničarskih strank in gibanj. Te stranke in gibanja spodkopavajo liberalno demokracijo, temeljne pravice in pravno državo, vključno z varstvom manjšin, sistem vzajemnega nadzora in ravnotežja ter jasnimi omejitvami politične moči.

3.2

V nekaterih državah članicah te sile že sodelujejo v vladi. Povsod trdijo, da predstavljajo „resnično“voljo ljudstva proti „elitam“. Dajejo lažne obljube, zanikajo politične izzive, kot so podnebne spremembe, ter hočejo uničiti evropski projekt in njegove dosežke.

3.3

EESO opozarja, da se nekateri državljani obrnejo k populistom in ekstremistom, ker so razočarani, in političnih programov populistov ne podpirajo nujno v celoti. Vse večja premoženjska in dohodkovna neenakost ter revščina desničarskim skupinam nudijo plodna tla za pozivanje k nacionalizmu kot odzivu na globalizacijo.

3.4

Evropa je kljub avtoritarnim in gospodarskim izzivom, kot je neenakost, še vedno vodilna sila liberalne demokracije na svetu, ki jo občudujejo številni, ki živijo v avtokratskih sistemih.

3.5

Pluralistična civilna družba je eden od zaščitnih znakov liberalne demokracije ter podlaga za vsako ustavno ureditev, ki temelji na državljanskih svoboščinah in vladavini prava. EESO je za obrambo teh načel ustanovil skupino za temeljne pravice in pravno državo (FRRL), saj meni, da avtoritarne težnje ogrožajo odprto civilno družbo in državljanske svoboščine. Svoboda in odprta civilna družba namreč nista združljivi z idejo neliberalne ali vodene demokracije.

3.6

EESO meni, da ima civilna družba ključno vlogo pri ohranjanju liberalne demokracije v Evropi. Le močna in raznolika civilna družba lahko brani demokracijo in svobodo ter Evropo ščiti pred skušnjavo avtoritarnosti.

3.7

Močna in pluralna neodvisna civilna družba je v vseh demokracijah vrednota sama po sebi. Organizacije civilne družbe imajo ključno vlogo pri spodbujanju evropskih vrednot, pri pomoči skupnostim pri samoorganizaciji in mobiliziranju državljanov za javno dobro.

3.8

EESO opaža trend vse manjšega zaupanja v EU po vsej celini, ki v nekaterih državah sovpada z naraščajočimi napetostmi v odnosu do manjšin, ksenofobijo, vse večjimi ravnmi korupcije, nepotizmom in šibkimi demokratičnimi institucijami. Nevladne organizacije so pri tem pogosto edini akterji, ki se zavzemajo za in spodbujajo ključne vrednote evropskega projekta, kot so spoštovanje človekovih pravic, svoboda, strpnost in solidarnost.

3.9

Člen 11 PEU evropske institucije poziva, naj vzdržujejo odnose z akterji civilne družbe, zlasti s predstavniškimi združenji.

3.10

Številčnost združenj in njihova relevantnost v državljanskem dialogu sta kazalnika kakovosti demokratičnega življenja v kateri koli državi. Socialne in državljanske funkcije združenj so bistvene za popolnoma delujočo demokracijo, zlasti v tem obdobju, ki ga zaznamuje razočaranje.

3.11

EESO poudarja, da oblike državljanske udeležbe, ki zlorabljajo pravice do politične participacije, da bi odpravili demokracijo, jamstva, ki jih zagotavlja pravna država, in neodvisno sodstvo, niso del civilne družbe.

4.   Prispevek civilne družbe k demokraciji

4.1

Državljani EU lahko svojo pravico do demokratične participacije izvajajo prek svoje aktivne in pasivne volilne pravice, pa tudi prek dejavnosti civilne družbe. Njihovi glavni predstavniški forumi na ravni EU so posredniške organizacije EESO in evropske mreže organizacij civilne družbe, kot je Civil Society Europe.

4.2

Le jamstvo posameznih svoboščin, zlasti svobode izražanja, obveščanja, zbiranja in združevanja, ter njihovo uveljavljanje lahko zagotavljata temelj za pluralistično demokracijo in politično participacijo posameznikov.

4.3

Neodvisnost sodstva jamči pravno državo, temeljne in človekove pravice ter pravico do politične participacije, vendar je v nekaterih delih Evrope ogrožena. Trenutno potekajo sodni postopki proti Poljski in Madžarski zaradi kršenja načela pravne države (1).

4.4

Neodvisno sodstvo je del sistema zavor in ravnotežja, ki preprečuje, da bi v katerem koli delu družbe stalno prevladovala ena politična skupina. Zlasti pravila političnega odločanja ne smejo biti spremenjena tako, da bi bili kateri koli posamezniki trajno izključeni iz postopkov odločanja.

4.5

Na enak način je civilna služba brez korupcije z dobro vodenimi storitvami splošnega pomena, ki spoštuje in upošteva temeljne pravice in v kateri imajo uradniki pravico do izpodbijanja nezakonitih navodil, ključna za kakršno koli ustavno ureditev, ki temelji na svobodi in pravni državi.

4.6

Za delujočo liberalno demokracijo so potrebni tudi državljani, ki v okviru svoje državljanske participacije prispevajo k družbi, ki temelji na strpnosti, nediskriminaciji, pravičnosti in solidarnosti. Za to je potrebna dinamična civilna družba, v kateri se državljani prostovoljno državljansko udejstvujejo. Njihovo prostovoljno delo temelji na pravicah iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Obenem zagotavljajo vrednote iz Listine.

4.7

V liberalnih demokracijah je neodvisna civilna družba ključna za nadzorovanje in ohranjanje odgovornosti političnih institucij ter za zagotavljanje, da politični akterji ustrezno utemeljujejo svoje odločitve. Civilna družba s kritičnim spremljanjem postopkov odločanja in ocenjevanjem izvajanja političnih odločitev ter javne politike na splošno ustvarja preglednost in s svojim strokovnim znanjem prispeva k boljšemu upravljanju.

4.8

Civilna družba je šola demokracije ter omogoča politično participacijo in državljansko izobraževanje, ki dopolnjuje javno izobraževanje.

4.9

Obenem ima javno izobraževanje tudi ključno vlogo pri poučevanju o demokratičnih vrednotah in pri civilnem izobraževanju, kar mladim državljanom omogoča sodelovanje v civilni družbi in uveljavljanje svojih državljanskih pravic in državljanskih svoboščin.

4.10

Civilna družba izvaja funkcijo gradnje skupnosti in povezovanja s krepitvijo socialne kohezije in oblikovanjem identitete. Zlasti mora opolnomočiti državljane, da bodo izkoristili svoje pravice in tako prispevali k evropski skupnosti državljanov.

4.11

EESO poudarja, da lahko organizacije in pobude civilne družbe te funkcije opravljajo le, če to dopuščajo socialni, politični in pravni okvir.

5.   Trenutne grožnje

5.1

EESO meni, da ekstremistične politične skupine trenutno predstavljajo izziv za evropsko civilno družbo na številnih področjih. Rezultati volitev v praktično vseh državah članicah jasno nakazujejo, da jim podpora vse bolj narašča, nekateri državljani pa izgubljajo zaupanje v demokratične institucije.

5.2

Populistične in ekstremistične skupine na skrajni desnici političnega spektra pridobivajo moč in si vse uspešneje zavzemajo za sprejemljivost rasizma in ksenofobije v Evropi ter uničenje socialne kohezije.

5.3

Desničarski populisti in ekstremisti izražajo dvome o dosežkih emancipacije žensk s sklicevanjem na nazadnjaško podobo družine. Nasprotujejo enakosti spolov in spodbujajo homofobijo.

5.4

Polarizacija družbe se odraža tudi v pojavu t. i. necivilne družbe. Vse večje število nevladnih organizacij in oblik državljanske participacije poziva k izključevanju delov družbe. Namesto evropskih vrednot iz člena 2 PEU, med katerimi so najpomembnejše človekove pravice in pravna država, se zavzemajo za alternativni, nedemokratični politični red.

5.5

Kultura politične in družbene razprave se zaradi anonimnosti interneta in družbenih medijev ter dezinformacijskih kampanj spreminja ter postaja vse bolj groba, napadalna in polarizirajoča. Na tej podlagi so bila prizadevanja proevropskih akterjev pri posredovanju evropskih vrednot javnosti razmeroma neuspešna pri odpravljanju komunikacijske krize evropskega projekta.

5.6

Zmerni politiki razmišljajo vse bolj populistično, kot je pokazal izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Predstavniki neliberalne demokracije imajo vse večji dostop do nacionalnih in nadnacionalnih institucij. To jim zagotavlja platformo za še uspešnejše širjenje svojih zamisli.

5.7

Avtoritarne vlade iz tretjih držav podpirajo razvoj populističnih in ekstremističnih akterjev v Evropi ter spodbujajo spremembo kulture razprave v tradicionalnih medijih in prek spleta s financiranjem in usmerjenimi dezinformacijami, namenjenimi spodkopavanju stabilnosti EU.

5.8

EESO je globoko zaskrbljen, da se je začela preobrazba političnih sistemov v Evropi s trendom usmerjanja k neliberalni demokraciji. Reforme v nekaterih državah članicah so namenjene oviranju efektivnega sodelovanja vseh državljanov pri političnih odločitvah, zakonsko zagotovljeni okvirni pogoji za delovanje civilne družbe pa se slabšajo.

5.9

Da bi civilna družba lahko opravljala svojo funkcijo kot nadzorni subjekt za politične institucije, mora imeti potrebna sredstva. Poskusi oviranja financiranja iz nedržavnih virov omejujejo svobodo združevanja in delovanje demokracije.

5.10

Zlasti zaskrbljujoč je negativen trend v smeri omejevanja svobode medijev, ki je bil zabeležen v Evropi v zadnjih petih letih. Šibke ekonomske podlage neodvisnih medijev, odprava institucionalne avtonomije javnih radiotelevizij ali dopuščanje ustanavljanja zasebnih medijskih monopolov, zlasti tistih pod nadzorom vladnih politikov, so ogrozile četrto vejo oblasti.

5.11

Medsebojno prepletanje političnih in poslovnih interesov zlasti povečuje tveganje, ki ga za demokracijo pomeni korupcija. Morali bi biti kritični do pomanjkanja napredka v boju proti korupciji v Evropi, razmere pa se zaostrujejo zaradi znatnega poslabšanja v nekaterih državah članicah.

5.12

Pomena EU za liberalno demokracijo ni mogoče zanikati. V združeni Evropi je načelo moči nadomestilo načelo pravne države. EU še vedno nima ustreznega mehanizma za zagotavljanje učinkovitega vzdrževanja demokracije in pravne države v državah članicah. Kljub tej pomanjkljivosti ali morda prav zaradi nje je EU prva obrambna linija liberalne demokracije v Evropi.

6.   Priporočila za ukrepe za krepitev odporne civilne družbe v Evropi

EESO spodbuja vse države članice, naj spoštujejo vrednote EU, določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), in naj ne poskušajo vzpostaviti neliberalne demokracije. Pluralistična in odporna civilna družba lahko obstaja in ima vlogo pri varovanju demokracije le, če politična participacija ne ogroža državljanov. Če bi države članice podlegle avtoritarnosti, pa mora EU v celoti izkoristiti vsa obstoječa pravne instrumente, kot so postopki za ugotavljanje kršitev in okvir za krepitev načela pravne države iz leta 2014.

6.1

Državam članicam je treba zelo jasno sporočiti, da opustitev demokracije in pravne države v EU ni sprejemljiva.

6.2

EESO opozarja na postopek iz člena 7 PEU, ki Svetu v primeru resne kršitve vrednot iz člena 2 PEU s strani države članice omogoča, da tej državi članici odvzame glasovalne pravice v Svetu.

6.3

EESO skupaj z Evropskim parlamentom znova poziva k semestru za demokracijo in evropskemu mehanizmu za nadzor delovanja pravne države in spoštovanja temeljnih pravic (2). Predlaga tudi uvedbo pregleda stanja na področju demokracije, ki bi med drugim odražal okvirne pogoje za dejavnost civilne družbe in zagotovil specifična priporočila za reforme.

6.4

Stranke, ki obrnejo hrbet demokraciji, bi bilo treba izključiti iz političnih strank na evropski ravni in političnih skupin v Evropskem parlamentu.

6.5

EESO meni, da bi bilo treba razmisliti o mehanizmu, v skladu s katerim bi lahko zaradi neizvajanja priporočil za reforme uvedli korektivne gospodarske ukrepe.

6.6

EESO pozdravlja predlog Komisije za okrepitev zaščite proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi s splošnim primanjkljajem pravne države v državah članicah, kot korak v pravo smer (3).

6.7

Sredstva v okviru novega mehanizma ne smejo biti zadržana na račun prejemnikov pomoči iz civilne družbe, ki bi morali podporo prejemati neposredno z ravni EU.

6.8

EESO je kljub temu kritičen do izključne usmeritve mehanizma na dobro finančno poslovodenje. Poziva k določbam, ki bi omogočale začetek postopkov v primeru pomanjkljivosti na področju demokracije in pravne države, ki niso neposredno povezane z dobrim finančnim poslovodenjem.

6.9

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije, da bi v naslednjem večletnem finančnem okviru ustvarili nov sklop za naložbe v ljudi, socialno kohezijo in vrednote kot prispevek h krepitvi odpornosti evropske civilne družbe. Zlasti pozdravlja vzpostavitev novega sklada za pravosodje, pravice in vrednote, o katerem je pripravil mnenje (4).

6.10

EESO predlaga tudi, da bi moral novi večletni finančni okvir omogočati zadostno prožnost, da lahko Komisija poveča podporo organizacijam civilne družbe, če nacionalne vlade zmanjšajo ali prekinejo njihovo financiranje iz političnih razlogov. To dodatno financiranje na dolgi rok ne bi smelo nadomestiti nacionalnega financiranja, vendar bi ga moralo, če je mogoče, spremljati izravnalno zmanjšanje podpore zadevni državi članici na drugih področjih.

6.11

EESO poudarja tudi, da se morajo organizacije in pobude civilne družbe, ki prejemajo financiranje EU v okviru novega večletnega finančnega okvira, jasno zavezati evropskim vrednotam iz člena 2 PEU. Organizacije, ki podpirajo odpravo demokracije ali pravne države, rasizem ali ksenofobijo, ne bi smele več prejemati podpore.

6.12

EESO v zvezi s spreminjajočim se vedenjem državljanov, kar zadeva participacijo, in vse večjim številom neformalnih in spontanih pobud poziva zakonodajne organe EU, naj dodatno zmanjšajo upravno breme, povezano s postopki prijave, izvajanja in računovodstva za projekte, ki jih podpira EU, ter za pobude in organizacije majhnega obsega zagotovijo posebne podporne instrumente.

6.13

EESO poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi boljše informacije o obstoječih podpornih instrumentih za civilno družbo. Zagotoviti bi jih bilo treba zlasti deležnikom in oddaljenim regijam držav članic.

6.14

EESO poziva Evropsko komisijo, naj okrepi naložbe v gradnjo zmogljivosti za civilno družbo, da bi povečali skladnost akterjev civilne družbe s pogoji upravičenosti za podporo in načeli dobrega finančnega poslovodenja.

6.15

EESO predlaga vzpostavitev ali okrepitev instrumentov civilne družbe za čezmejno mreženje.

6.16

Države članice poziva, naj sprejmejo ukrepe v podporo organizacijam civilne družbe, ne da bi pri tem posegale v javne storitve in davčno pravičnost. Tak ukrep je na primer uvedba omejene davčne olajšave za članarine in donacije ob upoštevanju prispevne zmožnosti nevladnih organizacij.

6.17

EESO poziva Komisijo, naj poda predloge za boljše izvajanje direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev (5), da bi ovrednotili prostovoljske dejavnosti in državljansko participacijo v poklicnem življenju.

6.18

EESO podpira poziv Parlamenta Komisiji, naj predstavi predlog za oblikovanje evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije (6). Dodatni evropski pravni statut ali, kot prvi korak, alternativni sistem uradne medinstitucionalne akreditacije bi bil v pomoč organizacijam civilne družbe, ki v svoji državi članici niso več ustrezno pravno zaščitene.

6.19

Poleg tega meni, da bi bilo dobro raziskati, zakaj to vprašanje ostaja nerešeno, in obenem razmisliti o pripravi medinstitucionalnega dovoljenja, ki bo neke vrste certifikat za nevladne organizacije. EESO bi moral preučiti to možnost.

6.20

EESO poziva institucije EU k izvajanju določb člena 11 PEU in nadaljnji krepitvi participativne demokracije na ravni Unije z udeležbo predstavniških združenj in civilne družbe, in sicer od posvetovanja do pristnega dialoga.

6.21

Da državljani ne bi izgubili zaupanja v evropske institucije, mora evropska politika doseči konkretne izboljšave v vsakdanjem življenju ljudi in poskrbeti, da se ljudje tega zavedajo.

6.22

Za odporno civilno družbo je potrebno stabilno socialno okolje. Oblikovalci politik na nacionalni in evropski ravni morajo to obravnavati in zagotoviti družbeno trajnost z vključujočimi izobraževalnimi sistemi, vključujočo rastjo, konkurenčnimi in inovativnimi gospodarskimi panogami, dobro delujočimi trgi dela, pravično obdavčitvijo ter učinkovitimi javnimi storitvami in sistemi socialne varnosti. V nasprotnem primeru bodo državljanski nemiri in neglasovanje ali naraščajoč ekstremizem spodkopali temelje liberalne demokracije. Socialnih in ekonomskih pravic ni mogoče ločiti od državljanskih in političnih pravic.

6.23

Močni socialni partnerji so stebri, na katerih temelji civilna družba, zato so ključnega pomena pri stabiliziranju evropskih demokracij, vendar je za obrambo temeljnih evropskih vrednot potrebna civilna družba v vsej svoji raznolikosti.

---

(1)  Npr. zadeva C-619/18, Evropska komisija proti Republiki Poljski; zadeva C-78/18, ki še poteka, Evropska komisija proti Madžarski.

(2)  UL C 34, 2.2.2017, str. 8.

(3)  UL C 62, 15.2.2019, str. 173.

(4)  UL C 62, 15.2.2019, str. 178.

(5)  COM(2017) 253; UL C 129, 11.4.2018, str. 44.

(6)  Izjava Evropskega parlamenta, 10. marec 2011.