Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Izvajanje sporazumov o prosti trgovini – 1. januar 2018–31. december 2018

(COM(2019) 455 final)

(2020/C 364/23)

Poročevalka:

Tanja BUZEK

Soporočevalec:

Alberto MAZZOLA

Zaprosilo	Komisija, 19. 12. 2019
Pravna podlaga	prvi odstavek člena 32 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	16. 6. 2020
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	16. 7. 2020
Plenarno zasedanje št.	553
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	203/0/7

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Pandemija COVID-19 ima zelo velik, brezprimeren vpliv na naš globaliziran svet in njegovo prebivalstvo, pa tudi na trgovino in naložbe. Po ocenah Svetovne trgovinske organizacije (STO) se bo obseg svetovne trgovine leta 2020 zmanjšal za 13 do 32 % (1). Trgovina, ki je pomembno gonilo rasti, ustvarjanja delovnih mest in trajnostnega razvoja, bo ključno prispevala k spodbujanju trajnostnega okrevanja gospodarstva po krizi, imela pa bo tudi ključno vlogo pri omogočanju podjetjem, da ponovno vzpostavijo prekinjene vrednostne verige in jih reorganizirajo. Evropa nujno potrebuje trden, socialen, trajnosten in vključujoč načrt EU za okrevanje, ki bo podpiral podjetja in ljudi, če želi premagati to krizo in varovati dostojna delovna mesta, med drugim s spodbujanjem mednarodne trgovine. Ta načrt bi bilo treba financirati z euroobveznicami ali drugimi skupnimi evropskimi dolgoročnimi dolžniškimi instrumenti.

1.2

Ta kriza je pokazala, kako pomembna sta globalno sodelovanje in reforma STO za zagotavljanje trdne in učinkovite organizacije, ki lahko ukrepa proti protekcionizmu in unilateralizmu. Prišel je čas, da STO dejavno prispeva k spodbujanju temeljnih standardov dela in Pariškega sporazuma (2).

1.3

Napovedani zgodnji pregled trgovinske strategije EU mora temeljiti na pomembnih spoznanjih, pridobljenih v času krize. EU ni samozadostna in je odvisna od dostopa do mednarodnih trgov. Svetovne dobavne verige morajo postati odpornejše, bolj raznolike in odgovornejše. Na podlagi močnejših instrumentov je treba zagotoviti trajnostnost trgovinske in naložbene strategije v vseh njenih razsežnostih. Strategija mora biti skladna z zelenim dogovorom ter biti enako ambiciozna, kar zadeva učinkovito izvajanje in izvrševanje delovnopravnih določb. Ta pregled bi moral temeljiti na priporočilih, ki jih je oblikoval Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v več nedavnih ključnih mnenjih o trgovini EU, pa tudi na priporočilih na to temo iz mnenj, ki jih pripravlja zdaj (3). Z novo trgovinsko strategijo EU bi bilo treba preseči stare trgovinske modele in vzpostaviti novega, ki bo gospodarsko odpornejši, bolj zelen, socialno trajnosten in odgovoren.

1.4

Civilna družba ima pomembno vlogo pri ozaveščanju o izvajanju trgovinske politike EU. Pripomore lahko k sporočanju njenih koristi, ključno vlogo pa ima tudi pri izražanju pomislekov in opozarjanju na pomanjkljivosti. EESO zato zlasti obžaluje, da poročilo o izvajanju praktično ne zajema dela notranjih svetovalnih skupin in njihovih stališč. V prihodnjih poročilih bi bilo treba večjo pozornost nameniti delovnim programom notranjih svetovalnih skupin in skupnim izjavam z notranjimi svetovalnimi skupinami v partnerskih državah.

1.5

V prihodnjih sporazumih bo v spremljanje, ki ga izvajajo notranje svetovalne skupine, zajet celoten sporazum, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti njegovemu učinku na trgovino in trajnostni razvoj. Znatno je treba okrepiti učinek priporočil notranjih svetovalnih skupin, med drugim zlasti v zvezi s preiskovanjem kršitev zavez o trgovini in trajnostnem razvoju. Strokovna skupina držav članic za trgovino in trajnostni razvoj, novi glavni uradnik za trgovinsko skladnost in ustrezne institucije EU bi morali vzpostaviti strukturirano naknadno izmenjavo informacij z notranjimi svetovalnimi skupinami, skupne seje notranjih svetovalnih skupin pa bi morale biti del pogajanj o sporazumu.

1.6

Sporazumi o prosti trgovini so okvir, v katerem lahko podjetja razvijajo dolgoročne odnose z novimi strankami in dobavitelji, izkoriščajo priložnosti v novih državah in vzpostavljajo lokalne zmogljivosti za izpolnjevanje njihovih potreb. Temeljiti morajo na ambiciozni dvostranski in mnogostranski trgovinski agendi, v kateri so upoštevana zgoraj navedena spoznanja, ter na polnem izvajanju obstoječih sporazumov EU o prosti trgovini.

1.7

Letno poročilo o izvajanju sporazumov o prosti trgovini ponuja celovit in jasen pregled trgovinske mreže EU. V njem sta ocenjena napredek in uspešnost posameznih sporazumov o prosti trgovini, navedene so tudi pomanjkljivosti pri njihovem izvajanju. Vendar je treba okrepiti informativnost poročila ter ga bolje povezati s prejšnjimi poročili in splošnim življenjskim ciklom politike ocenjevanja trgovine. Kot vir informacij bi bilo treba uporabljati zlasti ocene učinka na trajnostni razvoj. Evropska komisija bi se morala pri pripravi prihodnjih poročil prednostno posvetovati s civilno družbo.

1.8

Zdi se, da je največji izziv pridobivanje podatkov in njihova razčlenitev. V poročilu bi bilo treba nacionalne podatke uporabljati dosledneje, da bi prikazovali različne stvarnosti po državah članicah ali regijah EU, in po potrebi zagotoviti dejavno zbiranje podatkov. Z opredelitvijo meril bodo primerjave postale oprijemljivejše. Za pridobitev celovitega pregleda bi bilo treba uporabljati tudi druge vire, kot so podatki Mednarodne organizacije dela (MOD) o kršitvah delovnega prava.

1.9

V prihodnjih poročilih bi bilo treba bolj sistematično obravnavati trgovino s storitvami in njen razvoj. Potrebni so podrobnejši podatki, razčlenjeni po sektorjih in načinih opravljanja, da bi lahko ocenili, v kolikšnem obsegu podjetja vseh velikosti izkoriščajo priložnosti, ki jih ponujajo sporazumi EU o prosti trgovini. Da bi pomagali izvoznikom storitev, bi morala pregledana podatkovna zbirka o dostopu na trge dosledno pokrivati storitve, poleg tega pa bi jo bilo treba dopolniti s priročnikom EU za evropske izvoznike storitev in vlagatelje.

1.10

Da bi se z letnim poročilom zagotovila dodana vrednost za vse deležnike, bi bilo treba v njem večjo pozornost namenjati posebnim področjem in skupinam. Potrošnikom bi bilo treba pokazati, da lahko imajo konkretne koristi od povečanja trgovinskih tokov. Iz podatkov mora biti razvidna boljša simetrija med ambicioznimi cilji pogajanj za potrošnike in njihovim poznejšim izvajanjem.

1.11

Pomemben kazalnik za izvajanje sporazumov o prosti trgovini je stopnja uporabe preferencialov. Poročilo kaže, da je stopnja uporabe preferencialov na splošno nižja za izvoz iz EU v partnerske države kot za uvoz v EU. Evropska komisija in države članice morajo sprejeti skupne ukrepe za izboljšanje uporabe trgovinskih preferencialov ter povečati ozaveščenost o trgovinskih ugodnostih zlasti med malimi in srednjimi podjetji (MSP). V sodelovanju s poslovno skupnostjo EU bi morale promovirati sporazume o prosti trgovini v nacionalnem jeziku in za vsakega od njih oblikovati nacionalne akcijske načrte za izvajanje. Pri dejavnostih ozaveščanja je poleg tega treba upoštevati uvoznike v partnerskih državah.

1.12

Preglednost je bistvena, če želimo izboljšati dostop evropskih podjetij do trga javnih naročil v partnerskih državah, s katerimi so sklenjeni sporazumi o prosti trgovini. Objava javnih naročil tretjih držav v posebnem razdelku podatkovne zbirke EU o dnevnih elektronskih javnih naročilih (Tenders Electronic Daily) bi bistveno izboljšala sposobnost evropskih podjetij vseh velikosti, da izkoriščajo prednosti poglavja o javnih naročilih. EU bi poleg tega morala spodbujati primere dobre prakse, kako v javna naročila vključiti okoljska in socialna merila.

1.13

Sporazumi o prosti trgovini ponujajo veliko možnosti za izvoz kmetijskih proizvodov iz EU, geografske označbe pa povečujejo konkurenčnost proizvajalcev kmetijskih in živilskih proizvodov EU, in sicer v EU in zunaj nje. Vendar se zdi, da se z izvajanjem določb o kmetijskih in živilskih proizvodih ne dosegajo zastavljeni ambiciozni cilji. Kakovostno hrano ter varno in zanesljivo preskrbo z njo je mogoče zagotoviti le s sledljivostjo proizvodov in uveljavljanjem previdnostnega načela. Za učinkovito spremljanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov EU so potrebni inšpekcijski pregledi, za katere so na voljo ustrezni viri.

1.14

Leta po sklenitvi sporazumov o prosti trgovini je napredek v zvezi s skladnostjo z zavezami glede trgovine in trajnostnega razvoja v nekaterih partnerskih državah še vedno pomanjkljiv. EESO, ki v celoti podpira pravne ukrepe zaradi spora z Južno Korejo o pravicah delavcev, ki jih je nazadnje le sprejela Evropska komisija, je vseeno zaskrbljen, da poročilo skupine strokovnjakov ne bo imelo dejanskega učinka, saj poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju trenutno ne vključujejo zavezujočih orodij za izvrševanje. V zvezi s tem EESO poziva k jasnemu napredku pri pregledu dejanske izvršljivosti določb Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) o delu in okolju (4). V postopek pregleda bi bilo treba tesno vključiti notranje svetovalne skupine obeh pogodbenic in se z njimi posvetovati.

1.15

EESO močno pozdravlja nedavne pobude Evropske komisije in držav članic za okrepitev prizadevanj v zvezi s trgovino in trajnostjo. Z zagotavljanjem trajno enakih konkurenčnih pogojev in uporabo poglavja o splošnem mehanizmu za reševanje sporov z dostopom do pravnih sredstev EU ubira novo pot v pogajanjih z Združenim kraljestvom, kar je v skladu z edinstvenimi odnosi med obema stranema. Sporočilo o zelenem dogovoru vključuje poziv, naj spoštovanje Pariškega sporazuma postane bistveni element vseh prihodnjih celovitih trgovinskih sporazumov. To je pozitiven korak, ki bi ga bilo treba razširiti, da bi zajemal tudi temeljne in posodobljene konvencije MOD, ki so jih ratificirale vse države članice EU. MOD, ki je mednarodno priznana organizacija, bi morala biti vključena v spremljanje izvajanja konvencij MOD v okviru sporazumov o prosti trgovini. EESO z zanimanjem pričakuje nove razprave med državami članicami o tem, kako okrepiti poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, da se bodo v celoti izvajala v skladu z njihovimi pravno zavezujočimi zavezami (5). V okviru te razprave je treba enako veliko pozornost namenjati izvajanju in izvrševanju okoljskih in delovnih standardov.

2.   Ozadje

2.1

Evropska komisija se je v sporočilu Trgovina za vse iz leta 2015 zavezala, da bo vsako leto poročala o izvajanju najpomembnejših trgovinskih sporazumov EU. To je tretje tovrstno poročilo, EESO pa je priporočila pripravil prvič.

2.2

Delež trgovine EU, ki poteka prek sporazumov o prosti trgovini, narašča. Leta 2018 je 31 % trgovine EU z blagom s preostalimi deli sveta potekalo v okviru preferencialnih trgovinskih sporazumov, ta delež pa naj bi ob upoštevanju od takrat sklenjenih trgovinskih sporazumov presegel 40 %.

2.3

EU ima zdaj s 44 preferencialnimi trgovinskimi sporazumi, ki zajemajo 76 držav, največjo trgovinsko mrežo na svetu. Letno poročilo o izvajanju zajema različne vrste trgovinskih sporazumov EU: — sporazume prve generacije, sklenjene pred letom 2006, ki so osredotočeni na odpravo tarif, — sporazume nove generacije, ki zajemajo nova področja, vključno s storitvami, naložbami, javnimi naročili, konkurenco, subvencijami, regulativnimi vprašanji in trajnostnim razvojem, — poglobljena in celovita prostotrgovinska območja, s katerimi se ustvarjajo močnejše gospodarske povezave med EU in njenimi sosednjimi državami, — sporazume o gospodarskem partnerstvu, ki so osredotočeni na razvojne potrebe afriških, karibskih in pacifiških regij.

2.4

EU je po letu 2015 izvedla naknadne ocene trgovinskih sporazumov, ki jih je sklenila z Mehiko, Čilom in Južno Korejo. Izvajajo se naknadne ocene sporazumov z državami Cariforuma in šestimi sredozemskimi državami, pa tudi sporazuma med EU in Moldavijo, sporazuma med EU in Gruzijo, sporazuma med EU in Kolumbijo, Ekvadorjem in Perujem ter sporazuma med EU in Srednjo Ameriko.

2.5

To poročilo iz leta 2019 vsebuje najnovejše informacije o izvajanju 35 pomembnih trgovinskih sporazumov z 62 partnericami, vključno s poročilom o prvem polnem letu izvajanja sporazuma CETA. Poleg tega je v njem opisano delo, opravljeno pred začetkom veljavnosti Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, vključuje pa tudi posebna poglavja o MSP, storitvah ter trgovini s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.

2.6

Cilj poročila je preučiti vpliv določb iz posebnih poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, ki so del vseh trgovinskih sporazumov EU nove generacije, v njem pa so navedeni tudi ukrepi pravnega izvrševanja, sprejeti na podlagi trgovinskih sporazumov EU. V izčrpnem delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen poročilu, so na voljo podrobne informacije za vsak posamezni sporazum.

3.   Pandemija COVID-19 ter svetovna trgovina in trgovina EU

3.1

Pandemija COVID-19 bo imela zelo velik, brezprimeren vpliv na naš globaliziran trgovinski svet. Po dosedanjih ocenah Evropske komisije se bo obseg svetovne trgovine v letu 2020 zmanjšal za rekordnih 9,7 %, ob tem bi se lahko izvoz storitev in blaga v države zunaj EU-27 zmanjšal za 9,2 %, uvoz iz držav zunaj EU-27 pa za 8,8 % (6). Priča smo obsežnim motnjam v dobavnih verigah, ad hoc izvoznim omejitvam za blago, pomembno v času krize, kot je medicinska oprema, poostrenim carinskim in mejnim kontrolam ter omejitvam prostega gibanja delavcev in ponudnikov storitev. Ta kriza je razkrila skrb vzbujajočo nestabilnost ter tveganja, povezana z močno razdrobljenimi in nediverzificiranimi dobavnimi verigami. Poleg tega kaže, kako pomembno je, da so gospodarstva podprta z dobro delujočimi in finančno močnimi javnimi službami, zlasti javnimi zdravstvenimi službami, da trgovina ostane „zdrava“ in se nadaljuje.

3.2

Ta kriza kaže, kako pomembno je globalno sodelovanje, pa tudi, da nacionalne in enostranske rešitve niso odgovor niti na evropski niti svetovni ravni. Zato se mora nadaljevati reforma STO, da bi zagotovili trdno in učinkovito organizacijo, ki lahko ukrepa proti protekcionizmu in unilateralizmu. Napočil je čas, da STO dejavno prispeva k spodbujanju temeljnih standardov dela in Pariškega sporazuma (7).

3.3

EESO priznava, da je lahko trgovina gonilo rasti, ustvarjanja delovnih mest in trajnostnega razvoja, če je vzpostavljen pravi okvir politike. Leta 2017 je bilo od izvoza odvisno vsako sedmo delovno mesto v EU. To je 36 milijonov delovnih mest oziroma 15,3 % vseh delovnih mest v EU. Poleg tega pomen enotnega trga za trgovino EU in njegovih pozitivnih „učinkov prelivanja“ ponazarja dejstvo, da je petina vseh delovnih mest v EU, povezanih z izvozom, v državi članici, ki ni država članica izvoznika (8).

3.4

Trgovina bo ključno prispevala k spodbujanju trajnostnega okrevanja gospodarstva, imela pa bo tudi ključno vlogo pri omogočanju podjetjem, da ponovno vzpostavijo prekinjene vrednostne verige in jih reorganizirajo. Načrt EU za okrevanje, ki mora biti trden, socialen, trajnosten in vključujoč, bo podjetjem ponujal možnosti, da okrepijo svoj položaj v mednarodni trgovini in varujejo dostojna delovna mesta. Ta načrt bi bilo treba financirati z euroobveznicami ali drugimi skupnimi evropskimi dolgoročnimi dolžniškimi instrumenti.

3.5

Prihodnji poročili za leti 2020 in 2021 bi morali vključevati celovito oceno politike v zvezi s trgovinskim okoljem po pandemiji COVID-19, v njiju pa bi bilo treba obravnavati tudi, kako zagotoviti, da bodo koristi od tega okolja imeli vsi. Evropska komisija bi se morala pri pripravi prihodnjih poročil o izvajanju sporazumov o prosti trgovini prednostno posvetovati s civilno družbo. EESO je pripravljen k temu prispevati svoje praktične izkušnje. V novi trgovinski strategiji za okrevanje po pandemiji COVID-19 in krepitev svetovne trgovine bi bilo treba poleg dejavnikov, ki izhajajo iz krize, upoštevati tudi dejavnike, ki izhajajo iz zavez EU glede prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo. Z evropsko industrijsko politiko je treba okrepiti industrijsko suverenost v ključnih sektorjih, kot sta farmacevtski sektor in sektor medicinske opreme. To je treba zagotoviti na ravni EU.

3.6

Zgodnji pregled trgovinske strategije bi moral temeljiti na priporočilih, ki jih je EESO oblikoval v več nedavnih ključnih mnenjih o trgovini EU (9), pa tudi na priporočilih na to temo iz mnenj, ki so v pripravi. V okviru tekočih dvostranskih pogajanj in pogajanj, ki potekajo pod okriljem STO, bi bilo nujno treba oceniti učinke pandemije COVID-19, da bi obravnavali povezane izzive, še zlasti izvozne omejitve in trajnost dobavnih verig, in na splošno pregledali trgovinske mandate.

3.7

Čeprav se z obsežno mrežo preferencialnih trgovinskih pravil EU zagotavljata pomembna predvidljivost in gotovost za podjetja EU, ta kriza kaže na nujno potrebo po močnejših instrumentih, ki bi zajemala trajnostno trgovino v vseh njenih razsežnostih, in sicer gospodarski, socialni in okoljski. V tem okviru želi EESO opozoriti na tekoče delo v zvezi z mnenjem o trajnostnih dobavnih verigah (10), ki naj bi bilo sprejeto septembra 2020.

3.8

Svetovne dobavne verige bodo morale postati odpornejše ter odgovornejše. Razvejani trgovinski odnosi so pomemben element gospodarske trajnosti, saj zagotavljajo zaščito pred motnjami v posameznih državah in regijah. Pri tem ima bistveno vlogo trgovinska politika EU. Sporazumi o prosti trgovini so okvir, v katerem lahko podjetja razvijajo dolgoročne odnose z novimi dobavitelji, začnejo poslovati v novih državah in vzpostavljajo lokalne zmogljivosti za izpolnjevanje njihovih zahtev.

3.9

Oživljanje trgovinskih tokov mora temeljiti na trdni zavezanosti socialnim in delovnim standardom ter njihovemu učinkovitemu izvrševanju. Motnje v dobavnih in proizvodnih procesih so pokazale, kako pomembno je, da so vzpostavljeni ukrepi za zdravje in varnost pri delu ter da se ti učinkovito izvajajo, pa tudi da se zagotavljata varnost in zdravje delavcev, da je svet mogoče oskrbovati z blagom in storitvami. Ratifikacija, izvajanje in izvrševanje temeljnih konvencij MOD o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih so skupaj z vsemi temeljnimi in posodobljenimi konvencijami MOD ključnega pomena za zagotavljanje varnih in dostojnih delovnih pogojev.

3.10

Glede na zelo obsežne finančne ukrepe za okrevanje, ki jih je treba sprejeti v EU in na svetovni ravni, se zeleni dogovor ne sme potisniti na rob, temveč bi ga bilo treba v obstoječih in prihodnjih trgovinskih odnosih EU pospešeno prednostno obravnavati, da bi zagotovili socialno in okoljsko pravični prehod. Ukrepe na podlagi zelenega dogovora je treba vključiti v vse vidike sporazumov o prosti trgovini in med drugim spodbujati primere dobre prakse o vključevanju okoljskih in socialnih meril v javno naročanje.

4.   Splošne ugotovitve o letnem poročilu

4.1

EESO na splošno pozdravlja letno poročilo o izvajanju sporazumov o prosti trgovini, ki ga je Evropska komisija prvič pripravila leta 2017, saj ponuja celovit in jasen pregled trgovinske mreže EU. Ta poročila omogočajo oceno napredka pri izvajanju posameznih sporazumov o prosti trgovini in njihove uspešnosti. Opozarjati bi morala na pomanjkljivosti pri izvajanju, med drugim na tiste, ki jih tako kot poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju ni mogoče izmeriti z ekonomskimi statističnimi podatki. Prihodnja poročila bi se zato morala jasneje navezovati na ugotovitve prejšnjih poročil, v njih pa bi bilo treba uporabljati sledljive nadaljnje ukrepe.

4.2

Pomemben dejavnik pri izvajanju sporazumov o prosti trgovini in ocenjevanju njihove uspešnosti je čas. Pri tem so letna poročila le trenutna slika dolgotrajnejšega razvoja, ki bi se sčasoma lahko uresničil ali bi ga bilo treba podrobneje preučiti in ki bi ga bilo treba obravnavati v okviru povezane politike ocenjevanja. Na različnih točkah življenjskega cikla vsakega trgovinskega sporazuma se opravi obsežna ocena. EESO zato predlaga, naj se k pripravi prihodnjih poročil pristopi bolj celostno in naj se ponovno obravnavajo ugotovitve iz prejšnjih ocen učinka, izvedenih pred pogajanji ali med njimi. Kot vir informacij bi bilo treba uporabljati zlasti ocene učinka na trajnostni razvoj, ki bi jih bilo treba navzkrižno primerjati s prizadevanji za izvajanje.

4.3

Informacije so ključnega pomena za izpopolnitev trgovinske in naložbene politike EU ter povečanje njenih koristi. Zdi se, da je največji izziv pridobivanje podatkov in njihova razčlenitev. EU bi zato morala dosledneje uporabljati nacionalne podatke, da bi prikazala različne stvarnosti po državah članicah ali regijah EU, in po potrebi zagotoviti dejavno zbiranje podatkov. Z opredelitvijo meril bodo lahko ugotovitve postale bolj oprijemljive in jih bo mogoče primerjati. Kar zadeva trgovino in trajnostni razvoj ter zlasti stanje v zvezi z delovnimi standardi v državah, je treba prikaz stanja dopolniti s podatki iz drugih virov, kot je MOD.

4.4

Pomemben kazalnik izvajanja je stopnja uporabe preferencialov, vendar se z njim analizira le trgovina z blagom, ne pa tudi preostale koristi, kot je dostop na trg javnih naročil, ki niso izražene s tarifnimi preferenciali. Leta 2018 je bila povprečna stopnja uporabe preferencialov za uvoz v EU iz preferencialnih trgovinskih partnerskih držav EU 87-odstotna, ta stopnja pa je bila na splošno nižja za izvoz EU v partnerske države. Vendar točen izračun povprečne stopnje uporabe preferencialov ni na voljo, saj EU uporablja podatke, ki jih zbere zadevna država uvoznica, ti statistični podatki pa niso usklajeni. Za zagotovitev celovitejše slike bi bilo treba oblikovati druge kazalnike, da bi lahko ocenili, v kolikšnem obsegu podjetja vseh velikosti izkoriščajo priložnosti, ki jih ponujajo sporazumi EU o prosti trgovini.

4.5

Leta 2018 je izvoz storitev pomenil 32 % skupne vrednosti izvoza EU, njegov delež pa je bil skoraj 59-odstoten, če je obravnavan na podlagi kazalnika trgovine z dodano vrednostjo (TiVA) (11). Del poročila, v katerem je obravnavana trgovina s storitvami, na žalost ne odraža ustrezno visoke vrednosti trgovine s storitvami za EU (25,2 % njenega BDP), poleg tega ni dovolj podroben. V prihodnjih poročilih bi bilo treba bolj sistematično obravnavati trgovino s storitvami in njen razvoj, in sicer ne le agregirano, temveč tudi na sektorski ravni in po načinu njihovega opravljanja. Trgovinski sporazumi na primer zajemajo vse večji del poklicnih storitev. V okviru svobodnih poklicev, kot so poklici odvetnika, inženirja in arhitekta, se zagotavljajo visoko specializirane storitve, ki so pogosto povezane z drugimi sorodnimi storitvami in javnimi naročili, vendar tovrstne storitve v poročilu niso obravnavane.

4.6

EESO poziva, naj se v prihodnjih poročilih večja pozornost nameni posebnim področjem in skupinam, ki v tem poročilu skoraj niso obravnavani. Koristi, ki jih imajo trgovinski sporazumi EU za MSP ter trgovino s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, so že jasno poudarjene. V zvezi s kmetijstvom je pomembno, da se obravnava kumulativni učinek sporazumov o prosti trgovini na posamezne sektorje, ki bi ga bilo treba upoštevati, preden se začnejo nova pogajanja. Povečanje trgovinskih tokov mora prinesti konkretne koristi zlasti za potrošnike. EESO je zato pozval k „posebn[emu] poglavj[u] o trgovini in potrošnikih, ki bi vključevalo ustrezne mednarodne potrošniške standarde in okrepilo sodelovanje na področju uveljavljanja pravic potrošnikov“ (12).

4.7

EESO močno podpira, da se v poročilo vključi posebno poglavje o izvajanju poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju. Poročilo ne bi smelo biti omejeno na opravljene dejavnosti, temveč bi bilo v njem treba pojasniti njihove rezultate, izražena stališča in mnenja ter nadaljnje ukrepe. EESO zlasti obžaluje, da delo in stališča notranjih svetovalnih skupin v zvezi s spremljanjem učinka sporazumov na zaveze o trgovini in trajnostnem razvoju v poročilu skoraj niso upoštevana, čeprav te skupine institucionalno prispevajo k spremljanju pri vseh sporazumih nove generacije. V prihodnjih poročilih bi bilo treba večjo pozornost nameniti delovnim programom notranjih svetovalnih skupin in skupnim izjavam z notranjimi svetovalnimi skupinami v partnerskih državah.

5.   Posebne ugotovitve o izvajanju sporazumov o prosti trgovini

5.1

Civilna družba ima pomembno vlogo pri ozaveščanju o izvajanju trgovinske politike EU, lahko pripomore k sporočanju njenih koristi, ključno vlogo pa ima tudi pri izražanju pomislekov in opozarjanju na pomanjkljivosti. Pri vsem tem ima dejavno vlogo EESO, in sicer prek svojih mnenj in kot član notranjih svetovalnih skupin. S širitvijo področij, ki jih bodo spremljale prihodnje notranje svetovalne skupine, na spremljanje vseh vidikov sporazuma, pri čemer bi se posebna pozornost namenjala trgovini in trajnostnemu razvoju, bi lahko dopolnili prizadevanja Evropske komisije za spodbujanje boljšega izvajanja prihodnjih sporazumov EU o prosti trgovini. EESO zato tako razširitev podpira (13).

5.2

Notranje svetovalne skupine so ključni dosežek sporazumov o prosti trgovini nove generacije, vendar jih je treba okrepiti, da bodo lahko uspešno izpolnjevale naloge spremljanja, in sicer zlasti skladnosti z zavezami glede trgovine in trajnostnega razvoja, v prihodnjih sporazumih EU o prosti trgovini pa tudi z drugimi zavezami. Strokovna skupina držav članic za trgovino in trajnostni razvoj ter novi glavni uradnik za trgovinsko skladnost bi morala biti tesno povezana z delom notranjih svetovalnih skupin, pri čemer bi morale biti vzpostavljene tudi strukture za poročanje in izmenjavo. To bi bilo treba dopolniti z izmenjavo informacij z MOD o izvajanju poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, povezanih z delom. Za večjo prepoznavnost in medinstitucionalno spremljanje je treba vzpostaviti strukturni dialog med notranjimi svetovalnimi skupinami EU, Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Evropskim parlamentom (EP) in državami članicami. Da bi čim bolj izkoristili dialog s civilno družbo v partnerskih državah, so nujne skupne seje notranjih svetovalnih skupin, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v pogajanja o besedilu sporazuma. Notranje svetovalne skupine bi dejansko lahko koristno prispevale prek skupnih projektov in skupnih priporočil. Zaradi vse večjega števila sporazumov o prosti trgovini in posledično notranjih svetovalnih skupin so nujno potrebne sistemske rešitve, pri čemer morajo biti na voljo ustrezni viri, človeški in finančni. Univerzalne rešitve ni. Z vsakim morebitnim novim pristopom, kot je regionalizacija notranjih svetovalnih skupin, bo treba zagotavljati njihovo učinkovito delovanje za obravnavo izzivov pri izvajanju posameznega sporazuma in v oblikovanje pristopa vključiti same notranje svetovalne skupine.

5.3

EESO močno pozdravlja več nedavnih prizadevanj za okrepitev izvajanja in izvrševanja sporazumov o prosti trgovini. Imenovanje glavnega uradnika za trgovinsko skladnost, ki kaže na jasno politično zavezanost in strategijo, bi moralo privesti do učinkovitejšega izvajanja in izvrševanja vseh elementov sporazumov o prosti trgovini, z njim pa naj bi se okrepila tudi vloga civilne družbe pri izvajanju sporazumov, med drugim prek vlaganja pritožb. Nedavni neformalni dokument francoskega in nizozemskega ministra za trgovino (14) je dobrodošla pobuda za začetek nove razprave o tem, kako zagotoviti, da se bodo poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v celoti izvajala v skladu z njihovimi pravno zavezujočimi zavezami. V okviru te razprave je treba enako veliko pozornost namenjati izvajanju in izvrševanju okoljskih in delovnih standardov. Osnutek besedila glede prihodnjega trgovinskega sporazuma EU z Združenim kraljestvom, v katerem je izražen njun edinstven odnos, utira novo pot, saj na prvo mesto postavlja enake konkurenčne pogoje in trajnost, zlasti pa določa, da se v zvezi z vsemi kršitvami uporablja splošni mehanizem za reševanje sporov z dostopom do pravnih sredstev (15). Predlog, da spoštovanje Pariškega sporazuma postane bistveni element vseh prihodnjih celovitih trgovinskih sporazumov, kot je napovedano v sporočilu o zelenem dogovoru (16), je pozitiven korak, ki ga je treba razširiti, da bo vključeval tudi spoštovanje in izvajanje temeljnih in posodobljenih konvencij MOD, ki so jih ratificirale vse države članice EU. V skladu s to novo pobudo bi morala biti MOD kot mednarodno priznana organizacija vključena v spremljanje izvajanja konvencij MOD v okviru sporazumov o prosti trgovini, in sicer bi njene naloge vključevale spremljanje, zagotavljanje pomoči, preiskovanje kršitev in predlaganje rešitev.

5.4

Leta po sklenitvi sporazumov o prosti trgovini je napredek v zvezi s skladnostjo z zavezami glede trgovine in trajnostnega razvoja v nekaterih partnerskih državah še vedno pomanjkljiv. EU je decembra 2018 pozvala k ustanovitvi skupine strokovnjakov, ki bi izvedla preiskavo v zvezi s sporom med EU in Južno Korejo o pravicah delavcev, in sicer predvsem zaradi neratifikacije temeljnih in posodobljenih konvencij MOD. EESO pozdravlja to prvo uporabo postopkov reševanja sporov v zvezi s trgovino in trajnostnim razvojem (17); obžaluje le, da postopek traja tako dolgo, saj je bil sporazum ratificiran pred osmimi leti. EESO je torej priporočil, naj se mehanizmi civilne družbe za spremljanje nadalje okrepijo tako, da se jim omogoči „neodvisno sprožanje preiskav v zvezi s kršitvami jasnih zavez o trgovini in trajnostnem razvoju“ (18). Skupina strokovnjakov v okvir pregleda žal ni vključila številnih dodatnih zakonodajnih določb in kršitev pravice do sindikalne svobode, k odpravi katerih je MOD pozvala Korejo (19). Poleg pisnih stališč amicus curiae bi morale biti del zaslišanj, ki jih organizira skupina strokovnjakov, tudi ustne predstavitve akterjev civilne družbe. Čas bo pokazal, ali bo rezultat poročila skupine strokovnjakov upoštevan in kakšen bo njegov zavezujoči učinek, saj sedanja poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ne vključujejo daljnosežnih orodij za izvrševanje. V zvezi s tem EESO poziva k jasnemu napredku pri pregledu dejanske izvršljivosti določb sporazuma CETA o delu in okolju (20). V postopek pregleda bi bilo treba tesno vključiti notranje svetovalne skupine obeh pogodbenic in se z njimi posvetovati (21).

5.5

Sporazumi o prosti trgovini ponujajo veliko možnosti za izvoz kmetijskih proizvodov iz EU, geografske označbe pa povečujejo konkurenčnost proizvajalcev kmetijskih in živilskih proizvodov EU v EU in zunaj nje. EU je glede na skupni uvoz in izvoz, ki je leta 2018 znašal 254 milijard EUR, najpomembnejši svetovni trgovec s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (22). Čeprav je trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med pogajanji pogosto pod temeljitim drobnogledom, se zdi, da izvajanje z njo povezanih določb ne izpolnjuje njenih ambicioznih ciljev. Kakovostno hrano ter varno in zanesljivo preskrbo z njo je mogoče zagotoviti le s sledljivostjo proizvodov in uveljavljanjem previdnostnega načela. Za učinkovito spremljanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov EU so potrebni inšpekcijski pregledi z ustreznimi viri.

5.6

Kljub pomembnim priložnostim, ki jih imajo sporazumi o prosti trgovini za podjetja, je ozaveščenost o njihovih koristih še vedno nezadostna, zlasti v prvih nekaj letih njihovega izvajanja. Evropska komisija in države članice bi morale v sodelovanju s poslovno skupnostjo EU in v svojem nacionalnem jeziku promovirati sporazume med potencialnimi izvozniki, da bi zlasti med MSP zapolnile vrzeli v znanju. Eden od ukrepov bi lahko bil oblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje za vsak sporazum o prosti trgovini, preden ta začne veljati.

5.7

Uvozniki v trgovinskih partnerskih državah, ki imajo neposredne koristi od prihrankov pri dajatvah, so ključni akterji pri uporabi tarifnih preferencialov na podlagi sporazuma o prosti trgovini. Upoštevati bi jih bilo treba pri vseh prizadevanjih EU, da poviša stopnjo uporabe preferencialov za svoj izvoz. Dejavnosti ozaveščanja bi lahko vključevale seminarje o priložnostih, ki jih ponujajo posamezni sporazumi o prosti trgovini, in o tem, kako zaprositi za tarifne preferenciale. EU bi morala dejavnosti ozaveščanja v partnerskih državah, s katerimi so sklenjeni sporazumi o prosti trgovini, izvajati v tesnem sodelovanju z delegacijami EU, nacionalnimi predstavništvi in predstavniki podjetij, vključno z gospodarskimi zbornicami.

5.8

Številne določbe v sodobnih sporazumih o prosti trgovini se nanašajo na storitve, pri čemer je njihove koristi težje razumeti kot tarifna znižanja. Tukaj je za spodbujanje trgovine ključnega pomena preglednost regulativnih zahtev na tretjih trgih. Predvidena združitev podatkovne zbirke EU o dostopu na trge in službe za pomoč uporabnikom v zvezi s trgovino je priložnost, da ne bo dosledno zajeto le blago, temveč tudi storitve. Novi portal bi moral zagotavljati informacije o tržnem dostopu in omejitvah po načinu opravljanja za vsako oznako CPC (23), pa tudi informacije o dokumentaciji, certifikatih, licencah, preskušanju in drugih zahtevah po posameznih sektorjih. Poleg tega bi lahko bil v pomoč tudi priročnik za evropske izvoznike storitev in vlagatelje, in sicer za najpomembnejše preferencialne trgovinske partnerje EU na področju storitev, kot sta Japonska ali Kanada.

5.9

EU je najbolj odprt trg na svetu za javna naročila, sporazumi o prosti trgovini pa določajo izčrpna pravila in zagotavljajo pomembne priložnosti glede dostopa do trga javnih naročil za evropska podjetja v partnerskih državah. Kljub temu se srečujemo s pomanjkanjem preglednosti in skladnih ukrepov za vključitev določb o delu v javna naročila, politike in prakse (24), ki bi jih bilo treba upoštevati v sporazumih o prosti trgovini. Objava javnih naročil tretjih držav v posebnem razdelku podatkovne zbirke EU o dnevnih elektronskih javnih naročilih (Tenders Electronic Daily) bi bistveno izboljšala sposobnost evropskih podjetij vseh velikosti, da izkoriščajo prednosti poglavja o javnih naročilih. Poleg tega bi lahko k premostitvi jezikovnih ovir pripomoglo posebno samodejno orodje za prevajanje v vse jezike EU, ki bi bilo na voljo za vse objavljene razpise.

5.10

Da bi se lahko izkoriščale preferencialne dajatve na podlagi sporazuma o prosti trgovini, morajo proizvodi izpolnjevati pravila o poreklu. Zmanjšanje upravnih stroškov uporabe preferencialnih tarif je treba šteti za ključni dejavnik povišanja stopnje uporabe preferencialov, zlasti za posle nizke vrednosti. V zvezi s tem bi bila ključnega pomena poenostavitev pravil o poreklu in njihova uskladitev v različnih sporazumih o prosti trgovini. Poleg tega bi lahko bil na podlagi novega pristopa k preverjanju porekla, ki je bil dogovorjen v sporazumih o prosti trgovini s Kanado in Japonsko ter v okviru katerega uvozni organ opredeli, ali proizvodi izpolnjujejo zahteve glede porekla, izvoznik dejansko obvezan posredovati komercialno občutljive podatke.

5.11

S poglavji o naložbah v sporazumih o prosti trgovini se zagotavlja pravna varnost pri vhodnih in izhodnih neposrednih tujih naložbah ter odstranjujejo ovire za naložbe. Evropska podjetja so vodilna v svetu pri zagotavljanju trajnostnih dolgoročnih naložb, vendar je še vedno izziv, kako te naložbe privabiti. V zvezi s tem je obetaven korak načrt EU za zunanje naložbe, osredotočen na trajnostni razvoj ter delovna mesta in rast, vendar je preveč omejen geografsko in tematsko ter v smislu razpoložljivih sredstev. EU bi lahko to strategijo podpirala tako, da bi v sodelovanju s svojimi državami članicami in gospodarstvom EU med uradnimi obiski, srečanji na visoki ravni in misijami v teh državah visoko na politični dnevni red postavila pomembna vprašanja, povezana s trajnostnimi naložbami.

5.12

Evropska podjetja, ki poslujejo v tretjih državah, so ključni spodbujevalci in izvajalci odgovornega poslovnega ravnanja. EESO ugotavlja, da trgovinski in naložbeni sporazumi vsebujejo vse več določb o poslovnih odgovornostih in da so te različno usmerjene (25). Ker so evropska podjetja na tem področju vodilna v svetu, je EU v edinstvenem položaju, da prevzame vodilno vlogo na področju potrebne skrbnosti, zato EESO pozdravlja, da je Evropska komisija upoštevala njegovo priporočilo, naj predlaga evropsko zakonodajo za to področje (26).

---

(1)  Napoved STO o rasti trgovine, april 2020.

(2)  UL C 159, 10.5.2019, str. 15.

(3)  Nedavna mnenja, objavljena v UL C 47, 11.2.2020. REX/529 „Oblikovanje novega modela večstranskih odnosov, nujnost po pandemiji COVID-19“ (glej stran … tega Uradnega lista), tekoče delo v zvezi z NAT/791 „Skladnost trgovinske politike EU z evropskim zelenim dogovorom“ in REX/532 „Trajnostne dobavne verige in dostojno delo v mednarodni trgovini“.

(4)  Skupni interpretativni instrument o sporazumu CETA, oktober 2016.

(5)  Neformalni dokument Nizozemske in Francije o trgovini, socialno-ekonomskih učinkih in trajnostnem razvoju, maj 2020.

(6)  Vpliv pandemije COVID-19 na svetovno trgovino in trgovino EU, skupina glavnega ekonomista, GD za trgovino, april 2020.

(7)  UL C 159, 10.5.2019, str. 15.

(8)  UL C 47, 11.2.2020, str. 38.

(9)  Glej opombo 3.

(10)  Mnenje REX/532 „Trajnostne dobavne verige in dostojno delo v mednarodni trgovini“ (ki naj bi bilo sprejeto septembra 2020).

(11)  Ker storitve poleg tega pomenijo kar 34-odstoten delež izvoza proizvedenega blaga. Vsi podatki so iz podatkovne zbirke o trgovini z dodano vrednostjo (TiVA), 2016.

(12)  UL C 227, 28.6.2018, str. 27.

(13)  UL C 159, 10.5.2019, str. 28.

(14)  Glej opombo 5.

(15)  Osnutek besedila sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom, 18. marec 2020.

(16)  COM(2019) 640 final.

(17)  Ob upoštevanju dveh postopkov za reševanje sporov z Ukrajino in Južnoafriško carinsko unijo, ki sta se začela leta 2019 na podlagi splošnega mehanizma za reševanje sporov iz sporazumov o prosti trgovini.

(18)  UL C 227, 28.6.2018, str. 27.

(19)  Amicus curiae za skupino strokovnjakov, ki ocenjuje, kako Republika Koreja spoštuje določbe poglavja o trajnosti, januar 2020.

(20)  Glej opombo 4.

(21)  Skupna izjava notranjih svetovalnih skupin EU in Kanade, november 2019.

(22)  Trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi v letu 2018, GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, 2019.

(23)  Oznaka Osrednje klasifikacije proizvodov v skladu s seznamom sektorske klasifikacije storitev, ki ga je oblikovala STO.

(24)  Splošna raziskava MOD, 2008. Določbe o delu v javnih naročilih. Vključevanje socialne razsežnosti v politike in prakse v zvezi z javnimi naročili.

(25)  Poslovna odgovornost in sporazumi o naložbah, posvetovalni dokument sekretariata OECD, januar 2020.

(26)  UL C 47, 11.2.2020, str. 38.