Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Poročilo o politiki konkurence za leto 2019

(COM(2020) 302 final)

(2021/C 123/01)

Poročevalec:

Gonçalo LOBO XAVIER

Zaprosilo	Evropska komisija, 12. 8. 2020
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	11. 12. 2020
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	27. 1. 2021
Št. plenarnega zasedanja	557
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	230/0/6

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja Komisija poročilo Evropske komisije o politiki konkurence za leto 2019, v katerem Komisija uvaja pristop za krepitev enotnega trga ter spodbujanje gospodarskega razvoja in ciljev socialne politike, ki so bistveni za evropski proces razvoja.

1.2

Kot je bilo poudarjeno v več prejšnjih dokumentih, EESO meni, da je učinkovita in načelna politika konkurence eden od stebrov Evropske unije in nepogrešljivo orodje za uresničitev notranjega trga, kar je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ter cilji trajnostnega razvoja, vzpostavitvijo socialnega tržnega gospodarstva in izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic (1). Te točke ostajajo aktualne.

1.3

EESO se strinja, da bi morala Komisija sprejeti ukrepe za krepitev poštene konkurenci na trgih, ki so pomembni za državljane in podjetja EU, kot so digitalni in telekomunikacijski sektor, energetika in okolje, predelovalna dejavnost, finančne storitve, obdavčenje, kmetijstvo, prehrana in promet. S temi ukrepi bi bilo treba v potrošnikih zbuditi zaupanje in jasno opredeliti ustrezne pogoje za delovanje podjetij. Gospodarstvo in družba se zelo hitro spreminjata. Stalno prilagajanje sodobnemu, trajnostnemu, zelenemu in digitalnemu gospodarstvu je nujno in neizogibno, politika konkurence pa je ključnega pomena za dosego tega cilja.

1.4

Novi in stalni izzivi, ki izhajajo iz uporabe podatkov, algoritmov in trgov, se v vse bolj digitalnem okolju hitro razvijajo. Zato je treba okrepiti mreže sodelovanja med organi držav članic in Komisijo, da se na enotnem trgu ohrani poštena konkurenca. EU mora biti torej v koraku z digitalno dobo. Ker se EESO zaveda potrebe po spremembah, poziva k ustrezni prilagoditvi. Odbor je trdno prepričan, da so digitalni trg in spletne platforme del novega gospodarstva, ki je za Evropo ključno, a treba je tudi določiti jasna in pravična pravila za vse deležnike.

1.5

EESO opozarja Komisijo, da je treba nenehno ustvarjati gospodarske in politične razmere za spodbujanje rasti MSP pod enakimi konkurenčnimi pogoji, ki omogočajo tudi udeležbo velikih podjetij v gospodarskem procesu. Evropa mora veljati za močno gospodarsko območje, ki omogoča pošteno konkurenco in določa jasna pravila za vse akterje.

1.6

Glede konkurence s podjetji zunaj EU se EESO zavzema, da se zajamčijo enaka socialna in okoljska pravila ter s tem zagotovijo enaki konkurenčni pogoji. Evropa ne sme istih izzivov različno obravnavati. se ne sme vesti naivno glede politike konkurence.

1.7

EESO podpira usklajene ukrepe, ki jih je uvedla Komisija za predelovalni sektor, vendar želi, da EU naredi korak dlje in predlaga trajno rešitev za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev v tesnem sodelovanju z državami članicami. Začasne ukrepe glede dobave specifičnih izdelkov s trgov zunaj EU je treba spremeniti v stalne, še posebej na področju uvoza nujne medicinske opreme in drugih bistvenih izdelkov. Ta pandemija je pokazala vse šibkosti oklevajoče politike. Močan in odporen predelovalni sektor bi moral biti eden od stebrov politike konkurence.

1.8

Pomembno je, da se na področju kmetijstva in živil proizvodi z evropsko označbo porekla zaščitijo pred imitacijami ali „kopijami“. Sektor semen in pesticidov je bistven za kmete in potrošnike, vendar se v zvezi z njim porajajo tudi pomisleki, ki presegajo varstvo potrošnikov, varnost hrane ter zagotavljanje skladnosti z okoljskimi in podnebnimi standardi.

1.9

Z vidika konkurence med državami članicami na notranjem trgu ostaja prevoz eden najtežavnejših storitvenih sektorjev. Jasna pravila in vzdrževanje ravnovesja morajo biti ves čas prednostna naloga ne le podjetij, temveč tudi končnih uporabnikov.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Politika konkurence je ključnega pomena za doseganje učinkovitega in pravičnega enotnega trga, ki lahko okrepi evropske vrednote in evropski projekt. Ob upoštevanju tega je bistveno, da se bolje pojasnijo celotna politika in smernice, s čimer se zagotovi prepričanje, da enotni trg prinaša dodano vrednost globalizaciji ter da gonilna vloga Evrope v smeri trajnostne in pravične trgovine ne le zagotavlja priložnosti, temveč tudi oprijemljive rezultate, ki lahko vplivajo na druge gospodarske regije.

2.2

Uvedba preverjanja ustreznosti pravil o državni pomoči leta 2019 je sicer bila pomemben dosežek, a videti je, da izvajanje in spremljanje preverjanja še zdaleč nista popolna in hitra. Ti postopki, vključno z javnimi posvetovanji, morajo biti skrbno in hitreje izpeljani. EESO meni, da je v ta proces mogoče vključiti organizacije civilne družbe, da se olajša navezovanje stikov s pravimi deležniki.

2.3

S pomočjo spletnega orodja eLeniency je mogoče enostavno in brez naporov predložiti izjave in dokumente Komisiji, vključno s prijavami zaradi prizanesljivosti v kartelnih zadevah. Treba je upoštevati ta spoznanja, da bomo razumeli, kako pomemben je ta postopek za zagotavljanje pravične udeležbe javnosti, lahko dostopnih orodij in postopkov ter izvajanja primerjalnih analiz z drugimi orodji.

2.4

EESO se strinja s Komisijo, da se je treba spopasti s posledicami izkrivljanja, ki ga povzročajo tuje subvencije in javno lastništvo, ter meni, da so za preprečevanje škodljivih učinkov potrebni dodatni instrumenti. Te je mogoče dejansko opredeliti v prvi vrsti z ustrezno uporabo Evropske mreže za konkurenco in tudi z obravnavanjem sistemov selektivne pomoči.

2.5

EESO se zavzema za razvoj in krepitev storitev splošnega pomena v EU kot učinkovitega sredstva za zaščito „evropskega načina življenja“. Da bo mogoče ustrezno zagotavljati storitve splošnega pomena, je treba priznati, da je digitalna infrastruktura ključni dejavnik digitalizacije. Zato je treba vzpostaviti ustrezno širokopasovno infrastrukturo. EESO se zavzema za uvedbo sistema državne pomoči, ki bi spodbujal naložbe v uvajanje vseh teh novih tehnologij, hkrati pa obravnaval teritorialna neravnovesja na nacionalni ravni.

2.6

Projekti skupnega evropskega interesa imajo pomembno vlogo pri raziskavah in tehnološkem razvoju ter pri uporabi inovacij. Razvoj teh projektov je treba spodbujati zaradi dodane vrednosti, ki jo prinašajo, zato EESO upa, da bo sporočilo o pomembnih projektih skupnega evropskega interesa učinkovito orodje za njihovo ustrezno izvajanje. Pomembno je nadzorovati popravke pri uporabi meril, v skladu s katerimi lahko države članice podpirajo nadnacionalne projekte strateškega pomena za EU.

2.7

EESO meni, da bi morala politika konkurence EU temeljiti na pristopu, ki je bolj usmerjen v prihodnost, da bi se lahko prilagodila digitalnim izzivom in konkurenci, s katero se sooča na svetovnem prizorišču. Zato poziva Komisijo, da postavi politiko konkurence visoko na seznam prednostnih nalog v delovnem programu platforme Pripravljeni na prihodnost.

3.   Posebne ugotovitve

3.1   Nadaljnje izboljšanje učinkovitosti politike konkurence EU in izvrševanja

3.1.1

Politiko konkurence EU bi bilo treba zasnovati in izvajati v celovitejšem okviru, pri tem pa upoštevati njeno tesno povezanost z drugimi ključnimi področji politike in potrebo po usklajenem pristopu. Pravila EU o konkurenci bi morala biti usklajena z davčno zakonodajo (s pravično obdavčitvijo tudi v digitalnem sektorju), potrošniškim pravom, pravom socialnega varstva in delovnim pravom. Na področju nelojalne konkurence je potrebno usklajevanje, da bodo doseženi oprijemljivi rezultati.

3.1.2

Za učinkovit boj proti nepoštenim konkurenčnim praksam EESO predlaga, da se vprašanje prevladujočega položaja na trgu obravnava z novo metodo, in sicer ne le s preučevanjem ravnanja ali zlorabe prevladujočega, temveč tudi s spremljanjem celotnega gospodarskega vpliva delodajalca v vseh sektorjih, ne le po posameznih sektorjih.

3.1.3

EU bi se morala osredotočiti tudi na druge protikonkurenčne prakse, kot so plenilske širitve in monopolizacija, tihi dogovori in učinki vezanosti (ki delavcem preprečujejo hkratno dejavnost na več platformah), ki lahko ogrozijo ravnovesje na trgu.

3.1.4

MSP so steber evropskega gospodarstva, zato jih je treba bolj upoštevati pri snovanju in izvajanju politike konkurence. Državna podpora je koristno orodje, vendar v vseh MSP ne vedo zanjo. EESO priporoča izboljšanje komuniciranja z MSP, da bi bolje podprli njihove dejavnosti.

3.1.5

Komisija mora biti še naprej pozorna pri odkrivanju in pregonu kartelov in zlorab tržnega položaja. Preiskave Komisije so zlasti pomembne za zaščito potrošnikov, ki so bili močno prizadeti: (a) še nezaključena kartelna preiskava BMW-ja, Daimlerja in skupine Volkswagen, v okviru katere je Komisija poslala povzetek relevantnih dejstev, v katerem je predstavila svoje izhodiščne ugotovitve, da so bila pravila EU o konkurenci med letoma 2006 in 2014 kršena z nedovoljenim dogovarjanjem, katerega cilj je bil oviranje izvajanja pravil pri razvoju tehnologije za zmanjšanje emisij avtomobilov z dizelskim in bencinskim motorjem; (b) sklep v zadevi Mastercard, s katerim je Komisija izdajateljici kartic naložila globo, ker je trgovcem preprečevala dostop do čezmejnega plačevanja s kartico, s čimer je kršila pravila EU o konkurenci. Odpravljena so bila čezmejna pravila, ki so povzročala višje cene za trgovce in potrošnike, s čimer se je sprostila omejena čezmejna konkurenca in prenehalo umetno drobljenje trga. Zaradi teh in drugih ukrepov se je finančni sektor v okviru bančne unije okrepil, to pa so omogočili številni sklepi Komisije.

3.2   Spopadanje z novimi izzivi na digitalnem, telekomunikacijskem in medijskem področju

3.2.1

EESO meni, da je digitalno gospodarstvo, zlasti pa položaj podjetij GAFA (Google, Apple, Facebook, Amazon), resen izziv za konkurenčno pravo EU. Ker ta podjetja ne spoštujejo enakih pravil kot evropska podjetja, bi morala posodobljena pravila EU o konkurenci uvesti nova učinkovita orodja, ki bodo odražala to stanje.

3.2.2

Čeprav je še zgodaj, moramo biti pozorni na učinek uporabe Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta (2) z dne 20. junija 2019, s katero so bila uvedena nova pravila EU o preglednosti za poslovne uporabnike spletnih platform. Zelo razširjena uporaba spletnih platform na trgu prinaša nove akterje in nov kontekst na notranji trg, posledice katerih še niso povsem jasne. Za večjo varnost akterjev na trgu in državljanov, zlasti med sedanjo pandemijo, je treba uporabiti ustrezna pravila konkurence, če pa ne zadostujejo, je treba predvideti nove rešitve.

3.2.3

EESO pozdravlja dejstvo, da akt o digitalnih storitvah ne bo v nasprotju z morebitnim zakonodajnim okvirom za reševanje vprašanja delovnih pogojev na spletnih platformah.

3.2.4

Pravila konkurence, zasnovana za tradicionalna podjetja, niso primerna za spletne platforme. Nujno je treba prilagoditi metodologije in cilje ter tako ostati v koraku s spreminjajočim se poslovnim okoljem.

3.2.5

Odbor je prepričan, da so digitalni trg in spletne platforme del novega gospodarstva, ki je za Evropo ključno, a treba je tudi določiti jasna in pravična pravila. Oligopolne tržne strukture imajo številne lastnosti, ki so značilne tudi za monopolizacijo, delijo pa tudi skupne učinke ekosistemov, ki jih poganjajo spletne platforme in prevladujoče korporacije. Značilnosti, kot so vertikalna integracija, slaba preglednost za uporabnike, učinek vezanosti in mrežni učinek, v povezavi z visokimi stopnjami koncentracije povzročajo strukturne težave na področju konkurence, ki vplivajo na potrošnike in delavce.

3.2.6

Platforme lahko prevlado na trgu dosežejo z uporabniško ustvarjenimi vsebinami, najsi gre za podatke potrošnikov in potrošniško vedenje ali storitve, ki jih izvajajo posamezni ponudniki dela. Uporabniki nimajo dostopa do informacij in ne morejo vplivati na pogoje, v katerih delajo. Tudi za priporočila in ocenjevanja na platformah je značilna slaba preglednost. Nepoštene in diskriminatorne prakse ocenjevanja je treba obravnavati kot prakse nelojalne konkurence.

3.2.7

Tržna prevlada digitalnih platform v glavnem izvira iz ekonomije obsega. Mejni stroški za širitev podjetja so neznatni v primerjavi s tradicionalnimi podjetji, saj platforme, ki z zlorabami zagotavljajo delovno intenzivne storitve, velik del stroškov in tveganj prenašajo na posamezne ponudnike dela. Platforme včasih trdijo, da je ekonomija obsega omejena s fizično zmogljivostjo posameznih voznikov/kurirjev na kolesih/delavcev, vendar za „najemanje“ (ali „odklop“) dodatnih ponudnikov dela za razširitev trga niso potrebne naložbe.

3.2.8

Sedanji zakonodajni okvir EU za konkurenco nezadostno upošteva vprašanja glede konkurence, ki zadevajo trg dela, kot je moč delodajalcev zaradi monopsona, ki temelji na nelojalnih socialnih standardih, kar ima škodljive posledice za delodajalce, ki so podvrženi nevzdržnemu konkurenčnemu pritisku, pa tudi za države članice, ki ostanejo brez nekaterih prihodkov od davkov in prispevkov za socialno varnost (3). Številni primeri na nacionalni ravni kažejo, da pri pogajanjih o inovativnih orodjih in sporazumih pravila konkurence ne bi smela biti ovira za kolektivna pogajanja za vse delavce, vključno z delavci na platformah.

3.2.9

Pri oceni tržne moči v digitalnem gospodarstvu je treba bolj upoštevati združene dejavnosti na različnih trgih in njihov skupni učinek na zadevne spletne in fizične trge. Podobno je treba upoštevati tudi dostop do algoritmov za črpanje podatkov o uporabnikih za personaliziranje izdelkov, ponudb, oglaševanja in oblikovanja cen, pri čemer je treba upoštevati temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

3.3   Politika konkurence v podporo energetskim ciljem EU z nizkimi emisijami ogljika in okoljskim ciljem EU

3.3.1

EESO se strinja z namero Komisije, da zagotovi dolgoročno konkurenčnost Evropske unije s trajnostjo in prehodom na varno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ki gospodarneje izkorišča vire, ter s spodbujanjem in krepitvijo krožnega gospodarstva.

3.3.2

EESO poziva k okrepitvi zelenega dogovora kot pomembnega evropskega sporazuma, da se uresniči cilj ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Pri tem lahko odločilno pomagajo organizacije civilne družbe in socialni partnerji. Smiselno bi bilo preveriti ustreznost okoljskih direktiv, da se zadosti zavezam EU.

3.3.3

EESO podpira spodbujanje ukrepov državne pomoči v zvezi s sistemom trgovanja z emisijami toplogrednih plinov po letu 2012 (direktiva o EU ETS). Podpira revizijo tega sistema državne pomoči in njegovo prilagoditev novemu sistemu EU za trgovanje z emisijami za obdobje 2021–2030, v katerega se vlaga veliko upanja.

3.3.4

EESO se zavzema za spoštovanje načela ničelnega onesnaževanja v EU ter sprejetje in izvajanje vseh načrtovanih ukrepov za energetsko učinkovitost. V EU je treba olajšati trajnostne naložbe. Zato bi bilo treba čim prej uporabiti merila za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost šteje za okoljsko trajnostno, da se določi stopnja okoljske trajnosti naložb (4).

3.3.5

EESO se kot že v prejšnjih mnenjih zavzema za to, da je treba spodbujati uvajanje obnovljivih virov energije. Državna pomoč, ki je sicer namenjena zagotavljanju zanesljivosti oskrbe, bi morala biti usmerjena tudi v spodbujanje energije iz obnovljivih virov, s čimer bi se kar najbolj povečale okoljske, družbene in gospodarske koristi javnih sredstev.

3.4   Varstvo konkurence v predelovalnem sektorju

3.4.1

Kriza zaradi COVID-19 je razkrila pomanjkljivosti predelovalnega sistema EU, zlasti v zdravstvenem sektorju, v katerem je EU odvisna od virov medicinske opreme, ki niso iz EU, vključno z osebno zaščitno opremo, kot so maske in naprave za umetno predihavanje, ter drugimi ključnimi izdelki v boju proti pandemiji. EU potrebuje močan predelovalni sektor, v katerem evropska podjetja oskrbujejo notranji trg, še posebej na ključnih področjih. EESO podpira usklajene ukrepe, ki jih je uvedla Komisija, vendar želi, da EU naredi korak dlje in predlaga trajno rešitev tega problema v tesnem sodelovanju z državami članicami. Začasne ukrepe glede dobave specifičnih izdelkov s trgov zunaj EU je treba zamenjati s stalnimi rešitvami, še posebej na področju uvoza nujne medicinske opreme. Močan in odporen predelovalni sektor bi moral biti eden od stebrov politike konkurence.

3.4.2

Glede konkurence s podjetji zunaj EU se EESO zavzema, da se zajamčijo enaka socialna in okoljska pravila ter s tem zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.

3.5   Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na področju obdavčitve

3.5.1

V zvezi z obdavčitvijo EESO pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija sprejela leta 2019. Obenem je pomembno, da se tudi na tem področju zagotavlja poštena konkurenca med posameznimi državami. Potreben je zlasti okrepljen nadzor v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči in nepoštenimi konkurenčnimi prednostmi, pridobljenimi na podlagi sporazumov med nekaterimi državami in pomembnimi akterji, saj lahko tako ravnanje ne le izkrivlja prosti trg in povzroča škodo MSP, temveč povzroča tudi nelojalno konkurenco med državami članicami (5).

3.5.2

Urejanje digitalnih storitev je ključno vprašanje, na katero bi se morala osredotočiti Komisija.

3.5.3

Treba je sprejeti nov pristop k podjetjem GAFA, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in spodbudi pravična porazdelitev davčnih prihodkov, ki jih ustvarjajo te družbe.

3.6   Okrepitev odpornosti finančnega sektorja v okviru bančne unije

Zaradi finančne krize leta 2008 in njenih učinkov na realni sektor ter zaupanje v trg so prakse v bančnem sektorju pod stalnim nadzorom, ki ga upravičuje legitimna bojazen pred ponovnim pojavom resnih problemov. Začasne državne pomoči so finančni sektor rešile pred propadom. S prestrukturiranjem tega sektorja so nekatere institucije izginile, nastale pa so tudi koncentracije, ki vzbujajo zaskrbljenost, saj lahko v primeru nove krize v prihodnosti ogrozijo stabilnost finančnega sektorja, poleg tega pa lahko zaradi svoje velikosti povzročijo izkrivljanje konkurence. EESO poziva Komisijo, naj pozorno in budno spremlja morebitne zlorabe prevladujočega položaja, ki lahko škodijo interesom potrošnikov in financiranju podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij.

3.7   Zagotavljanje poštene konkurence v živilskem sektorju, sektorju potrošnikov in zdravstvenem sektorju

3.7.1

Na področju kmetijstva in prehrane je pomembno zaščititi proizvode z evropsko označbo porekla. Sektor semen in pesticidov je bistven za kmete in potrošnike, vendar se v zvezi z njim porajajo tudi pomisleki, ki presegajo varstvo potrošnikov, varnost hrane ter zagotavljanje skladnosti z okoljskimi in podnebnimi standardi.

3.7.2

Varstvo potrošnikov mora biti usklajeno z ukrepi za podpiranje in spodbujanje inovativnih podjetij in MSP z instrumenti, ki ne vplivajo škodljivo na dinamično konkurenco na trgu. To je poglavitni način za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in zagotavljanje dinamične vzdržnosti proizvodnega sistema.

3.8   Prometni sektor in sektor poštnih storitev

EESO priznava pomen prometnega sektorja in sektorja poštnih storitev ter potrebo po vzpostavitvi enakih pogojev, da bosta ta sektorja lahko podpirala skupnost. V zvezi s prevozom se Komisiji predlaga, naj preveri, ali in v kakšnem obsegu bi lahko oprostitev davka na kerozin pomenila neupravičeno pomoč letalskim družbam glede na prevoz po železnici.

4.   Združevanje moči pri spodbujanju svetovne kulture na področju konkurence

4.1

Mednarodna razsežnost politike konkurence bi morala biti ključna za opredelitev in izvrševanje pravil. Politika konkurence se razvija na mednarodnem prizorišču, na katerem so opredelitve in načela konkurenčnih zakonodaj zelo raznoliki, zaradi česar so podjetja EU v slabšem položaju.

4.2

Veliko MSP je zaradi neustreznosti pravil EU na škodi v primerjavi s svojimi mednarodnimi konkurenti. Nelojalna konkurenca je problem, ki ga je treba obravnavati, da se ohranijo standardi EU. Podjetja v Evropi so vložila številne pritožbe (premajhna prožnost). Nespoštovanje okoljskih in socialnih standardov EU na nekaterih proizvodnih območjih v tretjih državah povzroča izkrivljanje trga, kar škoduje evropskim podjetjem, v glavnem MSP. Evropa bi morala biti zaradi tega zaskrbljena.

4.3

Model konkurence EU je treba spodbujati na mednarodni ravni. EU mora orati ledino v svetovni kulturi konkurence, ki zagotavlja sistem za zaščito podjetij in tudi delavcev. Potrebujemo poglobljeno razpravo o konceptu konkurenčnega prava v Evropi v primerjavi z drugimi gospodarskimi prostori, in sicer ZDA in Kitajsko, na primer v zvezi s trajnostnimi in okoljskimi vprašanji.

4.4

Da bi poiskali ravnovesje med svobodo trga in koncentracijami, ni dovolj sklicevanje na konkurenco drugih pomembnih svetovnih akterjev, zlasti če ti prihajajo iz držav, ki so zaprte za konkurenco tujih podjetij. Odpor poudarja, da mora biti pristop EU dosleden, namen tega pa je povezati spoštovanje človekovih pravic in pravic delavcev, izvajanje ciljev trajnostnega razvoja ter spodbujanje okoljskih standardov in trajnostnih naložb v poslovnih dejavnostih po vsem svetu. Preferencialne sisteme trgovanja in tarif, odobrene številnim tretjim državam, bi bilo treba revidirati in jih bolj pogojevati z dejanskim upoštevanjem standardov trajnostnega razvoja, s čimer bi se ustvarili pravični konkurenčni pogoji za evropska podjetja. Odbor v zvezi s tem predlaga, da bi bilo treba kot alternativo združitvam podjetij, ki šibijo konkurenco, uvesti ukrepe, katerih namen je podpiranje podjetij pri načrtovanju trajnostnih naložb na trgih tretjih držav. Med temi ukrepi bi lahko bile davčne spodbude za raziskave in razvoj ter spodbujanje sporazumov med evropskimi proizvajalci za usklajevanje izvoznih in naložbenih strategij v tujini v skladu z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi standardi EU.

---

(1)  Členi 7, 9, 11 in 12 PDEU.

(2)  UL L 186, 11.7.2019, str. 57.

(3)  UL C 429, 11.12. 2020, str. 173.

(4)  UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

(5)  UL C 97, 24.3.2020, str. 62.